MATICE SLOVENSKE za 1869. Uredil dr. E. H. Costa, predsednik Matice Slovenske. Založila in na svetlo dala MATICA SLOVENSKA. 1809. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. S •■•-.- ..n.:r;>;, : ^ MATICE SLOVENSKE za Uredil dr. K. H. Gosta, predsednik Matice Slovenske. Založila in na svetlo dala MATICA SLOVENSKA. v 18(1«. Natisnil Blaznik v Ljubljani. Poročilo in imenik Matice Slovenske v Ljubij za leto — Sestavil Anton L6sar, tajnik Matice Slovenske, o delovanji slovenske Matice v Ljubljani od 1. julija 1868. 1. do 1. oktobra 1869. 1. Po zapisnikih sestavil Anton Lčsar, odbornik in tajnik. XII. skupščina Matičiuega odbora 15. oktobra 1868. 1. Vrsta razgovorov. 1. Prebere in potrdi se zapisnik XI. odborove seje in IV. občnega zbora. 2. Poročilo o društvenem računu, podanem IV. občnemu zboru. 3. Tajnikovo sporočilo. 4. Volitev prvosednika, njegovih dveh namestnikov, blagajnika, pregle- dovalca društvenih računov in dveh ključarjev. 5. Razgovor, kako bode s tajništvom v prihodnje. 6. Razgovor o podpori, ktere dramatično društvo prosi 300 gold. za vsako leto. 7. Razgovor o najemu sobe za Matičine knjige, 8. Odsek za izdavanje knjig bode poročal: a) o slovenskem atlantu; b) o Schodlerjevi knjigi „Bueh der Natur;“ c) o slovensko-laški slovnici; d) o slovenskem zidarju; e) o Vodnikovih poezijah. 9. Odsek za nabiranje nirodnega blagi bode poročal o svojem poslu in o St. Vrazovi literarni zapuščini. 10. Nasvetje posameznih odbornikov. Prvosednik dr. Toman prične sejo pozdravljaje pričujoče odbornike (Bleiweis, Costa, Vončina, Pogačar, Lčsar, Solar, Vavrd, Marn, Zupanec, Papež, Praprotnik, Vilhar) ter zahvaljevaje se za dosedanjo prijazno podporo obžaluje, da ni mogel tolikanj delati za Matico, kolikor bi predsednik moral in bi sam tudi rad. Branile N&rodni koledar 1870. (Poročilo.) t so mu druga opravila, in nadjam se, da po drugi strani bodem mogel koristno služiti domovini svoji. Matica je preimenitno društvo. Imeti mora na čelu moža, kteri jej streže z vsemi svojimi močmi; po takem so ozrite, kor posld družbi predsednik več biti ne moro m in se tej časti toraj odpovem. Nato se potrdi in podpise zapisnik XI. odborove seje in IV. občnega zbora. Tajnik prebere sporočilo, ktero so vsled IV. občnega zbora dali tedaj voljeni pregledovalci odborovega letnega računa, in ker so v njem nektere opazke, zato jih blagajnik razjasni. Tajnik bere po tem svoje sporočilo, v kterem so zaznamnjana tudi določila odborova o posameznih predlogih ali nasvetih njegovih. To sporočilo se glasi tako-le: „0 IV. občnem zboru bila je glavni knjigi zadnja številka........................................................1493 a danes jej je...............................................1512 prirastlo je Matici toraj ..................................... 19 novih udov, med kterimi sta dva ustanovnika. Ker ima po novih pravilih (§. 5.) le odbor pravico, sprejemati ude, zato naj sl. odbor danes izreče, kako se jo odsl6 ravnati pri sprejemanji novih odov. (Odbor sklene: da sc v denarni zapisnik zapiše vsak ud, ko se oglasi, v druge knjige pa še le potem, ko ga odbor sprejme med Matičarje.) Vsem dosedanjim in tudi tistim novim udom, ki so donesek plačali za 1868. leto, poslale so se knjige, letos izdane. Naj slavni odbor (po §. 2.) odobri to ravnanje ter izreče, da se sme tako ravnati, dokler bode še kaj koledarjev. (Odbor pritrdi.) Osem odbornikov je ustmeno privolilo, da je g. blagajnik 50 gl. priplačal sl. čitalnici za stroške, ktere je imela z včliko besedo o občnem matičinem zboru. Naj slavni odbor danes pritrdi temu izdatku. (Odbor pritrdi ta izdatek.) Naj slavni odbor določi, kdo bode s predsednikom vred pod-pisaval vsa društvena pisma in oznanila? (§. 14. Mat. pr.). (Odbor prepusti' predsedniku, da si izbere tega odbornika.) Matičina pravila, odobrena pri IV. občnem zboru, so se po postavi od 15. novembra 1867. leta c. k. deželnemu poglavarstvu predložila 22. avgusta 1868. leta s prošnjo, da nam precej potrdi to naznanilo. Slavno deželno poglavarstvo do 13. septembra ni izdalo prepovedi, toraj bi bila Matica na podlagi novih pravil smela začeti svoje delovanje. Da pa Matica ima izpričbo, da obstoji in da ima pravni obstanek za javno in državljansko občenje, vložili smo včeraj prošnjo za to izpričbo. — A glej, prav včoraj nam je po magistratu došel odpis, od 17. septembra 1868. leta, št. 5877, v kterem c. k. državna vlada naznanja, da Matici ne brani ravnati se po novih pravilih. Pri tej priliki nasvetujem: a) Naj slavni odbor izvoli odsek, da osnuje opravilni red na podlagi novih pravil; b) naj se novih pravil napravi 500 iztisov za družbenike, ki posld pristopijo k Matici, kajti sedanji udje jih najdejo v sporočilu, tiskanem v letošnjem koledarji str. 41.—43. (Odbor naroči odseku za izdavanje knjig, da sestavi opravilni red, in odobri drugi predlog.) S pripravami za „naučni slovnik“, ki ga Matica izdd po sklepu IV. občnega zbora, se odsek za izdavanje knjig še ni utegnil pečati. Vsi odborniki, izvoljeni v IV. občnem zboru, so sprejeli izvolitev. Došlo nam je pismo, s kterim ilirska Matica naši Matici daruje St. Vrazovo slovstveno zapuščino. Izročilo so je to pismo odseku za nabiranje narodnega blagd, kteri bode pozneje sporočal o njem. Kot poročevalec odseka za izdavanje knjig poročam naslednje: a) Gosp. Cigale je poslovenil imenstvo avstrijske čare vine in ga po dogovoru poslal naravnost bibliogr. ustavu v Hildburghausen. Ta ustav nam je pa Cigaletov izdelek nazaj poslal z listom od IG. sept. 1868. 1., v kterem piše, da po tem načinu ne more izvršiti slovenskega atlanta, ker je poslovenjenih 1153 imen, kterih ni moč vrezati poleg nemških tako, da bi se dala brati na zemljovidu. Odsek za izdavanje knjig je pogledal v list od 12. marca 1868. leta, v kterem Hildburghausenski ustav daje Matici nasvčt, kako naj na svetlo d& slovenski atlant, in je našel, da je ustav takrat pisal tako, kakor je poročal tajnik, namreč da se namesto nemških imen tiskajo slovenska. Odsek za izdavanje knjig je sklenil, da se imenovanemu ustavu razkaže razlika nasveta od 12. marca in lista od 16. sept. 1868. leta; potem pa, če ustav ne ostane pri prvem nasvetu, da nastopi drugo pot, morda to, da se v dogovor spusti ali z bakrorezcem Videkijem na Dunaji, ki se je bil Matici ponudil za to delo še le potem, ko smo se pogajali z Hildburghausenskim usta-vom, ali pa z založiteljem hrvaškega atlanta. (Odbor odobri ta nasv&t.) b) Za slovenjene Schodlerjeve knjige „Buch der Natur" se na javni poziv ni oglasil nikdo; zato se je poročevalec pismeno obrnil do znanih pisateljev s prošnjo, naj blagovolijo vdeležiti se tega važnega dela in naznaniti, kteri predmet hoče vsakteri prevzeti. — Po tej poti smo dospeli do tega, da je: 1. g. Erjavec obljubil izdelati „kem i j o“,„mineralogi j o“ in „zoologijo“; 2. g. Tušek „fiziko“ in „botaniko“; 3. g. Vil. Ogrinec »astronomijo“ in 4. g. J. Zajec „geognozijo“. Od petega pisatelja nismo dobili odgovora. Odsek je pretresel te ponudbe in nasvetuje: a) Naj slavni odbor poslovenjeno imenovane knjige izroči onie njenim pisateljem; l* b) naj slavni odbor za to delo odloči plačo kakor za izvirna dela; c) naj slavni odbor pooblasti odsek, da iz matičinega zaklada preskrbi vse podobe, ki jih ima Schindlerjeva knjiga. (Odbor pritrdi vsem trem nasvetom.) c) Gosp. Matija Žvanut nam od besede do besede piše to-le: „Gosp. Koseski (Vesel) je pripravljen svoje spise Matici izročiti, daje tiska, al s pogojem, da se mu ne popravlja izvirnik; onima najme uže dovršenih i priredenih pet prevodov iz Ruskega, ki obsegajo okoli 4000 vrstic, namreč: „Car Satan", „mrtva carevna" „bakši sarajski vodomet", „kavkaški vjetnik", „ribič i ribica". — Vsa ostala svoja dela kašnje tudi odstopi Matici. V tem smislu naj bi sl. Mat. odbor pisal gosp. Veselu. Odsek nasvetuje: Naj slavni odbor z zahvalo sprejme to velikodušno ponudbo ter naj v omenjenem smislu piše g. Koseskiju. (Odbor navdušeno odobri ta predlog.) d) Gosp. Oroslav Caf je Matici z nekterimi opazkami, ktere bodo vodilo aotičnemu odseku, poslal dva sešitka „n&rodnih pesem"; dotični list sklepa z naslednjo obljubo: ,,Draga Matica! To ti pa že zdaj obetam, ka boš vseh mojih slov. in slav. spisov pravna naslednica. Bog te ohrani in krepi! Na Ptuju 25. sept. 1868. Oroslav Caf, 1. r. beneficiat. Odsek nasvetuje: 1) Naj slavni odbor g. O. Cafu izreče zahvalo za poslani dar in storjeni obet; 2) naj se to pismo z darom vrod izroči odseku za nabiranje narodnega blagA. (Odbor z veseljem sprejme prvi predlog in pritrdi drugemu nasvetu.) e) Prejeli smo ponudbo, ki se glasi tako le: „Ponuuiva se jaz in moj tovarš gospod profesor Majciger sestaviti slovanski narodopis, ako ga slavna slovenska Matica prevzeme v natis. Načrt bi bil ta: V vvodu bi bili članki: I. Indoevropski narodi. II. Slovaki v praveku in njihova omika. III. Imena in sela starodavnih Slovanov deloma naročito imenovana deloma zasledovana v grških in latinskih pisateljih, zgodovinsko dognani podatki, dozdevno mnenje, nasprotniške trditve. IV. Selitev Slovanov in delitev v različna narečja in plemena. V. Ostanki zginolih Slovanov. VI. Značaj občeslovanBki, mitologija in jezik staroslovenski, davna knjiga bi imela štiri dole: A. Jugoslovani v štirih vrstah za Slovence, Hrvate, Srbe in Bulgare. B. Cehi in Slovaki v dveh različnih vrstah. C. Poljaki. D. Kusi. Severni Srbi ali Lužičani bi se vvrstili v V. članek vvoda. Vsak del bi imel statistiko, pregled vnanje zgodovine, notranjo zgodovino kot razvitck društvenega življenja in prava, noše, jezik, literaturo, vede in umetnosti. V statistiko, ki bi obsegala glavno polovico vsakega dela, bi se vzel kratek popis bivališč, ljudi po številu, omiki, po razrečji, verski in politiški delitvi, in popis ndrodnega gospodarstva. Ostale stroko bi obsegale vse skup drugo polovico in bi se vsaktera razširila ali skrčila po različnosti in posebnosti posamesnega plemena. Nektere oddelke bi pisala sama, za nektere bi dobila pisatelje v pomoč in knjiga bi utegnila obseči 20 do 25 pol v včliki osmerki, in sicer okoli 5 pol vvod, 15 do 20 pol pa glavna knjiga, 3 do 6 pol pride na vsak del po različnosti plemena. Če pa bi slavna Matica račila za jezikoslovne poskušnje, kakor je v Šafarik-ovem slovenskem narodopisu, še kaj pridati in sicer za rusko, bulgarsko, srbsko v cirilici tiskano, za severno-srbsko, poljsko in češko narečje po 'L - 1 polo za vsako narečje s prestavo slovensko vred, utegnile bi kake 4 pole še prirasti. Vvod utegne nadomestiti prestavo Šafarikovih slovanskih staro-žitnosti, in knjiga utegne našemu občinstvu in udom Matičinim služiti. Vsakako pa bi so moral Šafarikov slovanski zemljovid v slovenski izdaji pridati, to se lehko zgodi tudi v slovenskem atlantu, če bo tega atlanta oblika primerna. Vjnatis bi prišla ta knjiga meseca sušca 1870. 1. Izvirniki bi bili Šafarikov knjige in druge v češkem „naučnem slovniku", na dotičnih mestih imenovane, ki jih nekoliko že tudi sl. Matica shranjuje in pa „naučni slovnik". Pri sv. Ani v slovenskih goricah 21. kimovca 1868. Josip Šuman." Odsek predlaga: Naj slavni odbor z zahvalo sprejme to ponudbo in odobri osuovo obetanega rokopisa! (Odbor sprejme ta nasvčt.) f) Gosp. M. Godec, zdravnik v mestni tržaški bolnici, piše, da bi rad pisal „slovensko-laško slovnico." Ker se enaka ponudba obeta še od druge strani, zato odsek nasvetuje: Naj slavni odbor sklene, da se, predno se odgovori g. Godcu, počaka obetana ponudba. (Odbor pritrdi temu nasvetu.) g) Vodopivčev rokopis „Slov. zidar" nam je g. Tomšič izročil z ustmenim sporočilom, da je skoro gola prestava šobke knjige Gabrieli-jeve o graditeljstvu, ktera se sedaj rabi v 3. razredu na nekterih nižih realkah, da je premalo praktična, da torej prav ne ustreza potrebam, za ktere matica želi izdati knjigo. — 5. avgusta 1868. 1. nam je g. V. Kubelka poslal 12 pol obljubljenega svojega rokopisa v nemškem jeziku pisanega, na pregled, češ, da hoče on sam najti prestavljavca, ako Matičin odbor izreče, da mu je všeč osnova in obravnava tega predmeta. Odsek za izdavanje knjig nasvetuje: Naj slavni odbor za presojo omenjenih rokopisov izvoli poseben odsek izmed izvedencev. (Sprejet je bil dr. Costov predlog, da se izdaja te knjige za sedaj odloži' in rokopisi vrnejo pisateljem, ako jih želd.) h) Gosp. Levstik v listu od 1. oktobra 1868. 1. prosi, naj mu slavni odbor dovoli, da Vodnikov rokopis dovršen poda v enem mesecu. Tajnik mu je ustmeno dovolil ta obrok. Naj slavni odbor pritrdi tej dovolitvi. (Odbor pritrdi.) Po tem takem se za trdno nadjamo, da ta rokopis pojde meseca novembra v tiskarnico.'* Pri 4. točki spregovori dr. Bleiweis: ,,Govor slavnega gosp. prvosednika nas je osupnil vso, ker se predaedništvu odpoveduje mož, ktori je sklical Matico v življenje. In v imenu vseh govorim, ako rečem, da obžalujemo to odpoved. Na drugi strani pa res tudi previdimo, da pot, po kteri hodi dr. Toman zdaj na velikem državnem polji in drugi posli, kterim se jo vdal, so ga naklonili k temu, in mislim, da noče, da bi va-nj tiščali, naj to mesto se obdrži. Ko na to dr. Toman ponavlja, da je govoril preudarjeno in da bode skušal na druge strani koristiti domovini in pospešiti Matičino delovanje, poprime spet dr. Bleiweis besedo in nasvetuje: ,,da odbor izreče svoje obžalovanje, ker se dr. Toman odpovš predsedništvu, pa tudi svojo srčno zahvalo za ljubezen, s ktero je doslej objemal svojo vstanovo, s prošnjo, da jej z isto ljubeznijo vdan ostane tudi vprihodnje (kar odbor vstavši stori), in da naj se seja nekoliko prejenja, da se razgovorimo o novi volitvi. Po preneliljeji govori dr. Bleiweis dalje: Nektera društva, zlasti dokler se še le rodijo, so taka, da potrebujejo posebno razumnih voditeljev. Ako pomislimo, kdo jo pri Matici koj sprva do sedaj skor največ delal, pri prvih pravilih, v odseku za izda-vanje knjig itd., moramo spoznati, da je nas častiti odbornik, g. dr. Costa. On ima za Matico toliko zaslug, da bodo vsak rad pritrdil mojemu predlogu, da volimo g. dr. Costa Matici za predsednika „pcr acclamationcm\tl —Vsi vstanejo in izvolno dr. Costa. Dr. Costa spregovori, češ, da voditelj slovenski Matici mora biti mož, kteri ima kaj skazati na slovstvenem polji, da on tej stopnji ni kos, in volitve sprejeti ne more; ali — kedar mu na to dr. Vončina, dr. Toman in dr. Bleiweis ovržejo vse pomislike, se ne brani ter prevzame častno službo. Gosp. dr. Toman odstopi in namest njega dr. Vončina prevzame predsedništvo le-te seje: O volitvi druzih Matičinih opravilnikov nasvetuje dr. Costa, a) da se volijo dosedanji, kterim naj se izreče spodobna hvala, in b) naj se tajniku voli closle navadna nagrada. G. tajnik L6sar predlaga, naj se glede na očitne napade na njegovo osebo in čast, kteri ovirajo njegovo delovanje in da se ne jemlje kruh potrebnemu, služba tajnikova razpiše. — Ali dr. Bleiwois kaže, da prihajajo vsi ti napadi zarad dobičkarije večidel iz tabora največe dobičkarije od takih, ki nimajo sami še nič Sokazati; koliko dela pa ima tajnik in koliko je že prihranil Iatici, in ko prof. Vončina pohvali' njegovo izurjenost, prof. Marn pa omeni, da se psuje ves odbor in sicer brezimenno, na kar so mu ozirati ni treba, — se vsklikoma sprejameta dr. Costova nasveta. O podpori, ktere prosi dramatično društvo za vsako leto 300 gold., povč dr. Bleiweis, da ima deželni odbor sklepati o enakem predlogu, ki ga je dobil iz dež. kranj. zbora, v podporo dramatičnemu društvu, ter nasvetuje, naj se ta prošnja odloži dotlč. Ako iz dež. zakladnice ne dojde društvu dostojna podpora, potlej bo Matica gotovo poklicana, in to se sprejme tem več, ker bode vmes društvo stopilo na oder, in se samo skazalo občinstvu. Ker je dosedanja soba za Matičine potrebe že premajhna, in Matica mora rabiti že druge prostore v čitalnici, in doslč še nič ni plačala v ta namen, predlaga dr. Bleiweis, predsednik slov. Čitalnice, naj Matica za svoje stanovanje čitalnici da letos že in v prihodnje vsako leto 50 gold., ako hoče še dalje ostati v njem. Po nekti rih besedah dr. Zupanca in g. Lesarja, nasvetuje dr. Costa, da se ta predlog sprejame tako, da sme Matica porabiti še kteri prostor za knjige in da se dovoli tudi čitalniška dvorana za prihodnje odborove seje in'za občne zbore slovenske Matice, kar odbor tudi potrdi. V imenu odseka za nabiranje narodnega blaga poroča namesti g. Svetca prof. Šolar, in nasvetuje: 1) Matica ilirska naj se naprosi, da slovenski del St. Vrazove slovstvene zapuščine po pošti pošlje slov. Matici v Ljubljano; 2) Slov. Matica naj sprejema nabirke narodnega blagd t. j. pesmi, pripovedke itd. Za nabiranje naj se odločite 2 leti. Blago naj se slednjič pregleda, pristojno natisne, nabiralcem, ako zahtevajo, da primerna nagrada. Dr. Blei-weis nasvetuje, naj prof. Šolar sostavi povabilo do pisateljev v tej reči, ktero naj še natisne po slov. časnikih in tudi posebej, v kar odbor pritrdi. Naposled prebere tajnik pridjano prošnjo prof. Marna, da se nektere Matičine knjigo darujejo učencem ljubljanske gimnazije. Prošnjo podpirata zlasti prof. Šolar in Vavru. Po nekterih po-mislikih g. Lčsarja se na predlog dr. Costa dovoli proti temu, da Matica slovnico češko sprejame po ceni, po kteri se prepušča knjigarjem, število drugih prošonih knjig pa naj določi predsed-ništvo s tajništvom. XIII. skupščina Matičinoga odbora 11. marca 1869. 1. Vrsta razgovorov. 1. Prebere in potrdi se zapisnik XII, odborove soje. ‘2. Volitev predsednikovega namestnika na mesto umrlega prečast. g-Antona Kosa. 3. Tajnikovo sporočilo. 4. Odsek za izdavanje knjig nasvetuje: a) naj se d& tiskati Vodnikov rokopis; b) naj se izdi Koledar in letopis za 1870. leto. c) naj se Godčev rokopis: ,,jabolčna plemena" ponudi c. k kmetijski družbi v Ljubljani; č) volijo naj se poročevalci za „Schodlerjevo fiziko“. d) Za Schodlerjevo knjigo naj se kupijo cenejše, v svinec vrezane slike. 5. Blagajnik nasvetuje: Naj Matica skuša kupiti hišo v Ljubljani; v ta namen naj se voli odsek s pooblaščenjem, da dovrši to opravilo. 6. Nasvetje posameznih odbornikov. Prvosednik dr. Etb. Costa sejo, v kteri so bili gg. baron A. Cois, dr. J. Blervveis, Ldsar, Marn, dr. Papež, Praprotnik, Šolar, Vavrft, J. Vilhar, dr. Vončina in dr. J. Zupanec, s tem prične, da se priporoča odbornikom, naj ga blagovoljno podpirajo v delovanji na prid slovenskemu narodu, ter omeni, da mu je koj prvikrat spolniti žalostna dolžnost in klicati odboru v spomin, da smo od zadnje odborove seje zgubili dva odbornika poštenjaka, predsednikovega namestnika in stolnega prošta g. A. k o s - a, in g. D. Ša v p er la. Vsi čutimo, kaj sta slovenskemu narodu obd rodoljuba bila in kaj nam je še posebno prvi bil, marljiv delavec, izvrsten narodnjak, pravi prijatelj, ki smo ga spoštovali vsi. Smrt ju je nam vzela tako nenadoma. Cestimo danes njun spomin, da se vsi vzdignemo. (To se tudi stori.) Na to se potrdi zapisnik XII. odborove seje, ter po listih na mesto ranjkega g. A. Kos-a voli predsednikov namestnik, in bil je izvoljen enoglasno g. Peter Kozler, posestnik, deželnega glavarja namestnik itd. Po tem sporoča tajnik A. L6sar tako-le: „Slavni odbor! od 12. odborove seje se jih je oglasilo 24, ki žel6 biti družbeniki Matice slovensko; med temi sta dva gospoda, ki hočeta biti ustanovnika, eden pak hoče izmed letnikov prestopiti med ustanovnike s tem pogojem, da se mu letni doneski preteklih 5 let vpišejo za ustavmno prvega leta in da za 2. leto koj plača 10 gold. ustanovnine. Ti so: (tajnik prebere imenik in stavi predlog): „Naj slavni odbor vso sprejame med Matičine družbenike in privoli, da so poslednji prepiše med ustanovnike." (Odbor pritrdi nasvetu.) Po tem takem se je število Matičinih udov pomnožilo za 24, in glavni knjigi je poslednja številka 1536. Odsek v poslednji seji izvoljen, da sestavi opravilni red, ki se v potrjenje predloži V. občnemu zboru, dovršil je svoj posel do zadnjega oddelka ter ves opravilni red predloži v prihodnji odborovi seji. — Posel za vredovanje „naučnega slovnika" se je 18. februarja razpisal in obrok do 1. aprila postavil prosilcem. — Matica ilirska nam se ni poslala Stanko Vrazove slovenske slovstvene zapuščine, niti je dosehmal odgovorila našemu listu od 16. oktobra 1868. leta. — O nabiranji „narodnega blag;i“ se je v ,,Novicah" naznanil in tudi vsem gimnazijam slovenskih krajev poslal dotičen poziv, in to o vseh Svetih lanskega leta. Odsek za izdavo narodnega blagd, kteremu so se izročile vse poslane stvari, bode povedal, kteri nabiratelji so dosle poslali kaj blaga. — Gosp. Matija Majar, kteremu smo še posebej pisali zarad njegove nabirke, odgovoril nam je 7. novembra 1. 1. mimo drugih stvari to-le: „List 227. slavnega odbora me je osobito prijetno iznenadil, v kterom očitate željo, da bi svoju zbirku narodnih slovenskih pesen, pripovedek itd., Matici slovenskoj poslal. Istina, jaz imam ne malo takoga slovstvenoga blaga, pa sedaj ga še poslati ne morem, ker ješče neprestano svoj spis dopolnujem i uredjujem — dogotoviti ga namčravam bjizo v jednom leti, to je, blizo do konca septembra 1869.---------------Čudno se mi zdi, da se nikada ne spo- mene niti v sejah Matičinih niti v „Novicah“, da v zapuščinč Vrazovoj je moja sbirka zraven Cafove naj večji i naj bogatejši. — Čudno! — — V veliku čast si štejem to, da bi želeli zvedeti moje misli i skušnje o nabiranji i izdavanji narodnega blaga. — Pred vsem bi bilo dobro , da Matica sklene, kako misli te reči izdati; ali kakor knjigo slovstveno-učeno za ljudi učene, ali za priprosto ljudstvo, p. pesmaricu. — To je najprvo vprašanje pri vsakoj slovenskoj knjigi, sicer tudi najučenejši človek ne v<5, kako knjigu spisati ali urediti. — Kada svoj spis dogotovim blizo v jednom leti, oglasim se spet pri Matici." — Trije zemljevidi slovenskega atlanta še niso v tiskarni. — Vsled naročila, prejetega v XII. seji, pisali smo koj 16. oktobra v Hildburghausen, da ustavimo pogajanje z ustavom, če ne more izpolniti nam dano ponudbe, da namesto nemških imen tiska slovenska. — 25. oktoDra smo prejeli odgovor, da mu to ni mogoče, ampak da se mora v ta namen vrezati popolnoma nova plošča, in tako bi Avstrija v 1000 iztisih stala 200, a v 240 iztisih 240 tolarjev. Na to smo se obrnili v Zagreb z vprašanjem, ali se Slovenci ne bi v atlantu mogli zediniti s Hrvati. Gosp. Erjavec nam je odgovoril to-le: „Hrvaško namestništvo, ki je v svojo skrb vzelo izdavanje potrebnih šolskih knjig, mislilo je tudi na zemljepisni atlas ter se je že 1. 1861. ali 1862. pogajalo s Peterman-ovim zavodom, ki je cel6 svojega agenta poslal v Zagreb. Na to pogajanje razbilo se je o prenapetih zahtevah omenjenega zavoda in hrvaške šole so bile brez hrvaškega atlasa do letos. Početkom tekočega leta izdala je knjigarna Albrecht & Fiedler I. del atlasa z 9 kartami, in tega je vlada tudi potrdila za rabo na srednjih šolah. Da bode sl. odbor sam na svoje oči videl in potem mogel soditi o tej stvari, zato mu pošiljam 1 iztis toga atlasa na ogled. Akopram nisem pozvan, niti da izrekam svoje mnenje o tem atlasu, niti da slavnemu odboru dajam svete, predrznem sc vendar staviti neke opazke: 1. kakor priča ta atlas, zlasti pa 7. karta, moči je tudi v litografiji izdelati dosti lepe karte; 2. litografija je mnogo cenejša nego rezanje v baker ali icklo; 3. dvojim, da bi atlas v tej obliki vstrezal željam sl. odbora; 4. hrvaški atlas se zarad nekih pri nas nerazumljivih termi- nov ne more rabiti; 5. založitelja ne dasta svojih kamenov, da bi se na njih oni Slovencem nerazumljivi izrazi brisali i s slovenskimi zamenili, ker se nadata, da bode skoro treba druzega natisa; 6. Albrecht i Fiedler bi siccr prevzela v delo slovenski atlas, na jaz mislim, da bi sl. odbor drugde — morebiti v samej Ljubljani — našel umetnika, ki bode še bolje i znabiti tudi ceneje mogel ustreči zahtevam njegovim.“ Ni dolgo, kar nam je v atlantovih zadevah gosp. Cigale pisal to le: „Če Matica hoče izdajati zemljevide in če odstopi od bakroreza, najboljše kaže, na litogr. zavod Koke na Dunaji obrniti se; on po kamnotisku dela lične in najcenejše zemljevide.“ 18. februarja 1.1. pa smo v tej zadevi odgovor na naše pismo od 26. oktobra 1868. leta prejeli od Ign. Videky-ja, tehničnega uradnika na Dunaji. On se nam je bil, kakor je bilo slavnemu odboru povedano, že meseca maja 1868.1. ponudil, da hoče Matici delati zemljevide; a ker smo se takrat že pogajali s Hildburg-hausenskim zavodom, zato smo mu pisali še le potem, ko smo pogajanje ustavili z omenjenim zavodom. Vidcky nam je na ogled poslal nektere svoje izdelke, ki so res izvrstni; zahteval je pa na ogled dobiti Meyerjev atlant, predno nam more povedati ceno. Mi pa smo mu koj 18. februarja odgovorili, naj si ga ogleda v kteri dunajski bukvarnici ali pa pri g. Cigaletu. — Na to pismo nam še ni došel odgovor. Vsled odborovega sklepa v XII. seji o Schiidlerjevi knjigi ,,Buch der Natur“ smo najprej g. Kobra v Pragi, ki je v češčini izdal to knjigo, vprašali, ali nam on ne bi hotel prodati ali posoditi dotične slike. Prejeli smo odgovor od 28. novembra 1868. leta, da tega ne sme vsled dogovora z Viewegom, založiteljem nemškega izvirnika, ker si je ta pridržal pravico do privoljenja za prevode te knjige v druge jezike. — Na to smo se 3. decembra obrnili do Viewega v Brunšvik s prošnjo, da Matici privoli prevod na slovenski jezik in naznani pogoje, s kterimi oddaja slike. — 14. decembra smo prejeli odgovor, da nam privoli prevod proti temu: a) da sc slike rabijo le pri slovenskem prevodu, da so nikomur ne prodajo niti posodijo, sicer mora Matica dvakrat plačati slike; b) da se Matica zaveže, vse slike, ki se nahajajo v Schodlerjevi knjigi, kupiti in novce naročilu priložiti; c) za vse sliko v svinec vlite zahteva 550, v bakru pa 1100 tolarjev; d) da Matica g. Schodler-ju, vodji v Monguntu, plača 100 gld., in e) da slike dobimo šest tednov po naročilu, kteremu sc mora koj priložiti dotični denarni znesek. 21. decembra 1868. 1. se je odgovorilo Vieweg-u, da Matica sprejame vse pogoje; prodno se pa konečno sklene pogodba, prosili smo, da nam eno sliko pošlje na ogled, in to isto v svincu in bakru, da sl. odbor sklene, kakošne slike odobri. — Gospod Vieweg je tej naši želji ustregel, in g. Blaznik nam je dotično sliko vtisnil. Slika in vtis se sl. odboru na ogled predložite, ko bode govor o 4. točki pod črko d) dnevnega reda. — Slavni odbor je 12. seji sicer pooblastil „odsek za izdavanje knjig", da sme sam preskrbeti slike, a ker ta Btvar globoko sega v novčni žep, zato je sklenil, poprašati sl. odbor. Da vemo, kedaj nam bode treba naročiti slike, vprašali smo g. Tušeka, čegar delo (fizika) pride prvo na vrsto, kedaj se smemo nad jati rokopisa; dobili smo odgovor 19. februarja t. 1., da nam nekaj rokopisa utegne poslati do konca aprila, konec julija meseca pa da mora biti gotov z vsem. Z besedami „Slike pa — prosim — naročite le koj“ sklepa svoj list od 18. februarja. Gosp. Ivan Koseski je gosp. dr. Jan. Bleiweisu pisal, da Matica do velike noči dobi veliko zbirko njegovih še nenatisnjenih pesem in popolnoma izdelano tragedijo „Mesinska nevesta" — Večletne želje, daMaticaizdd poezijeKoseskijeve, sotoraj spolnijo. „Slovenskega Štajarja" II. snopič še ni v tiskarni. — 20. oktobra smo g. pisatelje, ki so prevzeli to delo, prosili poslati nam rokopise; g. dr. Srnec nam je odgovoril, da do konca 1868.1. dovrši svojo nalogo; g. prof. Pajek je odpisal, da svojo zadačo zvrži, kolikor preje mogoče; g. dr. Gršak pa jo naznanil, da svojo dolžnost stori do 15. januarja 1869. leta. — Drugi niso še odgovorili. — Prejeli pa dosl6 nismo še nobenega rokopisa. Zato moramo čakati tudi z rokopisoma: „telesne in dušne razmere", ktera sta nam bila že lani izročena. Gosp. Levstik nam je Vodnikov rokopis izročil 24. februarja t. 1.; dal se je v presojevanje gospodom J. Marnu, Solarju in Praprotniku, kterih eden bode poročal o njem pri 4. točki in črki a) dnevnega reda. Jaz nai til samo to omenim, da gosp. Levstik je bil šel po naročilu odsekovem v Javornik, da bi v bar. Cojzovem arhivu, ki se je reklo, da hrani mnogo Vodnikovih pisem, preiskal ta pisma in v Vodnikov življenjepis vvrstil vse, kar utegne zanimivo biti občinstvu. Gosp. Levstik se je vrnil s sporočilom, da je bil jako uljudno in prijazno sprejet, a da ni našel ce!6 nobenih spisov Vodnikovih. Gosp. Godec nam ponuja rokopis v „jabelčnih plemenih" s slikami. O njem bode v odsckovem imenu sporočal g. dr. Jan. Bleiweis pod točko 4. črka c). Prejeli smo Jož. O g r i n č e v rokopis „Najdenec“, zgodba poleg francoskega. — Naj sl. odbor temu rokopisu voli presojevalce. (Izvoljeni so bili gg. Solar, Praprotnik in Vavru.) a) Batjuškov, tajnik pri društvu za izsledovanie in izda-vanje ndrodnih spominkov po zapadnem Ruskem, poslal je Matici en iztis ,,sbornika pamatnilce Volyni, t. j. Volhinije (14 risunkov z objasnoviteljnim tekstom) s pristavkom, da če pošiljati jej tudi naslednje, kakor bodo izhajali. — 24. novembra smo se mu zahvalili za ta dar in v znamenje hvaležnosti smo mu po prečast. Mih. Rajevski-ji poslali vse dosl6 izdane knjige ter mu obljubili pošiljati tudi one, ktere v prihodnje izdil Matica. b) „Srbsko učeno d ruš tv o“ je 27. okt. u. 1. vprašalo, ali Matica ne bi ž njim hotela stopiti v zvezo književne vzajemnosti? 17. novembra smo mu zagotovili to zvezo ter mu poslali vse naše dosle izdane knjige; in tudi ono nam je poslalo svoje. c) Od Moravske Matice smo 18. februarja prejeli „Kniho Tovačovskd od Branda“ in „časopis Matico Moravske na vymčnu". — 19. februarja smo jej tudi mi poslali vse svoje knjige ter jej zagotovili djansko zvezo književne vzajemnosti. Po vsem tem stavim naslednji predlog: Naj slavni odbor danes potrdi to ravnanje. (Odbor pritrdi tomu nasvetu.) d) Gosp. dr. J. Bleiweis je odseku za izdavanje knjig izročil pismo, v kterem g. Louis Leger, profesor slovanske literature v Parizu, razodeva želje po vseh Matičinih knjigah. e) „Novice“ v 8. listu naznanjajo, da se je v sv. Frančišku v Kaliforniji osnovala čitalnica, ki sc je do vseli slovanskih zavodov v Evropi obrnila s prošnjo, naj bi jej poslali knjig, časnikov in podob, da ž njimi ozaljša svoje prostore. Ustanovitelj te Čitalnice je Dalmatinec gosp. Radovič. Pooblasten darila sprejemati je Pavlo Steič, stud. med. v splošnji bolnišnici na Dunaji. Te čitalnice kakor tudi g. Leger-jeve želje omenil sem zato, da stavim predlog: „Naj slavni odbor privoli, da Matica ustreže obema prošnjama." (Odbor pritrdi.) f) Gosp. Daš ko v „direktor moskovskago muzeev" nam je poslal knjigo: „sbornik antropologičkih i etnograf, statej v Rossii i stranah ej priložaščih". — Jaz nasvetujem: Naj Matica v zvezo književne vzajemnosti stopi z rumjencovsko muzejo v Moskvi. (Odbor pritrdi.) g) Gospd Marie de N e čl', rojena Fleck v Trstu, Matici ponuja Valvazorjeve knjigo s prošnjo, da jej naznanimo, koliko bi hoteli dati za-nje. — Da bi sl. odboru vedel kaj bolj natančnega povedati, odpisal sem jej tor jo vprašal, naj pov6, za koliko bi jih dala Matici; 2. marca sem dobil odgovor, da jih pod 400 gld. ne more dati. — Zato mislim, da Matica ne kupi teh knjig. (Tudi odbor je te misli.) Gosp. J. Marn se pismeno zahvaljuje sl. odboru za knjige, gimnazijalnem učencem v XII. seji darovane. — Gosp. Janko Pajek, gimnazijalni profesor prosi, da sl. odbor dijakom mariborske gimnazije blagovoli darovati nekoliko iztisov „01ikanega Slovenca''. — Tej prošnji se pridružim tudi jaz vimenu učencev ljubljansko realke, ter pristavljam, da bi jej koristilo tudi nekoliko iztisov „rudninoslovja“ in „Stirih letnih časov". — Na to tudi g. Praprotnik izreče željo, da Matica nekoliko iztisov svojih knjig podari obrtnijskim učencem št. Jakobske glavne šole; g. dr. Vončina pa isto željo izreče za družbo rokodelskih pomočnikov. (Odbor mariborskim učencem podari: 10 iztisov „olikanega Slovenca", 20 iztisov „štirih letnih časov" in 20 iztisov „rudninoslovja"; ravno toliko učencem ljubljanske realke; knjižnici št. Jakobske šole 10 iztisov imenovanih knjig; rokodelski družbi pa 3 iztise „olikanega Slovenca".) Po zaslišanem sporočilu gosp. prof. Solar pove, da so narodnega blagi dosle poslali naslednji nabiratelii: 1) Gosp. Oroslav Caf, beneficijat na Ptujem, 2 snopiča (83) „Narodnih pesmic"; 2) gospodje Martin Zarnik, učitelj v Kropi, Frančišek Poznik, poslušalec tehnike v Gradci, M. K., S. Z. in O. P., gimnazijasti 1 knjigo (s 186 str.) narodnih in drugih pesmi, pravlic, pregovorov itd. večidel nabranih v Kropi; — dalje g. Pr. Poznik 1 snopič „svetih pesmi"; 3) gosp. Matevž Trnovec, sodnijski uradnik na Primorskem, 1 snopič (27) „narodnih (večidel pobožnih) ^ pesmi"? nabranih po Goriškem in Beneškem; 4) gosp. A. Jjtyp&'c gimnazijast, 1 snopič (17 str.) pesmic iz Gorenjskih Begen; 5) gosp. Gašper Križnik iz Motnika 1 snopič (58) domačih pesmi; 6) gosp. Frančišek Sajevec, zasebni učitelj v Motniku, 1 snopič (21 str.) „narodnih pesmi, pripovedek, pregovorov, običajev, vraž in imen". — (Zbirka se je na znanje vzela.) 4. Odsek za izdavanje knjig nasvetuje: a) naj se da tiskati Vodnikov rokopis. Izročilo se je bilo to delo g. Levstiku, in ker je pred nekaj dnevi poslal Matici razun poezij in komentara tudi nekaj prozaičnili spisov skoro dodelanih, zato so prevzeli to v presojevanje gg. Solar, Marn in Praprotnik; poročal je o njem gosp. prof. Solar. Po daljnem razgovarjauji se sprejame nasvet dr. Bleiweisov, da Matica izdd spise Vodnikove: življenje, poezije s komentarom, pa tudi prozaični del; kako naj sc vrav-najo, kaj opusti ali premeni, to naj z vrcdnikom gosp. Levstikom dožene odsek za izdavanje knjig. — Dalje omenjeni odsek nasvetuje: b) naj se izdd Koledar in Letopis za 1870. leto. Odbor pritrdi; vredbo koledarjevo prevzame g. tajnik L6sar; — o letopisu pa razodene g. dr. Bleiweis, da mu nikakor ni mogoče pri tolikih opravilih še dalje vredovati letopis, in toraj nasvetuje prof. Marn, naj letopisovo vredovanje prevzame prvosednik Matičin, g. dr. Costa, sam. Nasvet podpirajo vsi vprični odborniki, in so sprejame ter določi, da se po „Novicah" o tej priliki vnovič povabijo pisatelji. Že pred to razpravo je bral dr. Bleiweis iz pisma g. odbornika Trstenjaka željo, naj Matica opusti izda-vanje „Koledarja“ in izdava vsako leto 3 zvezke časopisa, kteri bi bil namenjen strogim znanostim in vednostim, po izgledu češkega muzeja. Predsednik dr. Costa opomni, da je to že odborov sklep (glej sporočilo 5. in 6. odborove seje), ki se izvrši brž, ko dojde dokaj primernega gradiva. — Gosp. G o d č e v rokopis: „ J a b e 1 č n a plemena" naj se c) po nasvetu odsekovem ponudi kmetijski družbi. Gosp. dr. Bleiweis, spis na tanko pregledavši, hvali delo, ki kaže izvedenega sadjerejca; al le odlomek je iz velike sadje-reje, in zarad podob, ki bi morale malane (ilumirane) biti, stalo bi na stotine gold., zato bi ga zdaj tudi družba kmetijska ne mogla sprejeti. Enoglasen je bil tedaj sklep, naj se g. pisatelju pošlje nazaj. — Za „Schbdlerjcvo fizik o" naj se č) naprosijo za presojevalce gg. prof. Vurnar, J. Zajec in dr. Zupanec, in d) kupijo naj so cenejše, v svinec vlite slike; le g. Lčsar je priporočal ono v baker. 5. Blagajnik g. dr. Zupanec nasvetuje: Naj Matica skuša kupiti hišo v Ljubljani. Ta nasvet podpirata pismeno tudi gg. odbornika Trstenjak in B. Raič, — uni s pristavkom, da bi ta hiša utegnila prva začetnica biti za slovenski muzej, ta pa z željo, naj bi se v njej napravila narodna tiskarna. Tudi pričujoči odborniki pritrdijo blagajnikovemu predlogu, in volijo se v ta namen v odsek: gg. dr. Zupanec, Ivan Vilhar, Anton Lčsar in X ^ jarvosednik dr. Costa tako, da oziraje se na razodete želje dovršijo to opravilo, vendar preden se pogodba podpiše, naj se predloži odboru v konečno potrjenje. Naposled naznani g. dr. Vončina, da g. dr. Franjo Rački podari po njem Matici slovenski svoj mnogocenjeni staroslovenski „Assemanov ili Vatikanski Evangelistar", za ktero darilo mu odbor sklene poslati pismeno zahvalo. XIV. skupščina Maričinega odbora 24. junija 1869. 1. Vrsta razgovorov. 1. Prebere in potrdi se zupisnik XIII. odborove seje. 2. Tajnikovo sporočilo. 3. Odsek za opravilni rod nasvetuje priloženi načrt „opravilnega reda“. 4. Odsek za izdavanje knjig nasvetuje: „Naj Matica na svetlo dš telo- vadno knjigo11. 5. Dr. Jernej Zupanec v imenu presojevalcev g. Iv. Tušekovega prevoda Schodlerjeve fizike nasvetuje: „Naj se ta prevod d& tiskati11. 6. Dr. Jernej Zupanec bode poročal o nakupu hiše. 7. Nasvet novomeških dijakov: „Naj Matica prične izdajati sistematično vredjene šolske knjige11. 8. Rešilo vprašanja: kedaj naj se sklice V. občni zbor. 9. Nasvetje posameznih odbornikov. Slov. Matica je imela 24. junija XIV. sejo. Vodil jo je gosp. predsednik dr. Costa. Vpričo so bili gg. odborniki dr. J. Bleivveis, dr. Zupanec, dr. Vončina, Svetec, Šolar, dr. Papež, Vavru, Lesar, Ivan Vilhar, Marn, Praprotnik, in vnanja gg. odbornika Gorup in Trstenjak. Predsednik pozdravlja zlasti vnanja gospoda odbornika; potrdi se zapisnik XIII. seje in prof. Lčsar prične. Tajnikovo sporočilo se glasi: ,^Slavni odbor! Od 13. odborove seje (11. marca 1.1.) naznanilo se jih je 47, ki želč družbeniki biti Matici slovenski; med njimi eden, ki hoče biti ustanovnik; (tajnik prebere imena ter stavi nasvet:) „Naj slavni odbor vse sprejame med Matičine družbenike1'. (Odbor pritrdi.) Matici je po tem takem prirastlo 47 udov in glavni knjigi je danes poslednja številka 1583. Vse, kar je sl. odbor v 13. seji sklenil in naročil, izvršilo je upravništvo. Izmed dopisov, došlih po zadnji seji omenjam naslednjih. Knjigar Svetozar Galac iz Zagreba obeta račun o prodanih Matičinih knjigah do 1. julija. Gospod prof. Iv. Macun med drugim piše: „Ali se ne bi slov. Matica odločila, da kakor morebiti 6. zvezek na svetlo d,Naj sl. odbor potrdi to ravnanje". (Odbor pritrdi.) „Imperatorsko rusko geografičko občestvo" v Sankt Peterburgu je Matici naši poslalo knjigo ,,0TtlP7l'“. Potrjevaje prejem te knjige smo po prečast. g. M. liajevskiju omenjenemu občestvu poslali vse dosedanje Matičine knjige ter mu oznanili, da Matica naša ž njim stopi v zvezo književne vzajemnosti. — „Naj sl. odbor pritrdi temu ravnanju". — (Odbor odobri ta predlog.) O natiskovanji matičinih knjig za tekoče leto naznanjam to le : a) „L e top is" za Mat. koledar (2870. leto) seže natiskuje, in bode precej obširen, b) Tudi „slo venski at lan t" je že v delu. — •Sklenjena je pogodba z g. Fr. Koke-jem, lastnikom geograf, ustava na Dunaji; vsled to pogodbe bode kamnorez stal: 1. za obe z e ml j. obli 145 gld.; 2. za Evropo 150 gld.; 3. za Avstrijo 270 gld.; 4. tisk (črn) za vse tri zemljovide vsak v 2000 iztisih 120 gld.; 5. papir v 2000 iztisih 162 gld.; G. tiskan kolorit za vsakih 100 iztisov vsake barve po 2 gld. — Vsi trije zemljevidi bodo dovršeni v petih mesecih. Gosp. Cigaletuje odsek za izdavanje knjig za poslovenjenje imen na teh zemljovidih, za korekturo in nadzorovanje vsega tiska odločil 170 gld. nagrade. c) O „Schi>dler-jevi fiziki" bode sl. odboru danes poročal g. dr. Jernej Zupanec; jaz le toliko povem, da smo od g. Vieweg-a prejeli slike, ki jih danes natisnjene na ogled postavljam sl. odboru. Temu naznanilu pristavljam še naznanilo, da nam bode g. Tušek spx-oti pošiljal rokopis, tako da se zaporedno natiskovanje ne bode oviralo. Ker je sodba dveh g. poročevalcev o prvi polovici Tušekodega prevoda, kakor bode sl. odbor kmalu slišal, jako ugodna, zato je menil odsek, da ni treba pošiljati ga še tretjemu presojevalcu g. Zajcu; na tako častno sodbo prvega dela opirajo se in da tisk ne zaostaja, v svojem, menda smem reči, tudi v odsekovem imenu nasvetujem: naj se daljni rokopis brez pre-sojevanja izroči tiskarnici." (Odbor pritrdi.) Zarad Schodler-jeve mineralogije piše g. Erjavec: „Mine-ralogija je nerazdruživa od geognozije; naj toraj oboje prevzame g. Zajec". — Odsek za izdavanje knjig je pritrdil g. Erjavcu in g. Zajca naprosil, da izdela tudi mineralogijo. Gosp. Zajec je prevzel to delo. d) Po odstranjenih mnogih ovirah smo prišli do tega, da so tudi ,,Vodnikovi spisi" že v tiskarnici. Ako sl. odbor želi, preberem mu pogodbo, ktero je odsek zarad njih sklenil z gosp. vredovalcem Fr. Levstikom. (Odbor želi', da se prebere; to se tudi zgodi.)v Zal mi je, da o „Slovenskem Stajarju" sl. odboru ne morem poročati druzega, nego sem poročal že v mnogih sejah, namreč, da ga Se nismo mogli dati v tiskarnico, ker nam še niso došli rokopisi. e) O telovadni knjigi, ktero odsek nasvetuje, in o ,,Sokol-ovi“ ponudbi bode obširnejši govor pri 4. točki dnevnega reda. f) Odsek za sestavo opravilnega reda je dovršil svoj posel in njegov načrt je pridjan vabilu k današnji seji. Nasvet novomeških dijakov, kterega je Matici poslal odbornik g. dr. Andrej Vojska, bode obravnavan pod 7. točko dnevnega reda. Do ktere stopinje je odsek za nakup hiše dospel, bode poročal gosp. dr. Jernej Zupanec. — Odsek za „naučni slovnik" sporoča, da se na razpis za vrednika do sedaj ni nikdo oglasil, niti je odsek, da-si je mnogo gospodov nagovarjal, dobil kogil, ki bi ga bila volja, prevzeti ta posel; toraj bo treba še iskati vredovalca. Konec svojega sporočila imam še troje vprašanj , ktera naj danes reši sl. odbor: a) Kdo naj letošnjim knjigam in zemljovidom nastavi prodajalno ceno? — (Odbor izvoli za to opravilo gosp. prvo-sednika , blagajnika in tajnika z naročilom, da se postavi nizka cena.) b) Ali tudi letos letniki dobijo vse knjige? (Glej §. 5. Mat. pravil). (Odbor izreče, da.) c) Ali se tudi letos dad6 vse knjige tistim novim udom, kteri do novega leta pristopijo in letnino plačajo za 1869. leto? — (Odbor izreče, da.)“ Na vrsto pride „opravilni red", ki se po nekterih stra-ničnih oporekali g. Gorupovih na dr. Bleiweisov nasvet ne bere, ampak ber6 se le oddelki, ki naj se spremenijo; neke male nasvetovane poprave ali vredbe se tudi sprejamejo. O telovadni knjigi poroča tajnik v imenu odseka za izdavanje knjig ter stavi predlog: „naj sl. odbor potrdi pogodbo, vsled ktere Matica od „Sokola" za ‘70 gold. kupi 200 iztisov prvega zvezka telovadne knjige, pravico do podob naslikanih na kamenih in pravico do izdavanja prvega zvezka; a potem naj izda 2. zvezek". — Gosp. Trstenjak mdni, naj jo dd le Sokol na svetlo , morebiti s podporo Matičino; toda po nekterih razjas-nilih, da nima biti za ude, da jo utegne sprejeti vlada tor vpeljati v ljudske šole, da se bode toraj prodala in je Matica svesta si, NArodni koledar 1870. (Poročilo.) 2 da se jej stroški povrnejo, potrdi se odsekov nasvet, da jo spravi na dan Matica. — V kolikih iztisili, to določiti se prepusti odseku. O Schodlcrjovi knjigi poroča g. dr. Zupanec, kakor je že omenjeno, in sklene so, da se jezikoslovni nasveti presojevalcev razodenejo g. prof. Tušeku, naj jih porabi po svoji previdnosti. — Tiska naj se v 2500 iztisih. Dr. Zupanec poroča o tem, kaj so je dosl6 zgodilo o nakupu liišc, prebero pogodbo, in, ko se pojasnijo nekteri pomisliki, ali ima odbor to pravico in kako bode obrnil premoženje, se enoglasno sprejame nasvet ter dovoli, da se sklene pogodba, vsled ktere Matica za hišo na Bregu št. 192 da 9700 gold. Pri nasvetu, naj Matica prične izdajati sistematično vredjene šolske knjige, opomni dr. Bleiwcis, da z ozirom na nek že storjen sklep in na sedanje neugodno šolske zadeve prestopimo na dnevni red, kar se tudi zgodi. O vprašanji, kdaj naj se skliče V. občni zbor, se zedinijo odborniki v tem, da se to stori v drugi polovici meseca septembra, morebiti sejmski teden. Po tem povč prvosednik, da mu jo ravno pred sejo došlo pismo, v kterem se g. Noli ponuja, da hočo prevzeti pod nekterimi pogoji vredovanje naučnega slovnika; al — zarad obilih prejšnjih opravil se sploh sklene, naj pretrese to reč prej odsek za izdavanje knjig in poroča o tem v prihodnji odborovi seji. Naposled izroči prof. J. Marn, obligacijo narod, posojila za20. glcl. s kuponi vred, ktero Matici daruje preč. gosp. Andre j Bohinec, fajmošter Cerkljanski, ter nasvetuje, da se preč. gospod zapiše med dobrotnike slov. Matico, v znak nekolike hvaležnosti naj se mu vendar pošljejo knjige, kar jih je do sedaj izdala Matica in kar jih šo izdd to leto, kar se enoglasno sprejamo. Hvala! -------------------- V. občili zbor Matice slovensko 2. septembra 1869. 1. Vrsta razgovorov. 1. Predsednik nagovori skupščino. 2. Tajnik sporoči o odborovem delovanji od 1. julija 1868. 1. do 1. julija 1868. 1. 3. Blagajnik prebere račun od 1. jul. 1868. 1. do 1. jul. 1869. 1. 4. Proračun od 1. jul. 1869. 1. do 1. jul. 1870. 1. 5. Izvolijo so trije matičarji, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun vsled §. 9. a) Mat. prav. 6. Izvoli so 12 novih odbornikov vsled §. 12. M. pr. a) 10 odbornikov namesto po volitvi naj starejših; ti so izmed ljubljanskih: gg. 1. Kozler Peter, 2. Villiur Ivan, 3. dr. Toman Lovro, 4. dr. Zupanec Jernej: izmed vnanjih: gg. 5. dr. Dominkuš Ferdinand, C. Erjavce Franjo, 7. pl. Gariboldi Anton, 8. llaio Božidar, 9. dr. Srnec Janko, 10. Trstenjak Davorin; — b) 2 odbornika namesto umrlih, ki sta: gg. 11. Kos Anton (ljubljanski, voljen 1808. 1.) in 12. Savperl Dragotin (vnanji, voljen 1868. l.J. Opomba. Veljaven volilon listje le tisti, ki gaje družbenik lastnoročno pisal ali saj podpisal. Razgovor o opravilnem redu, kterega odbor v načrtu predloži' občni skupščini. Opomba. Dnevni in opravilni red, kakor tudi račun in proračun se pred občnim zborom razdele nazočim družbenikom. Po sv. maši, ki so jo v stolni cerkvi ob 8. uri služili preč. gosp. tir. Janez Zlatoust Pogačar, stolni dekan in odbornik Ma-tičin, zbralo se je okoli šestdeset Matičarjev v čitalničini dvorani. •Skupščino je vodil gosp. dr. E. H. Costa, družbin prvosednik. Pričujoči so bili izmed ljubljanskih odbornikov gg. dr. Jan. I31eiweis, dr. Jernej Zupanec, Anton Lesar, Ivan Vilhar, Luka Jeran, dr. Fr. Papež, dr. Jan. Zl. Pogačar in Luka Svetec; izmed vnanjih pa gg. Fr. Erjavec, Jurij Grabrijan, dr. Kad. Razlag, dr. Jož. Ulaga •n dr. Jož. Vošnjak. 1) Kmalu po ‘J. uri se prične zborovanje. Gospod prvosednik nagovori skupščino blizo tako-le: „Slavna skupščina! Častiti društven odbor ,je po odstopu prvega predsednika slovensko Matice, slavnega gospoda dr. Lovro Tomana, mene poklical na častno mesto prvosednika in jaz sem prevzel to nalogo s trdno voljo, po vsi svoji moči delati za blagor iu slavo našega prevažnega društva. Ali nikakor nisem prezrl, da vsak drug odbornik bi bil sposobnejši za to mesto, ktero sem tedaj nastopil le začasno, prepustivši v prihodnji odborovi seji vodstvo Matice drugemu izvoljenemu predsedniku. Ta sklep potrjuje žalostna prikazen, da najiskrenejše prizadevanje in najnesebičnejša volja nc brani lažnjivih napadov ne samo iz tabora nasprotnikov, ampak tudi od strane tistih, ki se imenujejo „naše prijatelje". Kaj je naše društvo delalo, končalo in vpeljalo v minulem društvenem letu, in to v duševnem, znanstvenem in slovstvenem, pa tudi v linančnem obziru, bo slavna skupščina sprevidela iz obširnega tajnikovega sporočila, na ktero posebno pazljivost častili členov obračam. Razvideli boste, da je Matica tudi v preteklem letu lep korak naprej storila, zato tukaj očitno hvalo izrečem vsem sodelalcem, posebno pa častitim odbornikom sploh in našemu neutrudljivemu tajniku g. prof. Lčsarju, ker za komaj imena vredno nagrado na vse strani izvrstno dela v prid slovenske Matice in je v pravem pomenu duša njena — in pa varčnemu gosp. blagajniku g- dr. Jerneju Zupancu. Kakor pa povsod, tako sc tudi pri Matici veselim dogodkom družijo žalostni. V svoji sredi pogrešamo danes dveh odbornikov, iskrenih rodoljubov, ktera je nemila smrt vzela naši družbi. Matice podpredsednik preč, gosp. stolni prošt Anton Kos in odbornik Dragotin Navperl sta vzeta slovenski Matici in naši domovini, in težko bo jih namestovati. Eavno tako obžalujemo z našimi severnimi češkimi brati, da, z vsemi Slavjani in z vsem učenim svetom vred smrt veleslavnega našega častnega uda, Jana Purkin6-a, profesorja na praškem vseučilišču , ki je slovel ne samo kot prvi fiziolog, ampak tudi kot izvrstni narodni pesnik in zvest političen značaj. In ker ravno sc menimo o žalostnih zgubah vsled smrti, naj se tudi spominjamo nenadomestljive zgube sestrice naše, slovenske Matice v Turčijanskem sv. Martinu, ki jej je došla po smrti mnogozasluženega slovaškega mecena, biškupa Mojze, prvosednika iste Matico. H koncu mi ostane le še izreči željo, naj si slovenska Matica — edina djanslta zveza vseh Slovencev in tako izgled zaželene Slovenije — pridobi še mnogo in mnogo prijateljev, duševnih in materijalnih podpornikov v blagor našega naroda, in v prid domovine !“ Po ogovoru naznani gosp. prvosednik čitalničino vabilo k „Besedi‘‘, ki jo na večer napravi gg. matičinirn družbenikom na čast, ter naznani, da so dosedaj tiskane pole mati činih knjig na ogled položene na mizi, da jih ogleda, komur jo drago. 2) Na to bere tajnik sporočilo o odborovem delovanji v preteklem društvenem letu. Glasi se tako-le: Slavna skupščina! Preteklo je peto leto matičinega delovanja; treba je toraj odgovor dati in slavni občni skupščini sporočati o vsestranskem vspehu prevažnega in prekoristnega našega društva, da razvidi, koliko sadu za slovenski narod so obrodili darovi, položeni na oltar naše domovine. Družbenikov je to leto Matici prirastlo..................... 140 med kterimi je ustanovnikov ....................................... 10 glavni vpisovalni knjigi je zadnja številka.......................1633 lani osor6 jej je bila.......................................... 1493 Od tod toraj prirastek za 140 udov; ker jih je pa od začetka do letos ali odstopilo ali pomrlo 151, zato Matica nima sedaj prav 1633 družbenikov, ampak samo 1482. Odbor in njegovi odseki so tudi letos jako marljivo delali: Odbor jo imel tri seje, in to: XII. 15. oktobra 1868. 1. XIII. 11. marca 1869. 1. XIV. 24. junija 1869. 1. XV. pa bode imel po tem občnem zboru, da sc po dovršenih volitvah precej ustanovi in razdeli v odseke, ki mu jih nakaže opravilni red, kteri se danes sklene. Mnogih sej, ki so jih imeli odseki, menda ni treba naštevati. A dolžnost me veže, slavni skupščini objaviti, da je odbor izmed svoje srede zgubil dva izvrstna moža, kterima je srce vroče bilo za narod in domovino slovensko; umrla sta prav nenadoma vsem pravim rodoljubom na veliko žalost in domovini na škodo: preč. gosp. Anton Kos (f 10. dec. 1868. 1.), stolni prošt, škofov v61iki vikarij, deželni poslanec kranjski in deželni odbornik, kije tri leta bil Matici podpredsednik. V zadnjem trenutku svojega življenja se je še Matice spominjal ter jej 8. decembra 100 gold. volil za darilo; in Dragotin Šavperl, kaplan v Laškem trgu, tudi iskren domoljub. Zato bode slavna skupščina danes volila 12. odbornikov, in sicer prvih 10 na štiri leta, poslednja dva pa le na tri leta, ker stopita na mesto umrlih, 1868. leta voljenih. Za preteklo loto dobč Matičarji — kedaj, tega danes ne morem še povedati, ker se ne da določiti, kedaj tiskarna dovrši natiskovanje — naslednje knjige: 1. „Letopis“, jako obširen, morda blizo 30 pol, združen s poročilom o m a tiči nem delovanji''. Sklenjeno je sicer bilo, da se mu pridruži tudi „koledar“ za 1870. leto; a slutiti je, da odbor, ki se snide po občnem zboru, prekrene ta sklep, in to iz dveh vzrokov; prvič, da se pomnoži „letopis“, kteremu je že došlo in je še obetano mnogo tvarine in drugič tudi iz ozira na želje mnogih Matičarjev pri dosedanjih občnih zborih in nekterih odbornikov samih. 2. „Vodnikove spise", njegove pesmi z gosp. Levstikovim komentarom, njegov natančen življenjepis (če se dovrši o pravem času) in nekoliko imenitnejših prozaičnih spisov; tudi ta knjiga utegne prirasti na 30 tiskanih pol. 3. Tri zemljo vi de iz Koke-jeve kamnotiskarnice na Dunaji, in sicer: a) obe zemeljni obli, b) Evropo, in c) Avstrijo. 4. „Fiziko“ po „Schodlerjevi knjigi prirode" s podobami v g. Iv. Tušekovem prevodu, ki bode brž ko ne štela nad 12 pol. 5. Konečno naj omenim še knjige, ki jo Matica letos na svetlo dtl, a ne razdeli med družbenike, in to je: telovadbin a knjiga, slovenskemu narodu potrebna zato, ker se v šole vpelje tolovadba. Ta knjiga, ktero Matica le podpira, da so izdadc, pride toraj samo na prodaj, in pričakovati je, da jej povrne stroške. Odboru pa ni bilo samo mar skrbeti, da Matica letos obrodi lep sad na slovstvenem polji, ampak gledal je tudi v prihodnost ter naravnal pot, po kterem drugo leto kmalo dospe do rokopisov, da sc tiskanje društvenih knjig lahko dovrši do konca društvenega leta. Vspoh tega odborovega truda jo ta-le: 1. V rokah imamo rokopis prve polovice Koseski j e v ih poezij, do sedaj še nikjer natisnjenih; druga polovica njegovih poezij, v ,,Novicah" zunaj ene same („Nemškutar“) natisnjenih, nam dojde kmalu. Morda slavni skupščini ne bode nevšeč, ako jej iz g. Koseski-jevih pisem navedem nekoliko stavkov: 7. julija piše med drugim to-le: ,,Ne zamerite mi, slavniga družtva prečastiti gospodje, de Vam tako pozdno odgovorim na pismo Vaše prijazno IG. okt. 1868.1.“ — Duh je sicer voljan, al meso sedemdesetletnega pesnika v Trstu jo, žalibog! jako oslabelo. Telesnim slabostim pridružuje se v duhu plahota, pred tako častito gospodo stopiti s praznimi rokami. Tudi sedaj ne pošiljam mnogo, al ,,nekaj maliga vondar le", obetam pa v prihodnji čas še marsikaj Vam poslati, ,,ako Bog da i sreča junačka". Pred vsem mi dovolite, da se držim starih oblik; rajši omolknem, nego se poprimem novih. ,,Vse naj tedaj ob starim ostane, tako kakor sem pisal/' — Morda bi boljšo bilo, z izdavo prve pošiljatve čakati druge, kajti obo daste še le vidno knjigo, toda to prepuščam častitemu društvu. Vprašali ste me, koliko nagrade zahtevam za svoja dola. Da se izognem vsakemu takemu vprašanju, odgovarjam, da nič ne želim, še manj pa kaj zahtevam, ampak plačila moje je, kar pove veliki pesnik z besedami: „Ich siiige, wie der Vogel singt, Der in den Zwcigeu wohnt, Das Lied, (las aus der Kehlc dringt, Ist das, was mieh belohnt.“ Kar bi rad imel, to sta dva ali 3 izstisi izišle knjige, zraven tega pa in to v prvi vrsti blagovoljnost drage Slovenije, ktero vedno nespremenjeno ljubim ves čas svojega življenja." V pismu od 29. julija 1869. 1. pa med drugim piše tako-le: „Bodi mi v pervi versti dovoljena priserčna zahvalavza vse z listom častitim od 18. julija t. 1. meni poslane knjige. Zalibog, de izreči ne morem tako dostojno, kakor bi se htelo, hvaležnosti, ki se v sercu mi snuje. Z besedo golo tega no dosežem; taka dobrota terja znake vidljive. Nakloni mi tedaj prihodnost, kar ovira sedanjega časa nezgoda. Pismu temu priložim dovoršeno pravlico „Mazepa". Dobila je v tretjem oddelku 12 novih osmerk, tedaj 96 stihov. — S tem stopi za naprej ta pesem iz mojih misel. Bog daj, de vgodi in živo slovensko zadene. Sedaj mislim najprej „visoko pesem" do konca speljati. V ,,Novicah" sta natisnjena bila le dva odlomka. Po izvirni namembi jih tedaj ostane še šest enako dolzih pesniškemu otesavanju prepuščenih. . . . Potem še le nastopi poglavitno moje delo, o kterem se bode govorilo, kadar bo vdarila ura namenjena, ura ugodna. V obziru izdavanja mojih pisanj prepustim sleherno vsako presodbi častitega družtva. Samo oblike imajo stare biti, kakor so jih rabili serčno in živo spoštovani učitelji moji". . . . Naštevši pesmi, ki jih še pošlje Matici, sklepa pismo z besedami: „To je vse, kar imam. V istini mala reč, trohica, bilčica, nič! O ti senčici se moja ošabnost ne bo napenjala. K temu bi se htelo bolje klaje — — mlade, cvetno, zelene detele!" — Toliko o Koseski-jevih poezijah. 2. Schodlcrjeve knjige prirode ao v delu vsi ostali oddelki. Kemijo in zoologijo izdeluje g. Fr. Erjavec, mineralogijo in geognozijo g. J. Zajec, botaniko g. Iv. Tušek, astronomijo g. V. Ogrinec. Nadjamo se, da marljivost gg. pisateljev nc bode zadržavala tiskovanja. 3. Odbor je v 12. seji sprejel ponudbo gg. prof. Sumana in Majcigerja, ki sta ponudila se spisati knjigo „slovanski naro-dopis". Ta knjiga bi utegnila obseči 20—25 pol in dovršena biti do sušča meseca leta 1870. 4. V seji, ki bode po občnem zboru, bode odbor pretre3aval odsekov predlog: naj Matica izdd poljudno verno (popularno dogmatiko), in to v dveh snopičih. Dotični rokopis utegne dovršen biti do 1. januarja 1870. leta, in vsa knjiga obsegati 35—40 pol. Pisatelj, ki jo spisuje, g. Matej Vrečko, župnik v Jurijkloštru na Stajarskem, rokopis svoj Matici prepusti proti temu, da mu Matica da 12 iztisov natisnjene knjige. 5. Nadjamo^se, da se do novega leta dovršč vsi rokopisi o »slovenskem Š t a j a r j u“. Morda nam prihodnje leto tudi dojdejo: 6. „Filozofična pr opedevtika" ali dušoslovje, ki jo spisuje g. Matej Cigale. 7. Slovenslta„hrvaško-srbska slovnica“, ki jo sestavlja g. Bošt. Žepič, in 8. ,,Slovenska literatura'* ktero je g. Marn odboru naznanil, da jo spisuje. 9. Za „naučni slovnik", ki gaje IV. občni zbor sklenil nH svetlo dati, bila je po časnikih razpisana služba za njegovo vredovanje. Še le 24. junija t. 1. nam je došlo pismo, v lsterem g. Noli naznanja, da ga je volja prevzeti vredovanje naučnega slovnika. Odsek za izdavanje knjig odboru, ki se snide po občnem zboru, nasvetuje, da se sprejame g. Noli-jeva ponudba, dotični odsek pa pooblasti, z g. vredovalcem skleniti natančno pogodbo. IJo tem so toraj kmalo pričn6 prve priprave za imenitno to slovstveno delo. 10. „S1ovenska stenografija" Hafnerjeva je še v pre-sojevanji. 11. Stanko Vrazovo slovensko literarno zapuščino nam jc posestrima Matica ilirska podarila in tudi že poslala^ kolikor je je hranila. Izročila se je g. odborniku in profesorju J. Šolarju. Gosp. Solar tudi hrani 12. vse „narodno blago", kolikor ga je Matici dosedaj došlo na njen poziv od 1. novembra 1868. 1. — Tu se mi zdi, da moram omeniti dveh pisem , _ ki ste Matici došli o tej zadevi: Gosp. Orosi. Caf, pošiljajo dva sešitka „narodnih pesem", piše Matici: „Draga Matica, to ti pa že zdaj obetam, ka boš vseh mojih slovenskih in slavjanskih spisov pravna naslednica Bog te te ohrani in krepi".— In g. Matija Maj ar je naznanil odbor11' da ima ne malo narodnega blaga, da svoj spis dopolnuje in vreduj6 ter da utegne do konca meseca septembra 1869. leta dovršiti ga in ž njim oglasiti se pri Matici. 13. Ze dve leti čaka rokopis pod naslovom „Početni nauk o zemljopisju" po Schubert-u, poslovenil g. M. Cigale. Poročilo o knjigah in rokopisih sklenem z naznanilom, da je odbor mnogo dosedanjih knjig podaril učilnicam slovenskim, kterc so jih prosile. Matica naša je letos z osmimi društvi stopila v zvezo knjižne vzajemnosti. Imena teh društev naznani imenik. Od društev, s kterimi smo v zvezi, in od nekterih prijateljev matičinih smo prejeli mnogo knjig, ktere po naslovih naznani društveno sporočilo. Kako je odbor gospodaril z novci prejšnjih let in z onimi, ko so letos došli Matici, to slavna skupščina sicer razvidi iz i’ačuna, ki se jej je razdelil pred zborovanjem; vendar sem te misli, da ne bodo odveč, če nekoliko spregovorim o novčnem gospodarstvu. Sploh bodi omenjeno, da se je, kar je bilo moč, varčno gospodarilo. Dohodki, odštevši ostanek iz lanskega računa, letos znašajo 5702 gold. 66 kr., in bili bi gotovo še veči, da so bili vsi gg. poverjeniki tako marljivi, kakor so oni, ki v svojem poverjeništvu nimajo zaostalih doneskov. Med posebne dobrotnike, od lcterih smo prejeli izvanredna darila, štejemo ranjcega prečast. prošta Antona Kosa, ki je v svoji oporoki Matici volil 100 gold.; g. Andreja Bohinca, cerkljanskega fajmoštra, ki je Matici podaril narodnega posojila drž. dolžno pismo za 20 gold., in blagorod. Antona barona Codeli-ja, ki je že 1865.1. vrh ustanovnine 50 gold. za čas svojega življenja Matici obljubil za vsako leto 10 gold. O g. Matija Debeljakovi zapuščini moram kot pooblaščenec Matičin povedati, da še ni dovršena. Edine opovire dela dijaška njegova ustanova, ktero je v svoji oporoki ustanovil z željo, da ustanovnino za večne čase prevzame ljubljanskega mesta odbor, kteri v tem primerljoji dobi tudi pravico oddajati to ustanovo. Toda mestni odbor še ni izrekel, da ga je volja spolniti g, Debeljakovo željo, ktero sva mu ob& pooblaščenca že 3. julija 1868. leta naznanila po c. kr. finančni prokuraturi. Matičin imetek, če mu prištejemo vsa dax-ila, ktera jej še niso izplačana, a se gotovo izplačajo, in drž. obligacije štejemo po zneskih, na ktere se glas6, znaša 1. julija 1.1. . 41.132 gld. 18 kr. lani je znašal.................................... 36.340 „ 53 l/tl „ Toraj je Matici prirastlo.................. 47‘Jl gld. 64'/2 kr. Od ustanovnikov, dosedaj vpisanih, dobimo, ako vsi plačajo, kolikor so so zavezali, še 3104 gold. Pri občnih zborih in v mnogih odborovih sejah izrekala bc je želja, naj bi se Matičin imetek nalagal varniše, nogo jo v držav- nih obligacijah. Odbor je toraj nehal kupavati javna dolžna pisma in g. blagajnik je v ljubljansko hranilnico na obresti tako marljivo nosil ostale novce, da jih je bil do julija t. 1. nanosil 8620 gold. Letos se je pa ponudila lepa prilika, Matici kupiti hišo na Bregu štev. 192, za ktero se je odsek, za to pravilo izvoljen, z lastniki dne 25. julija t. 1. pogodil za 9700 gold., in to pogodbo je odbor potrdil v XIV. seji 24. junija t. 1. Ta hiša je tudi že, in to 18. avgusta t. 1. v javne knjige vknjižena na ime slovenske Matice, ktera se bode toraj va-njo preselila ter za svoje potrebe obdržala dve sobi, druge pa kolikor jih je še praznih, oddd v najem o sv. Mihelu t. 1., do kterega časa se dovrš6 tudi popravila, kterih je bilo neobhodnje treba. Prav ta hiša pa mi daje povod, da slavni skupščini priporočam pri današnji volitvi odbornikov ozir imeti na gospodarski odsek, ki se ima voliti že po opravilnem redu, in ga še prav posebno zahteva gospodarstvo z matičino hišo. Zarad mnogih opravil pri Matici, ki se morajo le v Ljubljani izvrševati, je želeti, da je v Ljubljani več nego 16 odbornikov, kar tudi dopuščajo Matičina praviia, ki v 12. §. pravijo, da jih mora vsaj 16 navadno prebivati v Ljubljani. To je sporočilo o odborovem delovanji v preteklem društvenem letu. Kratko je sicer, a vendar dosti dolgo, da slavna skupščina razvidi velik korak, ki ga je storila Matica tako ozir slovstva, kakor denarstvenega gospodarstva. Naj to sporočilo sklenem s srčno željo in z veselo nado, da se prihodnje leto vzbudi še več podpirateljev in to ne le v vrsti tistih rodoljubov, ki svoje duševne moči žrtvujejo mlrodu svojemu, ampak tudi v vrsti tistih, kterim so dnarstvene zadeve toliko mile, da lahko kalcov dar položi domovini svoji na oltar. Bog blagoslovi vsa dela Matice slovenske!" Po odbranem sporočilu popraša g. prvosednik, ali ima kdo kaj opomniti o tajnikovem sporočilu? Gosp. dr. Krek se oglasi ter govori proti isti točki, ki izreka željo, da bi se volilo več ljubljanskih odbornikov, češ, da jih Ljubljana že zdaj šteje 18, ker se gosp. pl. Gariboldi, ki je dosedaj prištet bil vnanjim, sme prištevati ljubljanskim, ter izreče željo, da skupščina naj bi volila tako, da Ljubljana ohi’ani le 18 odbornikov. 3. Ker se je vsem vpričnim natisnjen račun za 1868./1869. leto v roke dal, zato prvosednik stavi predlog: naj so ne bere, Hmpak naj koj pov6, kdor ima kaj opomniti o kteri točki. Skupščina pritrdi temu nasvetu, o računu pa se nikdo ne oglasi. 4. Proračun za 1869./1870. leto prebere blagajnik in skupščina ga soglasno potrdi. 5. Za pregledovalce društvenega računa so po prvosed-nikovem predlogu bili izvoljeni gg. dr. And. Čebašek, Fr. Sovan starejši in Mat. KreS. 6. Oddanih je bilo 77 volilnih listov, izmed kterih je bil eden neveljaven, ker ni imel podpisa. Izvoljeni so bili odborniki: a) ljubljanski: Peter Kozler, Fr. Sovan stareji, Ivan Vilhar, dr. Lovro Toman in dr. Jem. Zupanec;— b) vnanji pa: Fr. Erjavec, Ant. pl. Gariboldi, Fr. Kosar, dr. Greg. Krek, Bož. Raič, dr. Janko Brneč, Dav. Trstenjak. — Za temi sta največ glasov dobila gg. Jožef Debevec in dr. Ferd. Dominkuš. 7. Pri obravnavanji ,,opravilnega reda", kteroga je odbor predložil občni skupščini je dr. Krek stavil predlog, naj se v 16. §. izvirnim spisom nastavi viša plača in to 25—40 gold. Ta predlog sta podpirala gospoda dr. J. Bleivveis in Jož. Noli. Gosp. L. Svetec pa je predlagal 20—40 gold. Sprejet je bil dr. Krekov predlog. Sprejel se je tudi dr. Krekov nasvet: „naj se v40. §. besede „na dva meseca" spremenč v besedo „na tri mesece". Sterni malimi premembami jo bil tedaj potrjen ves opravilni red", ki se Matičarjem objavi v „Sporočilu“. Po dovršenem dnevnem redu g. prvosednik nasvetuje: „naj velika skupščina za častne ude izvoli: ,,slavnega slovenskega pesnika Joana V e s e 1 - a (Koscskija) v Trstu, — dr. Fr. Ladislava Rieger-ja v Pragi, — in Fr. Račkega, predsednika jugoslov. akademije v Zagrebu". Z navdušenimi živeli-klici je občna skupščina pozdravila in soglasno potrdila predlog. Predsednik prosi odbornike, da se za XV. od borovo sejo snidejo ob 5. uri popoldne — in sklene zborovanje ob pol dvanajstih. --------------J----- XV. skupščina Hlntičiiicgn odbora 2. septembra 1869. 1. Vrsta razgovorov. 1. Prebere in potrdi se zapisnik XIV. odborove seje. 2. Tajnikovo sporočilo in sprejem novih udov. 3. Volitev prvosednika, njegovih dveh namestnikov, blagajnika, pregle- dovalca društvenih računov in dveh ključarjev. 4. Volitev gospodarskega odseka. 5. Volitev odseka za „naueni slovnik". ti. Volitev odseka za izdavanje knjig. 7. Volitev odseka za izdavo narodno-slovstvonega blaga. 8. Razgovor, kako bodo s tajništvom v prihodnje leto. 1). Odsek za izdavanje knjig nasvetuje: a) Naj slavni odbor sklene, da Matica na svetlo dš poljudno verno (popularno dogmatiko). b) Naj slavni odbor vredovanje „naučnega slovnika" izroči g. Josipu Noli-ju, ter odsek za izdavanje „naučnega slovnika" pooblasti, da z g. Nolijcm sklene natančno pogodbo. 10. Nasvetje posamnih odbornikov. Pričujoči so bili ljubljanski odborniki: gg. dr. J. Bleiweis, dr. Costa, dr. Zupanec, Lčsar, Vilhar, Jeran, dr. Papež, Svetec, Sovan; izmed vnanjih pa: gg. Erjavec. Grabrijan, dr. Razlag, dr. Ulaga, dr. Vošnjak in dr. Krek. Vršila se je ta skupščina tako-le: 1. Potrdil in podpisal se je XIV. odborove seje zapisnik. 2. Tajnik naznani, da se je od poslednje seje oglasilo 52 novih družbenikov, med njimi 4 ustanovniki, ter stavi nasvet: „naj odbor sprejme vse". (Odbor pritrdi.) 3. Za prvosednilca se po dr. J. Bleivveisovem nasvetu z vskli-kom izvoli g. dr. E. H. Costa, ki častni ta posel dolgo od sebe odvrača, vendar se naposled udd soglasnim željam; za njegova dva namestnika: gg. dr. Leon Vončina in dr. Radoslav Razlag; — tudi blagajnik g. dr. Zupanec in vsi opravnilci lanskega leta se z vskiikom zopet izvolijo. 4. V gospodarski odsek so izvoljeni gg. odborniki: Sovan, Vilhar in dr. Zupanec. 5. Odsek za ,,naučni slovnik" se po predlogu v lanskem občnem zboru sprejetem sestavi tako, da bode v njem ves odbor, a pomnoži se s toliko udi, v Ljubljani bivajočimi, da bode ljubljanski oddelek štel dve tretjini vsega odseka. Po tem takem bode v njem: 18 ljubljanskih odbornikov, 22 vnanjih odbornikov, 26 odbornikov nedružbenikov, v Ljubljani bivajočih, ktere določi odsek za izdavanje knjig; ta odsek toraj šteje 66 članov. 6. V odsek za izdavanje knjig je bilo izvoljenih 8 odbornikov, ti so: dr. J. Blciweis, dr. E. H. Costa, Ant. Lesar, Jož. Marn, Jan. Solar, Iv. Vavrft, — dr. Krek in Trstenjak. 7. V odsek za nabiro narobnega slovstvenega blaga so izvoljeni: gg. Marn, Svetec, Solar; — dr. Krek in Trstenjak. 8. V razgovoru, kako bode s tajništvom prihodnje leto, odbornik Lesar stavi predlog: „naj se tajnikova služba razpiše Po 36. §. opravilnega reda". Po daljnem razpravljanju tega predloga Lčsar konečno vendar privoli, da obdrži težavni ta posel še za eno loto, da vstreže soglasnim željam slavnega odbora. 9. O odsekovem predlogu a) naj slavni zbor sklene, da Ma- tica na svetlo dit „poljudno verno" (dogmatiko), vname se dolga iQ živahna razprava. Najprej tajnik prebere gosp. Kosarjevo pismo od 30. junija t. L, v kterem odboru naznanja mnogih udov želje po tej knjigi, in da je odlašanje te knjige, o kteri je bil govor že v 9. odborovi seji, osupnilo nekterc duhovne tako, da so stopili iz društva. Zoper izdavo te knjige sta govorila gg. dr. Vošnjak in dr. Krek ter dokazovala, da ta knjiga ni potrebna, da ni znanstvena, toraj ne po matičinih pravilih, da je le za du-bovski stan, a stanovskih knjig se mora Matica ogibati, sicer bodo zdravniki in drugi stanovi jeli zahtevati knjige tudi za svoj stan, a to ne gre, Matici je naloga, knjige izdajati za ves narod; izdavo te knjige imelo bi prevzeti Mohorjevo društvo. — Za izdavo so govorili gg. dr. Ulaga, Svetec, dr. Razlag, Jeran in dr. Costa — ter so spobijali vso ugovore. Razjasnovali so pomen popularnih knjig ter dokazovali, da so — če tudi ne tako suhoparne kakor strogo znanstvene — vendar-le znanstvene z vsemi tehničnimi izrazi, kakor na pr. vsa popularna „Sch6dlerjeva“ knjiga prirode; kdo more reči, da ta m znanstvena? — dokazali so potrebo in korist te knjige, da narod slovenski raste tudi v verski znanosti ter se povzdigne na višo nravno stopinjo; ako hočemo, da se narodu ohrani značaj, ohraniti se mu mora nravnost; prav ta knjiga — pravi dr. Razlag — imela bi biti prava hišna knjiga;— ona je manj namenjena in manj potrebna duhovnikom, nego svetovnim, toraj ni stanovska; če se vendar hoče imenovati stanovska, naj se imenuje tako, a stan je tukaj vzet v širjem pomenu in to v pomenu katoličanstva, ker smo Slovenci vsi katoličani; Matica ni akademija, ki so mora držati stroge znanosti; tudi družba sv. Mohora bi se v6 da lahko izdala to knjigo, a zakaj ne bi smela Matica spraviti jo na svetlo? — Po sklenjeni obravnavi se odsekov predlog z 10 glasovi sprejame. Tudi odsekov predlog: „naj se za vredovanje naučnega slovnika izvoli g. Jož. Noli“, se sprejame s tem pristavkom, da mu Matica plačuje 240 gold. na leto in da odsek za izdavanje kn jig ž njim sklene natančno pogodbo v smislu današnje razprave. 10. Nasveta posamnih odbornikov bila sta stavljena dva: a) g. dr. Ulaga nasvetuje, naj bi Matica izdala Dupanloup-ovo knjigo o „izreji otrok4*, priredjeno po potrebah slovenskega naroda. — Ta nasvet se izroči odseku za izdavanje knjig;—b) dr. Costa nasvetuje: „naj se letos opusti „narodni koledar" iz razlogov, ki jih je tajnik v sporočilu razložil ob&iemu zboru. — Odbor pritrdi tudi temu predlogu. In bila je odborova seja sklenjena ob 8. uri zvečer, ravno ko so je na čitalničnem vrtu bila Matičinemuzboru na čast začela pevska „beseda“. OPRAVILNI RED ..MATICE SLOVENSKE". -- R0O9.1- I. Oddelek. Družbeniki. § 1. Vsak družbenik je dolžan v redu in to v prvi polovici vsakega leta plačati, kolikor je Matici podpisal podpore (§ 3. Mat. pr.); on tudi plača poštnino za posiljane društvene knjige. (§ 7. Mat. pr.) § 2. Vsak ud ima pravico: a) društvu po odboru dajati nasvete; b) priti na občni zbor, v njem udeleževati se razgovorov, glasovati in voliti odbornike, pa tudi sam biti izvoljen, e) vsako leto prejeti poročilo o tern, kaj jo storilo društvo, kako je gospodarilo z novci, in dobi tudi imenik vseh družbenikov. (§ 4. Mat. pr.) § 3. Vsak častni ud in vsak ustanovnik praviloma dobiva po en iztisek vsake knjige, kolikor jih društvo dii. na svetlo. Letniki pa po odborovem sklepu dobivajo na leto vsaj po toliko tacih ob Matič, stroških natisnjenih knjig, da bodo te knjige po prodalni ceni vredne vsaj polovico toliko, kolikor so po tej ceni vredne vse knjige, kar jili društvo tisto leto dil na svetlo. (§ 5. Mat. pr.) § 4. Vsak družbenik dobi, če odbor odloči, po niži ceni knjige, ktere so z Matičino pomočjo prišle na svetlo. (§ 6. Mat. pr.) II. Oddelek. Občni zbor. § p- Občni zbor je navadno poleti vsaj enkrat vsako leto in to V Ljubljani. Odbor mora vsaj 14 dni poprej sklicati ga in naznaniti, kaj pride v njem na vrsto. (§ 8. Mat. pr.) § 6. Občni zbor ima naslednje pravice: a) da izbere izmed udov tri mož6, kteri presodijo in potrdijo odborov letni račun o novčnem gospodarstvu. Ta račun mora vsaj 14 dni pred občnim zborom v društvenem stanovanji pri Sravljen biti vsakemu družbeniku na ogled ; a določuje o proračunu, kterega odbor predloži za prihodnje leto; c) da voli odbornike, častne ude, in ako hoče, društvu pokrovitelja; d) da sklene o opravilnem redu, kterega je odbor izdelal in predložil; e) da razsoja prepire, ki bi zarad kacih društvenih roči vstali med odborom in med drugimi udi; f) da, če je treba, prenaredi ta pravila. Nasveti o tacih prenaredbah morajo biti v povabilu od besede do besede razglašeni; g) da sklene, ako ima društvo nehati. (§ 9. Mat. pr.) . § 7> Občni zbor odločuje tudi o vseh Matičinih stvarčh, ktere mu predlaga odbor. (§ 10. Mat. pr.) § 8. Ko bi nehala Matica, sklenejo ustanovniki na poslednjem občnem zboru zbrani (in ako no bi bilo več mogoče sklicati občni zbor, sklene odbor) z nadpolovično večino glasov, v kakošen za slovenski narod občnokoristen namen so obrne društveni imetelc. (§ 19. Mat. pr.) Glasovanje pri občnem zboru. g 9. Praviloma glasujejo le tisti družbeniki, kteri sami pridejo na zbor. (§ 11. Mat. pr.) Glasuje se navadno tako, da se roke vzdignejo; kedar nastane dvom, ali je večina ali manjšina za kakov predlog, tedaj ima vsak ud pravico zahtevati, da se za skušnjo tudi nasprotno glasuje. § 10. Da sklepi obveljajo, mora pri občnem zboru biti zbranih vsaj 45 družbenikov in pritrditi jim mora nadpolovična večina, v pri-merljejih § 6. f. in g. (opr. red.) pa dve tretjini glasov. — Pri volitvah zadostuje podpolovična večina glasov. (§ 11. Mat. pr.) Volitve pri občnem zboru. § H* Pri vseh volitvah voli se z volilnimi listki. Voliti smejo (§ G. a. in c. opr. r.) nazoči in tudi tisti družbeniki, kteri niso mogli priti v zbor, pa so vendar svoje volilne liste odboru poslali tako, da ni prav nič suma zarad Icakove prevare. (§ 11. Mat. pr.) III. Oddelek. Odbor. § 12- Slovenska Matica ima 40 odbornikov, ktere izvoli občni zbor. Vsaj 10 jih mora navadno prebivati v Ljubljani. (§ 12. Mat. pr.) § 13. Odbor zvršuje vse, gospodari in tudi sklepa o vsaki Matičini 8tvari, kar jih ni prihranjenih občnemu zboru (§ 9. Mat. pr. ali § 6. opr. r.) ali ki jih (po 10. § Mat. pr. ali § 7. opr. r.) odbor sam njemu ne predlaga. (§ 12. Mat. pr.) On sprejema ude (§ 2. Mat. pr.) — in sicer, ako le en sam odbornik zahteva, s tajnim glasovanjem; — on vodi društvo in njegova opravila in razsoja prepire , ki bi zarad kacih društvenih reči vstali med družbeniki. (§ 12. Mat. pr.) Odbor smo izbrisati •zmed Mat. udov družbenika, ki redno ne plača, kolikor je Matici podpisal podpore. (§ 3. Mat. pr.) § 14. Odbor iz sebe voli prvosednika, njegova dva namestnika, blagajnika, preglednika društvenih računov; on tudi, ali za vsako Priliko posebej ali pa za vso dobo iz sebe izbere tiste poročevalce, kterih je treba poprašati, kakošen sc jim zdi rokopis, ki se ponuja društvu. On voli tudi tajnika in druge potrebne pomočnike. (§ 13. Mat. pr.) O vsaki priliki pa sme odbor o rokopisih prositi tudi druge vedne mož6, naj mu poroč6 svojo razsodbo. § 15. Odbor določuje, koliko so d& za vsak rokopis posebej, in sicer izvirnim delom 25 do 40 gold., prestavam pa 12 do 18 gold. za tiskano polo. § 16. Odboru jo posebna dolžnost: a) skrbeti za društveno stanovanje; b) izdati letno sporočilo o tem, kaj je storilo društvo, kako je fospodarilo z novci in dati tudi imenik vseh družbenikov. (§ . c. Mat. pr.) c) določiti, ali udje dobodo, ali no, po niži ceni knjige, ktere so prišlo z Matičino pomočjo na svetlo. (§ 6. Mat. pr.) d) skrbeti, da vsak ud dobi diplomo o sprejemu, ako je želi in hoče Matici povrniti stroške, ktere odbor naznani; R) občnemu zboru predložiti račun o novčnem gospodarstvu preteklega leta in proračun za prihodnje loto (§ 9. a. in b. Mat.pr.) § 17. Odbor iz sebe voli posebne odseke, in sicer: a) gospodarski odsek, ki odboru nasvetova vse, kar se tiče gospodarstva; b) odsek za izdavanjo knjig, da nasvetova, lctere knjige naj izdil Matica, kako pridobiti pripravne rokopise; on nasvetova poročevalce in nagrado za vsak rokopis (oziroma na 15. § opr. r.) ter sporoča o razsodbah poročevalcev; c) o d s e k za izdavo narodno-slovstvenega blaga. Kedar bode treba, odbor sestavi še druge odseke. Odseku za „naučni slovnik" odbor podil poseben opravilen red. § 18. Odbor mora tajniku in blagajniku podati vsakemu n&vod, kterega jima je držati se pri društvenih opravilih. § 19- Odbor se mora držati vseh reči, kar mu jih naloži občni zbor, kteremu je zato odgovoren, in kteri sme vse njegovo gospodarstvo pregledati in presoditi. § 20. Odbor mora pripraviti vse, česar je treba za občni zbor, kteremu v obširnem poročilu razloži svoje delovanje. (§ 4. c. Mat. pr.) § 21. Ako bi Matica nehala in več ne bi bilo moč sklicati občni zbor, sklene odbor z nadpolovično večino glasov, v kakošen slovenskemu narodu občnokoristen namen se obrne društveni imetek. (§ 19. Mat. pr.) Odborovo sklepovanje. § 22. Odbor navadno v sejah sklepa in razsoja o vseh stvareh, lctere so mu izročene. § 23. O vsaki seji se mora narediti zapisnik, v kteri so zapišejo vsi sklopi in vse važnejše stvari, ki so bile v seji na vrsti. Ta zapisnik se poda vsakemu družbeniku, da ga bere, če zahteva. § 24. Da obvelja odborov sklep, je dovolj, da se o pravem času pred sejo vsem odbornikom pošljejo pisma, v kterih se naznanijo najvažnejše roči, ki bodo v seji na vrsti, in da je potem s prvo-sednikom ali njegovim namestnikom vred vsaj 11 odbornikov pričujočih, pa da pritrdite dve tretjini teh odbornikov. (§ 15. Mat. pr.) IV. Oddelek. Prvosednik. § 25. Prvosednik določuje dan v61icega zbora in dni odborovih sej. On sestavlja dnevni red ter začenja in vodi vse obravnave, daje besedo in opominja in zavrača govornika, ki se ne drži predmeta in moti obravnave, ter mu sme vzeti besedo, ako dvojni opomin nič ni pomagal; on naznanja vrsto, po kteri naj se po dovršenem posvetovanji glasuje o vprašanjih in izmed pričujočih voli preglednike potrebnih volitev. § 2G. Prvosedniku jo posebna dolžnost: a) skrbeti, da se iz knjig in zapisnikov gladko vidi, koliko je društvenega imenja; b) skrbeti, da gotovina, kolikor se je ne sme obrniti za stroške, Eri de na obresti in sicer v taki varnosti, kakoršne jo po za-onu treba sirotinskemu imetku. (gl. Mat. pr. § 17.) c) skrbeti, da se vsaj štirikrat v letu nanadoma pregleda blagaj-nica, in da se tudi večkrat pregledajo zapisniki in knjige, ali so v potrebnem redu. § 27. Prvosednik zastopa društvo proti vnanjim. (§ 14. Mat. pr.) On za društvo pred uradovi in drugimi ljudmi, kteri niso družbeniki, govori o vsaki priliki, cel6 tedaj, kedar bi po § 1008. držav, zakonika bilo treba, da se mu podil posebna oblast za kako vrsto opravil ali pa za kako posamezno opravilo. § 28. Prvosednik prebira spise vseh važnejših pisem, kar jih gre iz odbora; on podpisuje odborovih sej in občnih zborov zapisnike, z enim odbornikom vred, kterega sam določi, vsa društvena pisma in oznanila in vse račune in pobotnice, predno jih izplača blagajnik. (§ 14. Mat. pr.) § 29‘ Kedar prvosednik sam ne more opravljati službo, to dolžnosti Prevzame eden njegovih namestnikov. V. Oddelek. Blagajnik. § 30. Blagajnik mora biti odbornik (gl. Mat. pr. § 13.) On prejemlje vse denarje, ktore dobiva Matica od koder koli, ter plačuje vse njene stroške in mora v svoj dnevnik na tanko vpisovati, kar prejme in kar izda. NArodni. koledar 1870. (Poročilo.) Blagajnik v odborovem imenu podpiše vsako potrdilo za prejete novce, ktere potem obrača, kakor mu naroči odbor; plačati pa nc sme nobenega računa, nobene pobotnice, ktere ni poprej podpisal prvosednik. (§ 25. opr. r.) § 32. Blagajnik Matičin imetek, kar ga odbor hrani v gotovini ali pa v javnih in zasobnih obligacijah, spravlja v blagajnico, od ktere imajo on in dva izmed odbornikov, za ključarja izvoljena, vsak svoj ključ. (gl. Mat. pr. § 17.) Sme pa do 300 gld. na zveste roke imeti v svoji zasobni blagajnici. § 33. Kedar Matičinili računov preglednik pride preiskovat blagaj-nice, morajo biti pričujoči: oba ključarja in blagajnik, da sc mu odpre blagajnica, in da sc mu podadč blagajni kovi računi in dnevnik. (§ 38. opr. r.) § 34. Blagajnik letni račun preteklega in proračun prihodnjega leta spiše odboru, ki ju predloži občnemu zboru. VI. Oddelek. Tajnik. § 35. Tajnik ni da bi moral biti odbornik, mora pa biti Matičin družbenik. Njegova dolžnost je: a) da spisuje in prebira zapisnike občnih zborov in odborovih sej ; b) da za občni zbor spiše in bere poročilo o delovanji odborovem ; c) da nareja in ima v redu vse društveno knjige, imenike, vložni zapisnik in registraturo; d) da izdeluje vsa pisma, dopise in odpise, kar jih gre iz odbora; e) da knjige, ali kaj drugega, kar Matica dobi od kod, zapisuje v dotične zapiske, potlej o teh reččh v seji poroča odboru, ter ž njimi ravnil, kakor mu naroči odbor; t) da oskrbuje knjižnico in piše ter vredujo njene imenike (gl. opr. r. o knjižnici); g) da skrbi za red v Matičinem uradu, in h) da zvršuje vse, kar mu v tem okrogu naroča odbor. § 36. Tajnikovo službo odbor po razpisu oddaja za tri leta (§ 13. Mat. pr.) Dokler se najdejo odborniki, ki so pri volji, opravljati tajnikovo službo tako, da je eden tajnik (§35. b. c. d. g. h. opr. reda), eden zapisnikar (§ 35. a opr. reda), eden pa knjižničar (§ 35. e-f. in §39. 40. opr.r.), ne razpiše se služba tajnikova, da se Matici prihranijo stroški. Odbor pa ima pravico, dovoliti jim nekako nagrado, vendar vsem trem nikoli ne čez polovico plačila, ktero občni zbor za tajnika potrdi v proračunu. VII. Oddelek. Preglednik društvenih računov. § 38. Društvenih računov preglednika odbor izvoli izmed sebe. (§ 13. Mat. pr.) Njegova dolžnost je, da pregleda blagajnico, blagajnikov dnevnik in njegove račune, kedar mu naroči ali odbor ali prvo- sednik. (§. 33 opr. reda.) Vlil. Oddelek. Knjižnica. § 39. Matičino knjige se morajo hraniti v takem redu, kakorson je navaden po vseh knjižnicah; imeti morajo imenik, da se va-nj vpisujejo po oddelkih; drugič imenik, v kterem so vrstč po abecednem redu; tretjič knjigo, v ktero se vpisujejo po vrsti, v kteri jih dobi Matica. § 40. Knjige v društvenem stanovanji lehko bere vsak družbenik, tudi jih more dobivati na dom; al pošiljajo se mu ob njegovih stroških in sicer navadno ne več, nego na tri mesce. Rokopisi in take knjige, ktere so redko dob6, ne smejo nikdar priti iz Matičine knjižnice. Sklep vseh dohodkov in stroškov Slovenske Matice > © V gotovini v obli- Opombe. >'Ji JŽ . obligacijo v 8 ZneBok vseh dohodkov . . . 12726 36 25790 — nominalni vrednosti 9 Če se odbijejo stroški . . . 12524 18 (št. 1) . . . „ 25790— c. kupljena hiša „ 9700.— d. inventarna vrednost . . „ 240.— 10 ostaja imetka . . . 202 18 25790 — 11 Potrositi se sme: e. gori omenje- „ na darila . . „ 5200.— Tek. St. 2 b) g. 1841.56 >» »i 3 40.52 „ 4 „ 1492.29 tj n 5 204.29 „ „ 6 „ 110— n m ^ »» 80.84 Skupaj gl. 41132.18 Skupaj g. 8769.50 računa od 1. julija 1868 do konca junija 1869. S t r o š k i v gotovini posa- mezno pid. kr skupaj gld. |fcr Opombe. Nagrada tajniku od 1. ok tobra 1867 do 1. okto bra 1868 .... Plačilo strežaju od 1. julija 1868 do 1. julija 1869 Drva Najemščina pisarne za leto 18C8 in 1869 . . . Za hišo na Bregu St. 192 Kupljene in podarjone knjige Male tiskarijc................ Beseda o občnem zboru in razni izdatki pisarne potrebščine itd................... Za knjige: a. Koledar za loto 1869 . b. Olikani Slovenec . . e. Slovenski Štajar . . . b. Sliko in nagrada za Sehiidlerjevo liziko . . o. Vodnikov rokopis . . f. Zcmljovidi . . . . g. Nauk o telovadbi . . Znosok vseh stroškov . 871 460 340 ‘276 146 70 70 120 60 19 100 9700 67 87 146 K štev. 9 d—g. Veči dol stroškov za letošnje knjige pride v prihodnji račun. 52 25 33 84 Lanski račun kaže imetka za izdavanjo knjig g. 3794.97 K temu se prišteva iz letošnjega računa (tek. št. 11) ■ „ 3769.50 Skupaj g. 7564.47 Ce se odbijejo letošnji stroški (št. 1—4.6-9) g. 2824.18 ostaja v premoženju za izda-vanje knjig . g. 4740.29 2233 24 12524 18 V Ljubljani 30. junija 1869. Dr. Jernej Zupanec, blagajnik Slov. Matico. Proračun Slovenske Matice m šesto leto, to je od 1. julija 18(1!) > >> 7. Vredniku naučnega slovarja . 240 Po odbitih stroških skupaj...................... 1020 gld. — kr. še ostane Matici za izdavanje knjig .... tk>31 gld. 17 kr. V Ljublj ani dne 30. junija 1869. Dr. Jernej Zupanec, blagajnik Slov. Matice. Statistični spregled. Mati c a od začetka imela je smela je potrošiti ... to je 4. feb. 1864. leta do usta- novni- kov lotni- kov skupaj premoženja pULl UBUcl pa je gia. kr. trld. kr. gld. kr. 1. jan. 1865 334 378 712 11. m. 1965. 7679 22 823 06 1065 44 1. julija 1866 370 371 971 23039 60 3152 57 1191 68 1. julija 1867 385 815 1200 27765 53'/, 2960 76 2747 46'/, 1. julija 1868 388 998 1380 J27765 j 3475 53 '/j 3358 90 1495 73'/, 1. julija 1860 392 1078 1470 41132 18 3769 50 2824 18 Skupaj 14064 79 9324 50 Po odbitih stroških 9324 50 torej se iz sedanjega imetka sine izdavanje knjig (glej opombo potrošiti zn v računu) . 4740 29 V Ljubljani 30. junija 1869. Dr. J. Zupanec, blagajnik Slovenske Matice. Četrto poročilo o Matičini knjižnici. Vredil Ivan V A v r u , knjižničar. I. Slovenske knjige. Novice, tečaj 27. 1869. Theoretisoh praktische Graminatik der sloveuischen Sprache. Murko. 1843. Cerknica in njena okolica. Likar. 1863. Spisovnik za Slovence. Maj ar. 1850. Kra'1 ’ ’ 1 ’’ židne gosenice in murve z velikim Zgo , -1869. (VII—XXI. tečaj.) Pesmi. Zložil J. Cimperman. 1869. Olikani Slovenec. Vesel. 1868. Koledarček družbe sv. Mohora za 1. 1870. Življenje svetnikov in svetnic Božjih 4. snopič. Rogač. 1869. Kristusovo življenje in smrt v premišljevanjih in molitvah. II. snopič. Kociančič 1869. Friderik Baraga. Dr. Vončina. 1869. Perpetua ali atrikanski mučenci. Lčsar. 1869. Umni gospodar ali gospodarsko berilo. Jančar. 1869. Domače in tujo živali v podobah. Erjavec. II. del. 1869. Učiteljski tovarš. VIII. tečaj. 1868. Narodni koledar in letopis slovenske Matice v Ljubljani za 1. 1867, 1868, v1869. Slovenski Štajer. Dežela in ljudstvo. I. snopič. 1868. Historische und topographische Nachrichten iiber das Mineralbad Toplitz bei Neustadtl. Jelovšek. 1857. Rad jugoslavenskc akademije znanosti i umjetnosti knjiga IV. V. VI. VII. 1868—1869. Rččnik lččničkoga nazivlja. Dežman. 1868. Kastriota Skenderbeg, tragedija u pet izvodah. Spor. 1849. Izbor dugov&nih vsakovrstnih basen za razvoselenje. 1821. Narodni Koledar novi i stari za g. 1869. Ručna knjiga za občinare, občinsko upravitelje i perovodje. 1868. Gorski vijenac, historički dogadjaj XvII. vijeka. Peter Petrovič Njcguš, vladika Črnogorski. 1868. dom rediti. A. IJ. 1«4U. II. Hrvaško - srbske. Assemanoy ili vatikanski Evangelistar. Rački 1865. Istočno pitanje in Hrvati. Historično-pravna razprava. Kvaternik. 1868. Les S lave s en 1867. Agram et le Croates par L. Leger. 1868. (Pariš.) Les Slaves du Sud et leur Civilisation. Leger. 1869. Računica za male Realke. I. II. dio. Tušek. 1869. Historia ili pripovest svetoga pisma staroga i novoga zakona. 1808. Vienac, zabavi i poduči. Deželič. 1869. (God. I.) Pučka knjižnica izdavana društvom Svetojeronimskim. Knjiga I. ( (Pijanac.) II. (Koledar i ljetopis ) 1869. (JpOceh JleTOiuic aa ropmj 1S06. CTapHuo oji; CTapiine HOBaica. OTCiamiii. 1867. LiacHHK cp6ci:or y>icnor rnpymTBa. Kju.nra I—VIII. 1865—1868. Acta arcliivi Veneti, spectantia ad historiam Serborum et reliquorum Slavorum meridionalium. Fasciculus I. et II. Dr. Joannes Schafdfik. 1860—1862. CpCcsa CHinaKca, ji,eo npBHfi. JaHMEto. 1858. CnoMCHHHH cpScKH oji, 1395. ho 1423. Hyu,uli. 1858. H:j6opn aa H0By cpGccy HCTopino. 1848. lIpeiuicKa o ynra ;i,ajiMaTiinCKorr> ciincKOiia Boao^uKTa Epa.iliiiHHa Ca ayCTpilCKHMrb lipailHTC;lCTROMrI>. 1863. <’p6ckc naporne nrpc. BpucBiih. 1868. f'l>Cci:e naporno upiinoiuiieTKe lipueimii. 1868. lleoie h oGimu yKynnor napoja cpCcicor. MiuioiciiiiJi. 1869. CpOcKa 6M0.iHiorpaia aa H0Biiiy EHbHateBHOCT 1741—1867. lloua-KOBHh. 1869. MaTHu,a, jihct aa Kin>HiK6BH0CT h aaCai)y. Foji;. IV. 1869. (BpaTCKH Tpy;v&. KifflacKa IV. cri. namuBeme-TO Ha Mockobckh-te Cwape. 1862.) III. Češko - slovanske. Schiidlerova kniha pHrodv. dil I. II. 1869. Kniha Tovačovskd. Branal. 1868. Časopis Matice Moravsk6. Rovt. sešit I. II. III. 1869. Statisticko - liistoricky pl-ehled jednot sokolskych pro rok 1865. Tyrš. Ueber die literarischo WechseIseitigkoit zwischen den verschiedenen Stammen und Mundarten der slavischen Nation. Kollar. 1837. IV. Ruske. •'iarnicKH HMiiepaTopcKofl aica^CMin nayin., 1868. To>n>. XIII. KimMa. 2* XIV. „ 1. 2- XV. „ 1. 2- HajurrHHKH CTapHHH iri> aanaji,HHXi ryCepHiiaxi liMiiepm. BaiKUiKOBi* 1868. BunycKi. I. II. y>ief)iiaii KiiHra pyccicofi HCTopin. Co.ioitj.eiri.. 1807. KpaTKaa Bceotfmaa HCTopia .pa iiepiiomuia.ir.iraro oGyaema. 1807. y'leOiufm» pycc. h n,epKOBiioc.iaBaaHCKOfi Btiimojiohh. IIojiHBanoin.. 1807. Oiracame tora oo.n ap i. iiace.TaaTOinim Maue^oHiro. BepKOBiiai.. 1808. PasCopT. coaimcma „Khphjufb h Meeoflift, Karr. npanoc.iaBHHe npo-noBii^HHKH sanafliii.m. caaBani“. Uo^jiiickih. 1805. 0 CBflTIKT) H TO^OBHKTi npa3;i,HHKaXT>. 1805. 1Itoiuji H8i KiiHrr> BeTxaro 3a8®Ta. 1800. BoptOa cjiamun, ct, HBMnaiiH na Ca.>mficicoMT> noMopLi bi cpeji;Hie Blilia. rJUUopep^HHFB. 1801. CoKpaiu,eHHoe pyKOBOji;cTBO ko ncoodineii HCTopra. HjiOBaflcKifi. 1807. „ „ KT> pyCCKOfl HCTOpiH. „ „ Cbjitijo paBiioaiiocTOJiMie Khphjutb h Meoo;i;ifi, iipocbbthtcjih cjiaBiiiiT.. EnaeEBi. 1860. C.iobo B'r> ;i;ei)T. cB»THX’r>. OTift. 1860. UpaTCKoe upuBTiTCTRio pyccicai’o c;riimj,a Tparopia UtapaeBa ejumo-iijieMeniiHM,j> caaBauasTB. 1864. Hepcitoji; HapyccKiflaa3LiK,r> caMHXi> yii0Tpe6nT0.ii.uMXT. mojthtbt>. 1867. Beiepmo passasn cTpamumi na po^Hira otomt. , icaKiiMrr» nyTesn» a can. ^o6paTi»ca CBHTaro rpa^a lepy3aaHMa. niHpaeBT.. 1805. IlaMaTHHKH a H riJIOMaTII '[«c It HXrI. CHOUieHlfi ipeBIieS POCCIH CJ) rT,Op-acaBaMH HltOCTpaHHHMH. TOMI, IX. 1868. SaiiHCKH CeccapaČ&caro ofkacTiiaro CTaTHCTHuocKaro KOMHTOTa. ery-HOBT». TOM'b I. II. HiiaceropoflCKiit cdopmirB. rau,HCKaro. Tomt. I. 1807. CeMeftnaa xpoimi:a ir BOcnoMHHama AiccaKOiia. 1802. ji[*TCKie rori,w Barposa isnyKa. AKcaicoBT.. 1858. CjiaBaHCKifl B'i. lipam h roji,oi(iHHira CM3fla bt. Mockbij. 1808. Tpa pyccKHXT> o6ui;ecTBa bt. B0CTOTfflofl Bcurpia. 1808. 0 MiieiniecKOMT> liaauema iibkotoph.xt> 0Cpn;i,OBri> h IIoBBpfl. IIotcOhh. 1865. 0 «o.i® h c|)0,t,iii.ixt> ct> iieio cyiu,ecTBax,j.. 1865. 3anHCKH pyace3iiaro oxoTHHKa opeH(>ypcKoii ry6epniH AKCaKOBT>. 1861. (lopiiHH TpaBH n hxt. HCTpefiaeHie. 1866. KpaTKaa apHOMCTMKa jpa IIepBoua>iajii.]ii>ix'b y>iM.inui,i,. 1860. TpHaHryaau,ia 6o3t. fiasaca. Ojiy«CKift. 1805. 06'b yM0H6HIH OTB’l>CHHX'l> jlHHlft. C.iy«CKift. 1863. Hyjm3MarL’Mica hjih HCTopia MoHera. ByTKOECKifi. 1801. BaCviHorpa-na :ta 1850 i 1857 rr. 1859. KiCBCKitt HapoflHiifl Kajien^api. na 1868 rojb. KpecTimfl Kaaenji,api> ira 1868 ro;vfc* GaM03Baiieu,rb .ivGa, iiCTopa 'lecicaa/traMa bt. 4 fl,uicTBULXi. CaMapmrs. 18G8. ILHaceropo^ciciM TeaTpt (1798—18G7). ran^citifl. 1867. OcBoCojic^cnie Mockbh in, Ki 12 ro;i;y. /tpaMa in. 5 /I.-BflcTiiiasi, AKcaK0U'j>. 1848. 0 IliejIKOBOrHCTB'I;. Tumuciiko. 1867. H3BECTKOBame iio>ibh. 1865. 0 MMioiiaiiiecTBu. 1868. cyiuKii xjrnOa h omtcame 3epHocynni.n>HH. IIImiukobi. 1863. HcTopia reo.iorm MocKOBCKaro fiacceflua. lHy]>oi!CKiiro. 1866 — 1867. IIpoTOKO.iH :)aciiji,aHiS ooinccTna .'iimljrre.ieii eCTecTB03Hama upu HMirepaT. Mockobckomi. yimBopcHTeTt, 3eiircpi>. 1866. CCopiuiKi. aHTpoiiojionmecKiiVb h eTHorpa-MFiECKHTb craToft o poccni m cTpaHart efl iipMeacaiu,Hxi. JauiKOHMt. 1868. 0'i’MOT’b HMiiopaTopcKaro pyc. reorpa. o6iu,ecTBa ;ta 1867. ro^t. OCTCITB (JaKOIIOMI.. 1868. De Nestore, rerum russicarum scriptore. Leger. 1868. OCouptnue CBCKjiocaxapiraro iipoHSBO^CTBa. Illmincoin.. 1865. Tpn cKa;tKii m o;uia notiacHeiiKa. MaiccHMOBuuh. 1867. Rusinskc. HayKOBifi ;i6opmiK'i>. Bunycn> I. II. 1868. IIpaB^a, iihcl.mo HayKOBe h JiHTepaTypHe. Poihhkt, II. III, 1868—1869. V. Različne. Ausgevviihlte Stucke aus deutschen Prosaikern zu Sprachiibungen fiir Italiener. M. Debelak. 1857. Esercizj di traduzione dali’ italiano nel tedesco. M. Debelak. 1843. Manuale della lingua tedesea ad uso degli italiani. Debelak. 1846. Les Questions de la vie. Pirogoff. 1868. Annual Report of theboardof regents ofthe Smithsonian Institution. Washington. 1867. Ucber die Wichtigkeit der slavischen traditionellen Literatur als Quelle der Mythologie. Krek. 1869. VI. Rokopisi. Velik keršanski nauk, kterega je zložil Jožef Skrinar, nekdanji dolski fajmošter. Prigodbe svetega pisma stare zaveze z lepim kratkim razlaganjem svetih očetov. Leta 1869 je poklonilo več slavnih društev in rodoljubnih gospodov matičini knjižnici različnih knjig in sicer: Slavna Akademija jugoslav. znanosti iumjetnosti vZagrebu zvezkov 6 Slavno društvo sv. Mohora v Celovcu................................„ 7 „ „ Svetojeronimsko v Zagrebu............................„ 2 Sl. Matica dalmatinska v Zadru....................................}) 2 „ „ gališko-ruska v Lvovu......................................„ 3 „ ,, srbska v Novem Sadu „ 3 Sl. Matica moravska v Brnu................................ „ ,, ilirska v Zagrebu............................. „ srbsko učeno društvo v Belgradu......................... „ Smithsonian Institution v Washingtonu .... Gospod Rajevskij, škof pri ruskem poslanstvu na Dunaj A. Brus, oskrbnik škof. grajičin v Ljubljani J. Parapat, kaplan............................... Batjuškov, tajni odvetnik v Vilni .... Dr. E. H. Costa, odvetnik v Ljubljani . . Lesar, profesor v Ljubljani...................... Leger, profesor v Parizu......................... Blaznik, tiskar v Ljubljani...................... Dr. Krek, profesor v Gradcu...................... Tušek, profesor v Zagrebu........................ Andr. Piskar..................................... Cimprman v Ljubljani............................. Daškov, direktor moskovskago Rumjancevskago Muzeja........................................... Iz Debeliakove zapuščine.................................. Iz Metelkove „ ............................ zvezke 4 » 1 » 19 >, 1 » 74 „ 15 „ 7 „ 1 ,, 1 „ 3 „ 3 „ 1 „ 1 » 2 » 3 „ 2 * 5 » * 4 Knjižnica slovenske Matice je narasla v letu 1869. za 173 zvezkov. Opravniki Matice slovenske za 1869170. leto. Prvosednik: Dr. E. H. Costa, odvetnik, deželni odbornik, c. k. kmetijsko družbe predsednik itd. Frvoscdnikova namestnika: Dr. Leon Vončina, bogosl. profesor in predsednik društva rokodelskih pomočnikov. Dr. Radoslav Razlag, odvetnik v Brežicah, kranjski deželni poslanec. Blagajnik: Dr. Jernej Zupanoc, c. k. bilježnik. Tajnik: Anton Lčsar, c. k. više realke katehet in profesor. Zapisnikar: Jožef Mam, c. k. niže gimnazijo katehet in c. k. više gimnazijo profesor. Knjižničar: Ivan VAvrfi, c. k. više gimnazijo profesor. Pregledovalec drnšt. računov: Janez Šolar, c. k. više gimnazijo profesor. Ključarja: Jožef Marn, c. k. više gimnazije profesor. Ivan Vilhar, trgovec. Odborniki v abecednem redu. a) Ljubljanski. 1. Dr. Bleiweis Janez 1866. 10. Praprotnik Andrej 1867. 2. Dr. Costa E. H. 1867. 11. Sovan Franco 1868. 3. Cois Anton baron 1866. 12. Svetee. Luka 1866. 4. Jeran Luka 1867. 13. Šolar Janez 1867. 5. Kozler Peter 1869. 14. Dr. Toman Lovro 1869. 6. Lčsar Anton 1867. 15. Vavrh Ivan 1866. 7. Marn Jožef 1867. 16. Vilhar Ivan 1869. 8. Dr. Papež France 1868. 17. Dr. Vončina Leon 1868. 9. Dr. Pogačar Jan. Zlat. 1868. 18. Dr. Zupanec Jernej 1869. l>) Vnanji. 1. Barbo Jožef grof 1866. 12. Kosar Franco 1868. 2. Cegnar France 18G7. 13. Dr Krek Gregorij 1869. 3. Cigale Matej 1867. 14. Majar Matija 1868. 4. Črne Anton 1868. 15. Raič Božidar 1869. 5. Einspieler Andrej 1867. 16. Dr. Razlag Radoslav 1868. 6. Erjavec France 1869. 17. Dr. Srnec Janko 1869. 7. Gariboldi Anton pl. 1869. 18. Trstenjak Davorin 1869. 8. Gorup Jožef 1866. 19. Dr. Ulaga Jožef 1866. 9. Grabrijan Jurij 1867. 20. Dr. Vojska Andrej 1868. 10. f Janežič Anton 1866. 21. Dr. Vošnjak Jožef 1868. 11. Dr. Kočevar Štefan 1867. 22. Winkler Andrej 1866. Številka kaže, ktero leto je bil odbornik izvoljen. Odseki izvoljeni v XV. seji 2. sept. 1869. I. I. Odsok za gospodarstvo. 1. Sovan France. 2. Vilhar Ivan. 3. Dr, Zupanec Jernej. II. Odsok za izdavanjo knjig. 1. Dr. Bleiweis Janez. 2. Dr. Costa E. II. 3. Lčsar Anton. 4. Marn Jožef. 5. Solar Janez. 6. V&vrfi Ivan. 7. Dr. Krek Gregorij. 8. Dr. Kazlag Radoslav. IV. Odsok za „naučni slovnik". Vseh 18 ljubljanskih odbornikov. Vseh 22 vnanjih odbornikov in 26 matičarjev neodbornikov v Ljubljani stanujočih (ti se še le izvolijo pri XVI. odborovi seji). III. Odsek za n&rodno slovstveno blago, 1. Marn Jožef. 2. Svetee Luka. 3. Solar Janez. 4. Dr. Krek Gregorij. 5' Trstenjak Davorin. Imenik Matičinih udov. Častni udje: Palacki Franjo v Pragi. Rajevski Mihael, biškup pri ruskem poroeništvu v Beeu. Eieger Frane Ladislav, dr. v Pragu. Rački Franjo, dr., kanonik in predsednik jugoslov. akademije. Vesel (Koseski) Joan v Trstu. Eamvstitc¥ po povcrjeiukil^ aU dcI^Momak Opazka. * kaže ustanovnilto; ti kakor tudi letniki vsako dekanovine so po abecednem redu. — Družbenik, ki svojega imona 110 najde v tem imeniku, pa je do 12. oktobra t. 1. bil naznanjen odboru, in kdor zapazi kakovo napako, naj nam jo blagovoli naznaniti, da so popravi. Za zmote pa, ki se morda nahajajo ozir stanovaliSž, nismo odgovorni, kor se nam niso naznanilo vse premembe. Kdor ni tiskan v dekanovim, v ktori zdaj biva, ta naj išče knjig pri poverjeniku, pri kterom jih je lani prejel. 1. Dekanija Ljubljana. — Poverjenik Anton Lesar. a) Mesto Ljubljana. Ustanovniki. Widmcr Jernej , dr., knezoškof. Arce Rajko, c. k. pošt. urad. v Polji. Auer Jurij, posestnik. Blaznik Jožef, tiskar in posestnik. Bleiweis Janez, dr., vrednik „Novic‘', deželni odbornik itd. Bleivveis Drag., dr., zdrav, v delavšn. Bol<5 Davorin, zasebnik. Bučar Viktor, trgovec. Burger Ljudevit, trgovec. Codelli bar. A. Fahnenfeld, grajščak. Costa Etbin Henrik, dr., odvetnik in deželni odbornik. Cvajar Ivan, dr., posestnik. Čebašek Andrej, dr., prof. bogosl. čepon Anton, krojaški mojster. Češko Valentin, posestnik, čitalnica, društvo. Debevec Jožef, trgovec, posestnik in kupčijske zbornice odbornik. Dreo Aleksander, trgovec. Eger Rozalija, lastnica tiskalnice in kamnotisne naprave. Fabijan Janez, trgovec. Frančiškanska knjižnica. Frelih Anton, hišni posestnik. Gariboldi pl. Anton, grajščak. Gestrin Dragotin, dr. Graseli Peter, posestnik. Heidrich D., kurat v kaznilnici. Ilolcer Drag., trgovec. Hranilnica Krajnska. Jamšek Ivan, trgovec. Jarec Anton, dr., c. k šolski svetov. Jerajeva Ivana, posestnica. Jeran Luka, duh. pom. in Zg. Danice vrednik. Kadilnik France, trg. pomočnik. Kleinmayr pl. Ignacij, knjigar, tiskar in posest. Klemenčič Jožef, kat. c. k. norm. Kosti Gustav, mestni fajmošter. Kozler Ivan, grajščak. Kozler Jož., dr., posestnik. Kozler Peter, posestnik. Kreč M., dež. odbora koncipist. Krisper Valentin, trgov, in posest. Kušar Jožef, trg. in hišni pos. Lčsar Anton, prof. na c. k. viši realki. Lukman Jakob, c. k. rač. urad. Marn Jožef, prof. na c. k. v. gimn. Mileč Rudolf, tiskar. Močnik Matej, učit. mest. gl. šole. Moos Avgust, poštni uradnik. Murnik Janez, odvetn. koneip. Novak Iv. Kr., korar. Pavšler Jožef, korar. Peternel Miha, prof. više realke. Pfeifer France, c. k. rač. uradnik. Pogačar Iv. Zl., dr., stol. dek. Pogačar Martin, knezoškof. kancelar. Poklukar Janez, dr., bilježnik. kone. Pongrac Oskar, dr., pravdosednik. Pregelj Kajni., blag. v hranilnici. Ravnikar France, dež. blagajnik. Rozman Ivan, vodja m. gl. šole. Samasa Anton, zvonar. Skale Pavel, učit. živinozdrav. Skodlar Henrik, trgovec. Sinukavec Ivan, urad. v bolnici. DSokol*1, društvo. Sovan Ferko, trgovec. Sovan France Rs. starejši, trgovec. Sovan Fr. mlajši, trgovec. Strbenec Jurij, dr. prava, kaplan. Svetec Luka, drž. poslanec. Šolar Janez, c. k. gimn. prof. Tavčar Jan., hišn. posestn. sin. Toman Lovro, dr., pravdosrednik in dež. odbornik. Trpinee Fidel, grajščak. Valenta Alojzij, dr., prof. in prim&r v bolnici. V&vru Ivan, prof. na c. k. viši gimn. Vilhar Ivan, trgovec. Vitenec Andrej, klavirar. Vončina Leon, dr., prof. bogosl. Zois baron Anton, grajščak. Zupančič France, dr., pravdosr. Zupanec Jernej, dr., bilježnik. Zupan Jožef, dr., pravdosrednik. Zupan V. C., trgovec. Stev. 84. Letniki. Ahčin Albin, ključarski mojster. Ahčin Anton, c. k. polic, svetovalec. Ahčin Drag., ključar. Alešovec Jakob, pisatelj. Ambrožič Fr., dr. sekundar v bolnici. Aucr Pavel, posest, in pivovar. Belar Leop., učit. m. glavne šole. Costa Ilenr., dr. vodja nadcoln. v pok. Cvajar Dragotin, trgovec. Chiadcs Vekoslav, trgovec, čelešnik Drag., c. k. uradnik. Dimeč Avgust, c. k. finanč. kom. Dolenec Avguštin, trg. pomočnik. Drašler France, čevljarski mojster. Drašler Pavel, trg. pomočnik. Društvo izobrazovalno za tiskarje. Endlihar Rudolf, c. k. kancelist. Eržen Ignacij duh. v pokoji. Flis Janez, nunski katehet. Fortuna France, trgovec in posestnik. Fuks Franco, dr., primar v bolnici. Garbajs Hinko, uradnik pri železn. Gerber Matija, posest, in bukvovez. Globočnik France, prof. višo realke. Gnjczda Ivan, prefekt v Alojz. Gijck Ferdinand, gostilničar. Gregorič Matija, trgovec. Guttman Emili, doktorand. Hausner Henrik, inženir. Heidrih Anton, konserv. v Pragi. Holm Edvard, pos. in bukvovez. Holm Ilugon, c. k. pošt. uradnik. Ilohn Robert, uradn. pri žcleznici. Horak Ivan Nep., posest, in rokovičar Horak Slavoljub, trg. pomočnik. Hren Jakob, drž. pravd, namest. Hrovat Blaž, c. k. gimn. prof. Hudec Aleks., pravdosr. koncipist. Ivanetič Martin, načelnik dež. rač. Jenčič Alojzij, avskultant. Jentl Anton, trgovec. Jcntl Bernard, trgovec. Kajzolj Alojzij, trg. pomočnik. Kajzclj Peregrin, trg. pomočnik. Kalan Matija, kupč. zborn. pisar. Kandrnal France, c. k. gimn. prof. Kaprec Ivan, c. k. dež. sodn. svetnik. Kastelec Munde, računski uradnik. Kham Jan, gostilničar. Klemenčič Anton, mag. uradnik. Siemens France, trgovec. Klein Anton, vod. Egcrjeve tiskar. Kljun Drag., stol. cerkv. vikarij. Klofntar Leonard, dr. prof. bogosl. Knjižnica ljubljanske gimnazije. Kočevar France, c. k. adjunkt. Konšek Val., prof. c. k. viši gimn. Kolman France, trgovec. Kosti Jož. Val., pošt. uradnik. Kovač Janez, hišnik. Kozina Jurij, c. k. prof. više realko. Kramar France, kanonik in semen, vodja. Kremžar Andrej, uradn. dež. rač. Križnar Mir., vikarij pri stol. cerkvi. Kubelka Vaclav, stavitelj. mojster. Kunšič Anton, zasobni uradnik. Kunšič Lovro, c. k. dež. sodstva svetovalec. Kurnik Vojteh, stolar. Kušar Matija, trgovec. Lahajnar Drag., zasobni uradnik. Leben Matija, dr., častni korar. Lercher Jurij, bukvar. Levstik France, pisatelj. Linčinger Oton, trgovec. Lozar Jožef, trg. pomočnik. Macak Ivan, zemljemerec. Mahr Ferd., lastnik kupčij, učilnice. Maršalek Avgust, krojaški mojster. Melcer Drag., c. k. gimn. profesor. Mulej Andrej, c. kr. uradnik. Ničman Henrik, pos. in bukvovez. Noli Jožef, doktorand. Novak Janez, mizar in posestnik. Oblak Jožef, zasobni uradnik. Oblak Jurij, pravnik. Orel Jožef, dr., notar in posestnik. Pakie Mihael, trgovec. Papež France, dr., pravdosr. konc. Pavker pl. Glaufeld, Henrik, dr., špi-ritual. Pavlič Ignacij, dr. zdravilstva. Peharec Alojzij , duhovnik v pokoji. Perona Ljudevit, magist. svetov. Petrič Ivan, c. k. sodstva svetov. Polec Jožef, c. k. adjunkt na Urdu. Potočnik Mihael, nunski spovednik. N&rodni koledar 1870. (Poročilo.) Pour Edvard, trgovec. Puhar Dragotin, posestnik. Praprotnik Andrej, učit. mestne glav. šole. Haktelj France, učitelj m. gl. šole. Ravnikar Rajko, zdravnik. Rebič Julij, dr., notar. Regali Jožef, hišni posostnik in mizar. Iiegoršek France, trgovec. Ribič Jožef, trgovec. Ricoli Alojzij, trgovoc. Skul France, trgovec. Smolej Jakob, c. k. gimn. vodja. Smrekar Jožef, doktorand. Spinder Nikolaj, hišni posestnik. Spoljarič Jakob, ključar. Starc Ferd., pravnik modrosl. Suhadobnik Lovr., kolczijski mlinar. Strlba Jožef, svečar. Šolmajar-jeva Kornelija, gospii. Štrukelj Gothard, trg. pomočnik. Schrei Tom., c. k. više realke vodja. Supevčeva Antonija, gospica. Sclnvarz, grajščak v Rakovniku. Svcntnor Jožef, posestnik. Tisen Ivan, trgovski pomočnik. Tomec Martin, kaplan pri sv. Petru. Tomec Jakob, magist. uradnik. Turk Jožef, duh. pastir v deželni bolnici. Ulman Neža, gospa. Urh Peter, kanonik. Valenta Vojteh, magist. uradnik. Več Ivan, trgovec. Vičič Jan. Ev., trgovec. Videc France, trgovec. Videc Tine, trg. pomočnik. Vrhovec Blaž, posestnik. Vrtnik Avgust, inšpektor avstrijsk. Gresham-a in banke „apisa.“ Wašcr Rajko, urad. v hranilnici. Zajec Janez, gimnaz. učitelj. Zamejec Jožef, voj. kurat. Zitterer Andrej, čevljar. Zupan Jožef, korar in stolni fajin. Žagar Drag., kontrol, pri dež. blag. Štev. 138. b) ljubljanska okolica. *Krčon Anton, župnik v Rudniku. *Starč Alojzij, kaplan v Šent Vidu. #Šranec Stanko, kapi. na Brezovici. Ažman Janez, kaplan v Polji. Čitalnica v Sent Vidu. Govekar France, učitelj na Igu. Jarec Jožef, posestnik v Medvodah. Jereb Matej, kaplan v Sori. Kajdiž Toma, kaplan na Dobrovi. Klemence France, posestnik v Zalogu. Knez Janez, posestnik v biški. Kosec Jernej, kaplan na Igu. Malenšek Franja, posest, hči v Tacenu. Malnaršič Jožef, kapi. v Šmartnem. Mencinger Lovro, duh. oskrbnik na Golem. Namre Anton, župnik v Šmartnem. Potočnik Blaž, župnik v Št. Vidu. Potočnik Janez, župnik na Brezovici. Rozman Jernej, posestnik Podgoro (Št. Vid). Skul Martin, posestnik Svetina Valentin, rudarski nadzornik v Knapovžah. Stritar Andrej, duh. na Kureščku. Štrukelj France, kapi. v Sostrem. Tomec Jurij, župnik v Preski. Vidmar Janez, župnik na Dobrovi. Štev. 25. 2. Dekanija Loka. — Poverjenik: Matej Kožuh. *Debeljakova rojstna hiša na Visokem št. 2 v Poljanah. *Dolenec Janez, inženir hiš. št. 8 na Poljanah. ‘•''Dolinar France, fajmoš. v Leskovci. ^Globočnik Janez, žup. na Poljanah. *Globočnik Leopold, posest, v Železnikih. *Kožuh Matej, dekan v Stari Loki. *Kuralt Ivan, pravosl. iz Gorenjevasi. *Rcince Primož, mestni faj. v Loki. Babnik Jernej, kaplan v Železnikih. Bernard Valentin, kaplan v Selcih. Boncelj Jožef, župnik v Sorici. Čadež Ivan, posestnik v Poljanah. Domicelj Anton, kaplan v Sorici. Fincc Anton, župnik v Železnikih. Globočnik A., posest, v Železnikih. Habijan Janez, mlinar v Selcih. Hafner Jožef, župnik v pokoj i v Loki. Hrovat Mihael, kaplan v Loki. Kadilčeva Radevojka, gosp. v Loki. Kumar Matija, kmet v Knapih. Kuralt Janez, posestnik v Žabnici. Lovičnik Jožef, posest, in učitelj v Železnikih. Majer Vincencij, župnik v Selcih. Mandelc Anton, kaplan v Loki. Naglič Rudolf, trgovec v Loki. Peterlin Prim., prov. pri sv. Lenartu. Plaveč Maks, fužinar v Železnikih. Prevec Jurij, kmet v Studenem. Sparavec Henrik, kaplan v Poljanah. Steinmee Fr., fužinar v Železnikih. Smid Matija, kmetovavec v Selcih. Štamcar Andrej, učitelj v Selcih. Triler Janez, c. k. notar v Loki. Ulčar Blaž, župnik v Novi oselci. Wolkensperg Avguštin, baron, posest. Oblakovega fidejkomisa v Loki. Zupan Ulrih, administr. v Leskovcu. Štev. 36. 3. Dekanija: Kranj. — Poverjenik: Šavnik Dragotin. * Florijanova Nikica, gosp. v Kranj i. * Kržič Gregorij, c. k. sodn. adjunkt * Jugovec Leopold, trg. in dež. posl. v Kranji. v Kranji. * Mali Ognjsl., dr. okr. zdrav, v Kranji. * Mežnaree Anton, kup. v Kranji. * Parapat Janez, kap. v Podbrezji. * Pirec Matej, trg. in župan v Kranji. * Pleivreis-ova Iv., trg. vdova v Kranji. * Pleiweis Valentin, tog. v Beču. (Knjige naj prejema kranjske gimnazije učenec, ki je v slovenščini najizvrstnejši.) * Prevec Tine, dr. advokat. * Reš Janez, dekan v Kranji. * Robič Luka, c. k. davkarski nad- zornik v Kranji. * Ros Matej, trgovec v Kranji. * Savnik Dragomir, lekar v Kranji. * Savnik Sebastian, lekar in posest. v Kranji. * Vidmar Jožef, kaplan v Smledniku. * Zarnik Anton, župnik v Naklem. * Zupan Toma, gimn. kat. v Kranji. Bohinec France, župnik v Kovorju. Čebin Peter, glav. šole učit. v Kranji. Debeljak Janez, župnik v Predvoru. Dolenec France, trgovec v Kranji. Frank Rihard, župnik v Tržiču. Grcgoračeva Malica, gospica v Kranji. Habe Janez, župnik v Ovsišu. Jan Primož, kaplan v Naklem. Kilarjeva Marija, gosp. v Podbrezji. Krčon Jožef, župnik v Predosljah. Kuhel Matija, kaplan v Velesovem. Kršič Jožef, posestnik v Trbojah. Koprivnikar Janez, kapi. v Šenčurju. Košmerl Jurij, župnik v Šenčurju. Kanduč Ignacij, posest, v Stiški vasi. Lah Valentin, kaplan v Šmartnu. Lazar Mihael, glavne šole ravnatelj v Kranji. Narobe Martin, župnik v Zapogah. Pavlič Kozma, kaplan v Tržiču. Pavlin Aleš, posestnik v Podbrezji. Pec Drag., c. k. uradnik v Kranji. Preželj Matej, župnik v Mavčičah. Robič Simon, kaplan v Seučurji. Rome France, kaplan v Cerkljah. Strojeva Antonija, gosp. v Šmartnem. Saje Janez, učitelj v Predosljah. Strmole France, župnik v Kokri. Soklič Blaž, kaplan v Tržiču. Šlibar Toma, župnik v Duplah. Vomberger Blaž, župnik v pokoji na Primskovem. Zupančič Vilibald, gim. supl. v Kranji. Štev. 49. 4. Dekanija: Radolica. — Poverjenik: Peharec Simon. * Bernik Lovro, žup. v Kamnigorici. '* Jerala Janez, kaplan v bohinski Bistrici. * Munda Fr., dr., advokat v Radolici. * Rožič Alojzij, kaplan v Gradu. * Sajevec Janez, župnik v Mošnjah. Bizjak Jernej, župnik na Jesenicah. Bononi Jožef, župnik v Radolici. Edcr Janez, župnik v Bohinjski Beli. Hauptmann J., strojar v Kranjski gori. Jereb France, župnik v Zaspem. Krištofič Lovro, kaplan v Breznici. Legan France, kapi. v Kranjski gori. Mali Ignacij, duh. v Ribnu. Mesar J., žup. v Bohinjski Bistrici. Peharec Simon, dekan v Gradu. Pintar Lovro, župnik v Breznici. Praprotnik France, učitelj v Lescah. Robič Jakob, posest, v Kranjski gori. Zabukovnik Jurij, bonefic. v Kropi. Žan Janez, kaplan v Srednji vasi. Žumer Jakob, posestnik v Podhomu (Gorje). Štev. 21. 5. Dekanija: Kamnik. — Poverjenih: Potokar Jožef. * Stranjska fara po Mih. Dobovšekovi ustanovi. (Gosp. župnik je prošen, da knjige razdeli med tri posest. iz Dobovšekove žlahte, po njihovi smrti pa faranom po svoji previdn.) Abzec Matija, kaplan na Brdu. Albreht Leopold, župnik v Dobu. Brgant Valentin, župnik v Vodicah. Brodnik Ant., mest. kap. v Kamniku. Budnar Janez, župnik v Rovu. Čitalnica v Kamniku. Črne Anton, župnik na Gozdu. Debevec Janez, posest v Kamniku. Hiti Janez, župnik na Homcu. Hoffern pl. Johana, grajščakinja na Brdu. Iloffcrn pl. Viljclmina, grajščinska go-spica na Brdu. Iglič Janez, trg. pom. v Mengišu. Jaklič Štefan, kaplan v Mengišu. Kmetič Mihael, kaplan v Mengišu. Kotnik Mihael, kaplan v Dobu. Kraševec Jernej, župnik v Mekinah. Krsnik Jož., c. k. okr. sodnik na Brdu. G. Dekanija: Moravče. — * Jarec Jernej , župnik v Dolu. * Mazek Lovro, kaplan v Zagorju. Barlič M., duh. v pokoji na Vačah. Gnjezda Stefan, kaplan v Moravčah. Kapuz Janez, župnik v Pečah. Kosmač Simon, župnik na sv. Gori. Skul Valentin, kaplan v Dolu. Škrjanec Ant., duh. v pokoji v Izlaku. Tavčar Mihael, župnik na Vačah. 7. Dekanija: Šmarje. — * Brolih Matiju, dekan v Šmarji. * Lampe Jož, c. k. uradnik v Zatičini. * Stritar Janez, beneficijat v Št. Vidu. Bele Franco, grajšč. oakrb. v Zatičini. Črne Avgust, pek v Št. Vidu. Dolinar Janez, kaplan v Šmarji. Jakelj Gregorij, kaplan v Zatičini. Kalan Rajmund, kaplan v Šmarji. Knifec Srečko, kaplan v St. Vidu. Kulavec Matija, župnik v Št. Vidu. 8. Dekanija: Lilija. — * Burger Jožef, dekan v Šmartnem. * Kobler Alojzij, posest, v Šmartnem. Lombcrgcr Jožef, žup. v Tujnieali. Marešič Jožef, duhoven v pokoji na Šmarni gori. Mrvcc Blaž, župnik v Nevljah. Pfeifer Jožef, c. k. okrajni tajnik v Kamniku. Pfeifer France, učitelj na Goričici. Podrekar J. Nep., trg. v Kamniku. Potokar Jožef, c. k. davk. uradnik v Kamniku. Razboršck Jožef, kaplan v Vodicah. Svetlin France, kurat na Goričici. Švajger J., grajski oskrbnik na Brdu. Tavčar Matej, župnik v Komendi. Teran Janez, župnik v Zlatem polju. Trevcn Val., trg. poroč. v Kamniku. Učilnica župna v Nevljah. Štev. 32. Poverjenik: Janez Toman. Toman Janez, dekan v Moravčah. Umek Anton, župnik pri sv. Lambertu. Urbas Anton, župnik v Zagorju. Varl Jurij, župnik v Krašnji. Vodi Jožef, trgovec na Dolskem. Završnik Fr., žup. pri sv. Gothardu. Zorec Jurij, kaplan v Moravčah. Zorman Anton, župnik v Kolovratu. Zupančič Janez, župnik v Blagovici. Stev. 18. Poverjenik: Matija Brolih. Mazek Anton, učitelj v Šmarji. Osana Anton, kaplan v Višnji gori. Razpotnik Jak., župnik v Višnji gori. Režek Peter, kaplan na Krki. Rumpler Maks, župnik v Lipoglavu. Šivcc Janez, župnik v Polici. Windischer Mihael, župnik v Žalini. Zarnik Ivan, učitelj v Zatičini. Zupančič France, lovec na Šici. Stev. 19. Poverjenik: Jožej' Burger. * Št.robelj France, posest, v Št.angi. Adamič France, učitelj v Šmartnem. Ankrat Tomaž, provizor v Javorjih. Berčič Ivan, kaplan v Polšniku. Brgant Franco, župnik v Bolšniku. Celar Janez, župnik v Svibnem. Gestrin Lcop., župnik pri sv. Juriju. Gorišek Fr., podžupnik v Javorju. Jerič Jožef, župnik v Dobovcu. Kozjek And., žup. v pok. v Šmartnem. Oblak Jurij, zdravnik v Šmartnem. 9. Dekanija: Trcbno. — * Barbo-Waxenstein, grof, J. graj-ščak v Rakovniku. * Grcselj Josipiua, grajš. v Trebnom. * Martinak Jož., e. k. sodu. adjunkt v Žužemberku. * Novak Josip, kap. v Žužemberku. * Preša Jožef, kaplan v Trobnem. * Rozman Jožef, dekan v Trebnem. * Skubec Mihael, kap. v Žužemberku. * Vesel Ivan, kaplan pri sv. Trojici. Bercar J., posest, v Kamji(sv.Rupert). Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku. Skrabar Viktor, dr. okrajni zdravnik v Šmartnem. Strah, Junuarij, žup. na Priinskovein. Škufca Anton, kaplan v Šmartnem. Štupica Lovro, župnik v pokoji v Šmartnem. Zelenec Jožef, župnik v Dolah. Zupančič Anton, kaplan v Šmartnem. Štev. 19. Poverjenik: Jožef liozman. Gorence Lcop., kaplan v Št. Lovrencu. Grčar Jožef, kaplan v Št. Rupertu. Hočevar Anton, kaplan v Dobrničali. Jakič Anton, župnik v Mokronogu. Košir Alojzij, župnik pri sv. Rupertu. Marolt Jakob, župnik pri sv. Križu. Omahen Fr., c. k. sodec v Trebnem. Petrič Blaž, admin. v Selu. Poč Martin, kaplan v Št. Janžu. Skrl Jakob, župnik v Ambrusu. Šular Janez, župnik v Trebelnem. Urbanija Lovro, kaplan v Št. Rupertu. Štev. 22. 10. Dekanija: Krško. — 1. Poverjenik: Edvard Polak. * Babnik Jen., kaplan pri sv. Jerneju. * Grivec France, kaplan v Leskovcu. * Hočevar M., pos. in trg. v Krškem. * Irkič Ivan, c. k. biležnik v Krškem. * Kapi er Janez, posest, pri sv. Duhu. * Mahkot J., c. k. urad. v Krškem. * Poljak Edvard, dekan v Leskovcu. * Rudež Dragotin, grajščak v Gra-earskem turnu. Gašperlin Gašpar, župnik v Bučki. Hoffern pl. Leopold, e. k. okrajni predstojnik v Krškem. Kapler Josip, dr. c. k. okrajni zdrav, v Krškem. Knavs Janez, vikarij v Krškem. Mohar Peter, kaplan v Št. Jerneji. Petek Andrej, kaplan v Škocijanu. Pogorelec And., kaplan na Studencu. Rebič Ferd., župnik v Čatežu. Svoboda Janez, gozdnar v Čatežu. Šos Mihael, župnik na Studencu. Voglar Jožef, kaplan v Škocijanu. Volk Janez, župnik pri sv. Jerneju. Zagorjan Martin, župnik pri sv. Duhu. Zajec Andrej , župnik v Dolini. Žark Simon, trgovec v Krškem. Štev. 23. 2. Poverjenik: Janez Lesjak. * Lesjak Janez, žup. v Kostanjevici. Kepec France, kaplan v Kostanjevici. Dimeč Ljudevit, gozd. v Kostanjevici. Kodrič Mihael, trg. v Krški vasi. Gač Vekoslav, trg. v Kostanjevici. MelharAnt., včliki logar v Jesenicah. Pihler Jož., c. k. urad. v Kostanjevici. Žugelj Srečati, c. k. dačni uradnik Šebavec Franjo, preglednik potroš- v Kostanjevici. ninc v Kostanjevici. Stcv. 10. Šetinec Fr., trgovec v Kostanjevici. 11. Dekanija: Novo mesto (Rudolfovo).— Poverjenik: S. Vilfan. * Langer Fr., pl. Podgora, grajščak v Poganicah. * Napret Teodor, c. k. okrajne sodnije predsednik v Novem mestu. * Volk P. Engelbert, redovnik sv. Frančiška v Novem mestu. * Vojaka Andrej, dr. c. k. okrajno sodnije svetnik v Novem mestu. Bačnik Janez, župnik v Prcčini. Bučar Ž., dr. ok. zdrav, v Nov. mestu. Cirar France, vikarij kapit. Čitalnica v Novem mestu. Frančiškanski samostan v Nov. mestu. Grdežič Jožef, c. k. sodu. adjunkt v Novem mestu. Gruden Jak., župnik pri Beli cerkvi. Hlebce o. Bogomir, gimn. učitelj v Novem mestu. Jaklič Josip, kaplan v Prečini. Justin Blaž, kaplan v Mirni peči. Klemenčič o. Rafael , gvardijan v Novem mestu. Mejač Anton, župnik v St. Mihaelu. Mohar M., uradnik v Novem mestu. Orešnik Jožef, župnik v Podgradu. Rozina Jož., dr. adv. v Nov. mestu. Sajč Janez, posestnik v Prečini. Stavdahar o. Ignacij , gimn. katehet v Novem mestu. Vilfan Sim., prošt v Novem mestu. Štev. 22. 12. Dckailiju: .Metlika. — Poverjenik: Anton A les. * Skofec Janez, župnik v Suhorju. * Volčič Ivan, župnik v Dragatušu. Aleš Anton, župnik v Semiču. Dolžan Jernej, župnik v Radoviči. Dovič Janez, duh. oskrbnik v Preloki. Kapele Ivan, oskrbnik komende v Metliki. Kastelec Drag., c. k. aktvar v Crnomlji. Kenda France, učitelj v Semiču. Koželj Mihael, kaplan v Metliki. Krašovec Anton, župnik v Adlešicu. Keršič Janez, kaplan v Semiču. Logarjeva Ljudevita, gosp. v Semiču. Majtinger Janez, vodja zemlj. knjig v Črnomlju. Mrzel Jožef, župnik v Starem trgu. Pustotnik Janez, dr., okrajni zdravnik v Črnomlju. Stanovnik Nik., učitelj v Starem trgu. Šutaj Matija, župnik v Vinici. Zadnik Simon, župnik v Vrhu. Štev. 18. IS. Dekllllija: Kočevje. — Poverjenik: Matija Prijatelj. * Košir Janez, c. k. okrajni sodee v Kočevji. * Lovšin Sim., žup. pri fari v Kostelu. * Olipič Janez, žup. v Koprivniku. Abram Lavoslov, učitelj pri Fari. Gašperlin Viljem, kaplan v Mozlu. Grošelj Jak, kaplan pri Stari cerkvi. Jakšič Anton, župnik v Osilnici. Judnič Janez, duh. oskrb. v Polomu. Vojvoda Simon, žup. v Nemški Loki. Štev. 9. * Jereb Jožef, župnik v Dragi. % Lesjak Jožef, župnik v Sodražici. * Macun Fr., c. k. aktvar v Kibnici. * Rudež Jožef, grajščak v Kibnici. * Skubec Martin , dekan v Ribnici. Arko Anton, posestnik v Ribnici. Arko Jakob, posestnik v Ribnici. Arko Janez, c. k. notar v Ribnici. Bobek Janez, zdravnik v Ribnici. Candolini Hinko, okraj, sodnika sin v Laščah. Candolini Vojteh, c. k. sodec v Laščah. Hočevar Matija, poštar v Laščah. Klemenec Primož, kurat na Gori. Kljun Janez, trgovec v Ribnici. Kunšič Anton, učitelj v Dolenji vasi. Lapajne Stanislav, c. k. sodn. uradnik v Laščah. Lenček Blaž, župnik v Robu. Murgel Julij, c. k. sodn. adj. v Laščah. Pakiž Simon, župan v Jurjeviči. Pečnik Valentin, kaplan v Dragi. Perčič Matej , žup. pri sv. Gregoriju. Pleško France, kaplan v Sodražici. Podboj Janez, posestnik v Ribnici. Pogorelec Ant., posest, v Dolenji vasi. Rozman Lovro, kap. v Dolenji vasi. Rus Janez, mlinar v Brežah. Smolej Matija, kap. v Dobrd polje. Sušjc, vaška knjižnica (za ktero plačuje A. Lesar v Ljubljani). Šarabon Valentin, kaplan v Ribnici. Šega Janez, logar in posest. Travni gori v Loškem potoku. Sctina Ivan, c. k. sodu. adj. v Laščah. Šle And., umetalni vrtnar v Kibnici. Zorec Janez, župnik v Turjaku. Štev. 33. 15. Dekanija: Vrhnika. — Poverjenik: Jožef Bonner. * Bartol Baltazar, žup. pri sv. Jošti. * Bonner Jožef, dekan na Vrhniki. * Klemenčič Jož., posest, na Vrhniki. * Kotnik Fr., posest, na Vrhniki. * Markič Matej, župnik v Logatcu. Jugovec Anton, župnik v Borovnici. Kavčič Gašpar, posestnik v Rovtah. Kogej Jožef, kaplan na Vrhniki. Lavrič Jožef, župnik v Zaplani. Lenasi Tone, kaplan v Logatcu. Okoren Ignacij, župnik v Podlipi. Podobnik Ignacij, župnik v Preserjih. Povše Fr., župnik v črnem vrhu. Povšc Martin, župnik v Rakitni. Ratek Lovro, c. k. aktvar na Vrhniki. Rihar France, župnik v Hotederšici. Vidmar Matej, župnik v Rovtah. Zagorjan Ivan, kaplan v Rovtah. Štev. 18. 10. Dekanija: Idrija. — Poverjenik: Janez Kovatit. * Kovačič Janez, dekan v Idriji. * Majnik Janez, župnik v Žirčh. * Občina mestna v Idriji. * Iiome Janez, župnik v Ledinah. * Svetličič Fr., župnik v Godoviču. * Šlibar Martin, žup. v spodnji Idriji. Aleš Luka, župnik v Črnem vrhu. Golob Janez, kaplan v črnem vrhu. Grbec Ljudovit, dr. rudn. zdravnik v Idriji. Gregorič Ig., mestni kaplan v Idriji. Grm Janez, duh. oskrbnik pri sv. Magdaleni. Hochtl Dragotin, c. k. notar in župan v Idriji. Inglič Jak., glavne šole učit. v Idriji. Juvan Janez, benefic. in glavne šole vodja v Idriji. Leskovec Boštjan, posest, in župan v spodnji Idriji. Lipold Marka Vincencij, c. k. rudo. predstojnik in viši svetnik v Idriji. Mikuš France, rokodelski umetnik iz Zadloga v črnem vrhu. Mogolič Mih., mestni kaplan v Idriji. Pivek Janez, župnik v Zavracu. Ramovš Jernej, kap. v spodnji Idriji. 17. Dekanija: Cerknica. — 1. * Dolenec Henrik, dr., c. k. sodu. adjunkt v Ložu. * Hren France, posestnik in župan v Begunjah. * Kaplenk Janez, župnik na Oblokah. * Obreza Adolf, posest, v Cerknici. Ahčin Anton, ekspozit v Bčgunjah. Hojkar Drag., poštar v Ložu. Janežič Jakob, bukvovez v Cerknici. Kovač Franco, kupec v Ložu. Kranjec Leopold Martin, c. k. kapetan in vojaški sodec v Beli cerkvi v Banatu. (Knjige naj begunski 2. Poverjenik: Blažon Jakob, posestnik v Planini. Brcnce Janez, župnik na Uncu. Deu Edvard, c. k. uradnik v Planini. Dolenec Jožef, posestnik v Planini. Florijaučič Nace, kupec v Planini. Jeršan Anton, posestnik na Uncu. Končnik Davorin, kaplan v Planini. Koren Matija, posestnik v Planini. Kovšca France, posestnik v Planini. Dr. Kravs Vojteh, c. k. sodu. adj. v Planini. Stegnar Feliks, glavne šole učitelj v Idriji. Stranecky Jožef, trgovec v Idriji. Urbas Leopold, rudn. pristav, v Idriji. Zagorjan Henrik, kaplan v Žirch. Štev. 24. Poverjenik: Jakob Janežič. duh. gosp. z dotičnim županom po svojem spoznanji razdeli med mladost vasi: Kožljek nad Cerknico. Meden Matija , pesest. v Begunjah. Meden Matija, mlinar v Bčgunjah. Meden Toma, posestnik v Bčgunjah. Praprotnik Avg., učitelj v Cerknici. Švajger Martin, zdravnik v Ložu. Učilnica ljudska v Bčgunjah. Vidmar Andrej, posest, v Bčgunjah. Žerovnik Toma, župn. v Grahovem. Štev. 17. Anton Potočnik. Lavrič Anton, posestnik v Planini. Lavrič Jurij, posestnik na Rakeku. Levičnik Val., e. k. davk. uradnik v Planini. Modrijan France, e. k. urad. v Planini. Perenič Alojzij, posest, in župan v Planini. Pleško Drag., c. k. adj. v Planini. Potočnik Anton, župnik v Planini. Štev. 17. IS. Dekanija: Postojna. — * Dolenec Ljudevit, grajšč. v Orehku. * Globočnik Anton, c. k. predstojnik v Postojni. * Občina v Razdrtem. * Premrov Drag., posest, v Postojni. * Razpet Mart., dr., okrajni zdravnik v Postojni. Belar Jožef, kaplan v Postojni. Bezeljak Pavel, c. k. notar v Postojni. Poverjenik: Janez Hofsteter. Blaznik Jakob, župn. oskrbnik v Hre-novici. Oadež Janez, kaplan v Senožečah. Drčar Martin, kaplan v Hrenovici. Erjavec Janez, kaplan v Slavini. Grčar Jožef, kaplan v Hrenovici. Klemenec France , eksposit v Sent, Petru. Križaj Andrej, eksposit v Orehku, Lunder Janez, eksp. v Razdrtem. Pašio Janez, farraan v Senožečah. Počkar Janez eksp. v Matenji vasi. Pokoren Anton, farman v Slavini. Rudolf Lovro, farman v Vremah. Silvester Kad., pekovski podmojster v Postojni. Stavdahar Feliks, c. k. davk. uradnik v Postojni. Stcngl Vatr., trg. družuik v Postojni. Stupica Ignacij, fin. straže nadzornik v Postojni. Zelen Jožef, posestnik in župan v Senožečah. Štev. 24. 19. Dckilllijii: Trnovo. — Poverjenik: Anton Grašič. * Bergant Jožef, župnik v Košani. * Brinšek Ivan, trg. v Trnovem. * Grašič Anton, dekan v Trnovem. * ,,Leseverein“ v Bistrici. * Ličan Skeuder, trg. v Trnovem. ' Mlakar Anton, eksposit v Zagorji. * Oblak Janez, duh. v Harijah. * Urbanček Janez, kapi. v Trnovem. ' Vilhar Miroslav, grajščak na Kalen. Dekleva Ivan, posestnik v Zarečju. Drobnič Andrej, župnik v Knežaku. Frelih Matej, župnik v Premu. Jalen Simon, kaplan v Košani. Kranjec Matija, v Trnovem. Lukanec Jožef, eksp. v Suhorji. Sežuu Žiga, odgojitelj na Kaleu. Virant Janez, kaplan v Trnovem. Zupan Matija v Bistrici. Štev. 18. -0. Dekanija: Vipava. — Poverjenik: Jurij Grabrijan. ’ Erjavec Matija, kurat v Podkraju. * Gariboldi France, c. k. okr. sodn. v Vipavi. * Grabrijan Jurij, kanonik in dekan v Vipavi. 1 Hiti Luka, benefic. in glavne šole ravnatelj v Vipavi. * Kavčič France, posest, v St. Vidu. * Koder Matej, kurat v Slapu. * Kopitar Mihael, kurat v Rzelju. * Lampe Anton, kurat v Gočah. * Ložar Gr., dr., bilježnik v Vipavi. * Nakus Jožef, kurat na Pranini. Ambrožič Blaž , učitelj v Vipavi. Barle Jožef, učitelj v Vipavi. Berčič Anton, učitelj na Colu. Bilec Janez , benef. v Lozicah. Bratož Gregorij, kupec v Št. Vidu. Čitalnica kmetijska v Podragi. Ditrih Andrej, kupčevalec v Vipavi. Francelj Stefan, učitelj v Št. Vidu. Furlani Ivan, posestnik v Vipavi. Gantar Janko, učitelj na Planini. Goršič Ivan, učitelj v Vipavi. Janža Ivan, kurat v Podvelbu. Kete Jožef, strojar v Vipavi. Klinar Drag., eksposit v Sturjah. Košir Jakob, vikarij v Št. Vidu. Lekan Janez, posestnik v Vipavi. Pečar Janez, kurat v Vrlipolji. Petrič Blaž, kurat v Šturji. Sežuu Žiga, dijak v Vipavi. Spazzapan Št., dr., advokat v Vipavi Stupar Janez, kurat v Budanjah. Sraj Valentin, kurat v Podragi. Tomažič Janez, kaplan v Vipavi. Vidrih Anton, posestnik v Vipavi. Vrtovec Filip, posestnik v Št. Vidu. Štev. 35. Štev. Ijublj. škofije 732. II. Lavantinska škofija. I. Dckillli,ja: Maribor. — Poverjenik Božidar Šinko. tt) Mesto. * Bohinec Jakob, spiritval. * Čitalnica narodna. * Dominkuš Fcrko, dr., odvctuik. * Jedlička Otokar. * Knjižnica semcniška. * Kovačič Martin, prof. bogosl. * Lipold Jan., dr. * Majciger Janez, gimn. prof. * Modrinjak Matija, korar. * Prelog Matija, dr., zdravnik. * Radej France, dr., e k. bilježnik. * Rapoč France, pravdosr. koncip. * Rupnik Ivan, trgovce. * Srnec Janko, dr., odvetnik. * Simončič France. * Srebre Gvidon, dr., pravdsr. konc. * Sinko Božidar, prof. bogosl. * Škrbec Davorin, bogoslovec. * Šuman Josip, gimn. profesor. * Ulaga Josip, dr., bogosl. prof. * Vogrin Lovro, stolni prošt. * Zmazek France , bogoslovec. * Zorčič France, stolni dekan. Brdajs Davorin, trgovec. Duliač Ferd., dr., odvetnik. Flek Jožef, kaplan. Jurkovič France, učit. pripravnik. Marko Mihael, biljež. koncip. Miklošič Ivan, učitelj. Morič Maks, trg. pomočnik. Orozelj Janez, dr., pravdosr. koncip Pajek Janko, gimn. profesor. Potočin J., trg. pomočnik. Strainič France. Zemljič Jožef, učitelj. Žuža Janez, knezoškof. kaplan. b) Okolica. * Murko Anton, dekan v Hočah. * Vrlič France, župnik v Stranicah. Burcar Božidar, kap. pri sv. Marjeti. Čuček Jožef, dekan v Jarenini. Drobnič Jožef, kaplan v Kamnici. Ilrg Lovro, župnik v Lembahu. Jurko Janez, podučitclj v Hočah. Kosi Božidar, župnik pri sv. Marjeti. 2. Dekanija: Braslovče. — * Balon Anton, župnik v Polzeli. * Sentak France, pos. na Vranskem. * Sventner Lavosl., trg. na Vranskem. Gradišnik L., zdravnik na Vranskem. Gršak Vine., kaplan na Vranskem. Guzaj Arni, kaplan pri sv. Martinu na Paki. Koren Matija, kaplan v Braslovčah. Pavliska Miroslav, trgovec pri sv. Lovrenciju v Puščavi. Prnavsl Stefan, župnik v Kamnici. Pukšič France, župnik pri sv. Juriju. Šparovec Andrej, župnik pri sv. Lovrencu na Drav. polji. Stoklas Božidar, kaplan v Hočah. Štev. 49. Poverjenik: Janez Ramor. Križnik Gašpar, čevljar v Motniku. Piskar Andrej , mlinar v Motniku. Ramor Janez, kaplan v Braslovčah. Sola na Grajski vasi. Vovšek Franjo v Braslovčah. Zupančič Davorin, podučitelj v Gomilškom. * Ratej France, bilježnik v Slov. Bistrici. * Sorglchner Jožef, kaplan pri sv. Pankraciju v Grižah. * Trafenik France, župnik v zgornji Poljskavi. * Vošnjak Jož., dr., okrajni zdravnik v slov. Bistrici. * Vošnjak Mihael, železn. postaje predstojnik v Miirzzusclilag-u. Bobisud Jan., učitelj v slov. Bistrici. Ceneč Gašpar, župnik pri sv. Martinu. Cocej Jernej, kaplan v Črešnovci. Čitalnica v slov. Bistrici. Ermenec Fr., kaplan pri sv. Mihaelu. Kandut Krištof, župnik v spodnji Polskavi. Kmetič Jožef, trg. v slov. Bistrici. Knjižnica župna v slov. Bistrici. Konjari Janez, trg. v slov. Bistrici. Limavšek P., gostiln, v slov. Bistrici. Mlakar Jurij, posestnik v Hošnici. Pajmon Ant., kaplan pri sv. Martinu. Sever Jožef, kaplan v Makoli. Slatinšek A., kaplan v slov. Bistrici. Solar Jožef, župnik pri sv. Vcnceslavu. Stepišnik Lovro, mlinar pri sv. Vcnceslavu. Stuhoc Anton, učitelj v slov. Bistrici. Štuhec Jožef, kaplan v Laporji. Šepoc Drag., c. k. preglednik v slov. Bistrici. Šmon Anton, župnik v Poljičanih. Vrablj Janez, kaplan v slov. Bistrici. Voh Jernej , kaplan v slov. Bistrici. Železnikar Ivan, notar, uradnik v slov. Bistrici. Štev. 28. 4. Dekanija: Celje. — Poverjenik: dr. Štefan Kočevar. * Bezenšek Jurij, kaplan v Celji. * čitalnica narodna v Celju. * Janežič Jak., rudninski uradnik v Grižah. * Jeraj Jožef, župnik v Žalcu. * Kapus France, trgovec v Celju. * Kočevar St., dr., okrajni zdravnik v Celju. * Krušič Ivan, gimn. prof. v Celju. * Občina selska v Teharjili. * Ogradi France, vikarij v Celju. * Podružnica kmetijska v Celju. * Sovič Jožef, kaplan v Grižah. * Šuc Jožef, katehet na glavnici v Celju. * Topljak Jožef, učitelj v Celju. * Vodušek Jožef, opat v Celju. * Zuža Ivan, rudn. pos. v Grižah. Abiturienti slovenski celjske gimn. Biteuec Janez, kapuc, mežnar v Celju. Čitalnica v Žalcu. Jeretin Edvard. Jesenko Gregor, ranocelnik v Celju. Jug France, rudn. služ. v Grižah. Kastelec Janez, tajnik okrožne sodn. v Celju. Kodermann Filip, učit. v Frankovljah. Lukažič Janez, ranocelnik v Štorah. Matoh Jožef, župnik v Galiciji. Ripšl Mavricij , trgovec v Celju. Roze France, ranocelnik v Vojniku t Škrta Jožef, župnik pri sv. Miklavžu Žnidar Martin, kmet v Celju. Štev. 29. 5. Dekanija: Cerkovec. — Poverjenik: Albert Nagy. Bukvarnica farna v Cerkovcu. Divjak France, kmet v Fravhajmu. Drozeg Anton, kaplan v Cerkovcu. Kranjec Toma, župan v Fravhajmu. Nagy Albert, dekan v Cerkovcu. Rath France, župnik v Fravhajmu. Vindiš Vido, učitelj pri sv. Lovrencu. Štev. 7. * Lipold Jožef, posest, v Mozerji. * Sribar Janez, župnik v Ljubnem. Blaž Božidar, trgovec v Mozirji. Florijaučič Jožef, dekan v Gornjem gradu. Jerše Fr., uradnik v Gornjem gradu. 7. Dekanija: Sv. Jurij. — l. Andrašič J., učitelj pri sv. Juriju. Bukvarnica farna pri av. Križu. Ctiriu Jurij , kaplan pri sv. Križu. Kralj Janez, kmet v Ilijaševiei. Kramberger Lovro, župn. pri sv. Križu. Kavčič A., kaplan v Gornjem gradu. Solčavski Franjo, dijak. Škoflek Jakob, učitelj v Mozirji. Tratnik Janez, kmet pri Novem štiftu. Štev. S). Poverjenik: Lovro Kramberger. Stranjščak Anton, kurat v Vržejah. Zadravec Jožef, kaplan pri sv. Križu. Zorman Božidar, učitelj pri sv. Juriju. Štev. 8. 2. Poverjenik: dr. Anton Klemenčič v Ljutomeru. Antolič Ivan , kaplan. Božič Anton, posestnik. Čitalnica narodna. Farkaš Janez, zdravnik. Globočnik Anton, okr. predstojnik. Gomilšek Jožef, solicitator. Huber J. D., knjigar. Klemenčič Anton, dr., župnik. Kocmut France, c. k. uradnik. Kukovec Ivan, odvet. koncip. Mohorič Ognjeslav, mlinar. Mravljak Anton, dr. Ploi, dr., odvetnik. Kajb Janez, kmet. Vojsk Jožef, kaplan. Zarnik Valentin, dr., odvet. koncip. Zemljič M., trgovec. Štev. 17. 8. Dekanija: Konjice. — Poverjenik: Jožef Rozman. * Knjižnica župna. * Kovač Jožef, krojač v Zrečah. * Modee Janez, kaplan v Prihovi. Arlič Janez, župnik v Zrečah. Arnuš France, kaplan v Tinjah. Erjavec Peter, kaplan v Konjicah, llajšck Jožef, kap. v Šent Jungertu. Jaklič Dragotin v Špitaliču. Jarie Valentin, prov. pri sv. Florijanu. Kinčič Janez, župnik v Tinjem. Korošec Mihael, kaplan v Konjicah. Kunej Janez, župnik v čadrami. Pevce Janez, župnik v Prihovi. Pintar France, provizor v St. Jerneji. Pintar Matej, kaplan v čadrami. Šcpec Ivan, trg. oprav, v Konjicah. Virk Jožef, župnik v Ločah. Zabukovšek Gašper, župnik v Žičah. Štev. 18. !>. Dekanija: Kozje. * Kosar France, dekan v Kozjem. * Lapuh Martin, kaplan v Podsredi. * Slomšek Janez, kaplan v Ulimjah. Bratanič Jožef, župnik v Podsredi. Poverjenik: France Kosar. Čeh Franjo, učitelj na Dobji. Koren Matija, župnik v Bučah. Kureš Jakob, c. k. sodn. pristav, v Kozjem. Marinko Jurij, župnik v Dobji. Novak J., začasni ekspoz. na Planini. Peliarec Franjo, c. k. sodn. pristav. v Kozjem. Rauch Franco, Jr. prava na Kozjem. Sredenšek Jan., župnik v Podčetrtku. Trjašek Drag., župnik v Zagorji. Zevnik Martin, župnik pri av. Petru pod gorami. Štev. 14. II). Dekanija: Laško. — Poverjenik: Anton Zuza. * Arzenšek Matija , župnik v St. Rupertu. * Gostenčnik Pet., kap. v Trbovljah. * Gregelj Janez, kaplan v Laškem trgu. * Ilajšek Anton, kaplan v Trbovljah. * Pirnat And., rudn. uradn. v Golcih. * Pust Franco, župan v Trbovljah. * Ripšl Dragotin, župnik v Loki. * Vrečko Matej, župn. v Jurijkloštru. * Žuža Anton, dekan v Laškem trgu. Cajhen Janez, kmet v Trbovljah. Elsbacher Andrej, trgovec v Laškem trgu. Kolednik Radost., kapi. v Trbovljah. Pečar Jožef, kaplan v Dolu. Prekoršek Gregor, župnik pri sv. Jedcrti. Rakoše Mihael, kap. v Laškem trgu. Žnidaršič Urban, zdravnik v Laškem trgu. Štev. IG. 11. Dekanija: Marnbcrg. — Poverjenik: Matija Groskopf (p. Frcsen). Groskopf Matija, župnik v Brezjah. Trampuš Janez, župnik v Soboti. Kapus Anton, c. k. adj. v Marnbergu. Štev. 3. 12. Dekanija: Nova cerkev. — * Trstenjak Jakob, kapi. v Jarenini. Doberšek M., obč. tajnik v Šent, Jurji. Juvančič Fr., dekan pri Novi cerkvi. Poverjenik: Franjo Juvančič. Krtna Matija, kapi. v Vitanji. Črnoša Širne, župnik v Črešnjicah Štev. 5. 13. Dekanija: Plllj. — Poverjenik: dr. Janez Vomjak. * Meško Jakob, župnik pri sv. Lov-renciju. * Petovar Ivan, dr., pravdosr. konc. v Ptuji. * Simonič Janez Al„ kaplan pri sv. Marku. Alekšič Fidel, kapi. in gospodar v Ptuju. Bezjak Jožef, župnik pri sv. Marku. Caf Jurij, bcneficijat v Ptuju. Čitalnica v Ptuju. Čučko Drag., kapi. v Ptuju. Frk Matija, beneficijat v Ptuju. Grabar Mihael, župnik pri sv. Urbanu. Gršak Ivan, dr., v Ptuju. IIolc Jakob, župnik v Vurbcrgu. Kocuvan Ant., kapi. pri sv. Lovrenciju. Kranjec France, župnik pri s. Marjeti. Majerič o Maksim., gvard. v Ptuju. Simonič Ivan Ncp., kaplan pri sv. Marjeti. Šabot Jurij, kaplan v Hajdinu. Vršič Davorin, kapi. v Ptuju. VoSnjnk Janez, dr., prošt v Ptuju. Vuk Andrej, vikanj v Ptuju. Štev. 20. * Masten Jožef, kaplan pri sv. Ilenii. * Stajnko Anton, kaplan v Rogatcu. * Wolf Anton, župnik pri sv. Petru na Medved, selu. Burghard J., dr., dež. zdrav, v Slatini. Frelih Anton, župnik pri sv. Križu na Kisli vodi. Kolarič Jožef, kaplan v Kostrivnici. Plošnik Mihael, kaplan. Polec France, kaplan pri sv. Mihaelu v Žitalali. Žurman Janez, pos. pri sv. Trojici. Štev. 9. 15. Dekanija: Skale. - Poverjenik: France VoSnjak. Bevce Miha, kmet v Držmirji. Križan Henrik, župnik v St. Janžu v Goricah. VoSnjak Franco, poštar in posestnik v Šoštanju. Vošnjak Lovro, kaplan v Soštanji. Štev. 4. 10. Dekanija: Hoče. — Poverjenik: Lovro PotoSnik (p. sv. Lovrence pri koroški železnici.) * Potočnik Lovro, duh. oskrbnik pri D. Mariji v Puščavi. Bralno društvo v Rušah. Čarman France, c. k. vojni kaplan pri D. Mariji. Košir Janez , kaplan v Rušah. Simonič Jan. Ev., kaplan pri sv. Lovrenci ju v Puščavi. Štev. 5. 17. Dekanija: Šmarje. — Poverjenik: Martin Ivanec. * Hašnik Jožef, župnik pri sv. Juriji. * Ipavec Gustav, dr., zdravnik pri sv. Juriju. * Kunej Ivan, kaplan pri sv. Jurji. * Trstenjak D., župnik v Ponkvi. * Ulaga Jožef, župnik v Št. Vidu. Erjavec Peter, kaplan v Ponkvi. Ivanec Martin, dekan v Smarji. Jan Ferdinand, kaplan v Smarji. Tanšek Miha, posestnik v Slivnici. Zdoljšek Franco, posest, v Ponkvi. Štev. 10. 18. Dekanija v slovenskih Goricah in njena bližina. v Poverjenik: Dominik Čolnik. * Čolnik Dominik, pos. na Drvanji. * Divjak Jožef, župnik pri sv. Ani. * Gregorec Lavoslav, dr. bogosl., kaplan pri sv. Rupertu. * Jančar France, kaplan pri Negovi. * Knez Slavoljub, c. k. bilježnik pri bv. Lenartu. * Kukovce Josip, kap. pri sv. Petru. * Lorenčič Andrej, kapi. pri sv. Ani. Borovnjak Jožef, župnik v Cankovi na Ogerskem. Cvetko Pr., župnik pri sv. Barbara. Čitalnica kmetjska pri sv. Benediktu. Čuček Jožef, odvetnik pri sv. Lenartu. Čuček Janez, kmet pri sv. Antonu. Dolinšek Jožef, bivši župnik pri sv. Juriju. Dominkuš Rajm., učit. pri s. Antonu. Ferk Jožef, učitelj pri sv. Benediktu. Flojs Rihard, knjigovez v Radgoni. Hanžič Jakob, kaplan pri sv. Križu na Travniku v sekovski škofiji. Irgolič Peter, učitelj pri sv. Lenartu. Kamnikar France, trgov, v Radgoni. Klobasa France, župn. pri sv. Antonu. Kolbl Janez, posestnik pri sv. treh Kraljih. Ivorošeč Jakob, kmet pri Kapeli. Kranjec Martin, učitelj pri sv. Trojici. Kranjec Val., kaplan pri sv. Antonu. Kukuvec Miroslav, posestn. na Velki. Kurnik Janez, župnik pri sv. Petru. Lorber Henrik, dr. v Cmureku. Milošič Miha, župn. oskrbnik pri sv. Benediktu. Nerad Miha, učitelj pri sv. Trojici. Niedorfor Marko, kaplan pri sv. Petru na Otersbahu. Pavalec Jurij, kaplan v Cmureku v sekov. škofiji. Poljanec Jožef, učitelj v Cmureku v sekov. škofiji. Polič o. Bonaventura, kapucin v Dalmaciji. Polič Karol, učitelj pri sv. Ani. Rajšp Alojzij, poduč. v Negovi. Rajšp Matej, učitelj pri sv. Juriju. Rantuša Jurij, kaplan pri sv. Petru pri Radgoni. Repa France, župnik pri sv. Jakobu. Rojko p. Gelazij, žup. franc, pri sv. Trojici. Senekovič Jurij, kmet na Šavnici. Srnec Alojzij, učitelj pri sv. Andrašu. Strah Janez, župnik pri sv. Rupertu. Šijanee Janez, učitelj pri sv. Barbari blizo Kačjega grada. Šribar Matija, kmet v Zetincih pri Radgoni. Stiftar Jožef, župnik v gornji Lendavi. Suen France, učitelj v Negovi. Svarcc France, kaplan pri sv. Juriju. Trunk Blaž, kaplan pri sv. Lenartu. Veberič Jožef, kmet v Boračevi pri Kapeli. Velel Anton, vinogradnik. Vcngar Jožef, posestnik na Vukor-skem vrhu. Vidovič Ant., učitelj pri sv. Benediktu. Vraz Jožef, kaplan pri sv. Barbari blizo Kačjega grada. Volmut Jurij, učit. pri sv. Benediktu. Zorko Karol, učitelj pri sv. Antonu. Štev. 55. 19. Dekanija: Velika nedelja. — Poverjenik: GaSpar Majhenič. * Majhenič Gašpar, župn. v Ormužu. Fras Jožef, kapi. pri sv. Tomažu. Fric Matijaš, župnik pri sv. Nikolaju. Goričan Ferdin., usnjar pri Veliki nedelji. Gruskovnjak Blaž, bilježn. v Ormužu. Lorenčič Andrej, kaplan v Središču. Magdič Anton, dr. v Ormužu. Mavčič Jožef, župnik pri sv. Tomažu. Repič Martin, učit. pri sv. Nikolaju. Slekovec Jož., poduč. pri sv. Tomažu. Simonič Jožef, kaplan v Ormužu. Simonič Jož., župnik v Središču. Sova Blaž, mestni pos. v Ormužu. Štuhec Jožef, kapi. pri sv. Nikolaju. Sket Davorin, kaplan v Središči. Topljak Fr., župnik pri sv. Lenardu. Vrbnjak Jožef, kap. pri VtSliki nedelji. Štev. 17. 20. Dekanija: stari trg (Slov. Gradec). — Poverjenik: Anton Jazbec. * Kos Vekoslav, kaplan Starem trgu pri Slov. Gradcu. Jazbec Anton, kapi. v Starem trgu. Kajtna Rajko, kaplan pri sv. Janži. Pustinek Anton, mlinar v St. Vidu. Rutnik Rajko, mlinarski pomočnik v St. Vidu. Vivod Jožef, mlinar v St. Vidu. VValter Franjo, kaplan v Št. 11«. S te v. 7. * Ilolinger Neža, gosp/i posestnica v Brežicah. * Lenček Alojzij, pos. na Blanici. * Mikuš Franjo, župnik v Brežicah. * Razlag Radoslav, (lr., odvetnik v Brežicah. * Zevnik Martin, pos. v Malem vrhu. Eksel Drag., trg. pom. v Sevnici. Glavna šola za šolska darila v Brežicah (plačano do 1870. 1.). Hoffmanu Edv., c. k. pristav v Brežicah. Janežič Janez, posestnik v Brežicah. Jožek Ljudevit, c. k. okr. glavar v Brežicah. Kožar Jož., pos. na Včlikem Kamenu. 22. Dekanija: Vuzenica. - * Držečnik L., Vinsčakov v Ribnici. * Repič Andrej, provizor pri sv. Antonu na Pohorji. Gajšek Janez, kaplan v Ribnici. 23. Dekanija: Zavree. — * Arnoš France, kaplan v Leskovcu. * Ilirtiš Bened., kapi. pri sv. Trojici. * Kancler Pavel, žup. pri sv. Trojici. * Mlinarič Jož., župnik v Lcskovcn. * Petanjek Lav., kapi. pri sv. Trojici. * Raič Božidar, kapi. pri sv. Barbari. * Rejsinger France, posest, in trg. v Dobravi. * Sovič Aleks., kapi. v St. Vidu. * StranjSak Dav., župn. v Zavrčah. Kragelj Martin, kaplan v Pišočih. Krencr Janez, kaplan na Bizeljskem. Mencinger Janez, dr., odvet. koncip. v Brežicah. Pečnik Peter, kaplan v Artiču. Pregelj Anton, grajščin. oskrbnik v Brežicah. Rajec Anton, dekan v Vidmu. Ramor Ferd., župnik v Pišeeah. Rožič Tine, oskrbnik v Mokricah. Šetince A., v St. Lenartu pri Brežicah. Tanšek Ivan, odv. pisar v Brežicah. Turin Jož., kaplan v Brežicah. Zabukošek J., župn. pri sv. Lovrencu. Štev. 23. Poverjenik: Anton Galiif. Galuf Anton, dekan v Vuzenici. Ozvald Janez , posestnik v Ribnici. Pignar France, kaplan v Vuzenici. Štev. G. Poverjenik: Božidar Raič. * Trampuš Ivan, kapi. v Zavrčah. * Vučnik Franz, učit. pri sv. Barbari. * Weixl Ivan, dekan pri sv. Barbari. Hržičlv., duh. v pokoji pri sv. Barbari. Knjižnica učiteljska pri sv. Barbari. Senjur Karol, ar. v Gradcu. Štuhec Marko, kaplan v Leskovcu. Vidovič Anton pri sv. Barbari. Štev. 17. Štev. lavant. škofije 389. III. Krška škofija. 1. Dekanija: Celovec. — * Čitalnica n/irodna. * Einspieler Andrej, realk, profes. * f Janežič Anton, realk, profesor. * Šervicelj Matej, knezoškof. kaplan. Poverjenik: Anton Janežič. Čebašek Janez, oskrb. v Medgorji. Dirmvirt Karol, špiritval. Drobilnik Jurij, orglar v Medgorji. Fric G. Janežič Val., dr., reg. zdravnik v Vinkovcali. Knjižnica semoniška. Lesjak Val., mestni kapi. v Beljaku. Pesjak France, trg. opravnik. Poljak Gvidon, trg. knjigovodja. Robida P. Karol, prednik benedikt. samostana. Rosbaclier Bernard, trgovec. Serajnik Lovro, fajm. na Zili. Somer Gregor, norm. učitelj. Kašelj Martin, nunski spovednik. Šuster Janez, kapi, v Grabstajnu. Zupan Janez, trg. pomočnik. Štev. 20. 2. Dekanija .* Doberlaves. - Brežan Andrej, kaplan. Činkovec Jožef, beneficijat. Hafner Jožef, župnik. Kapun Valent., kaplan. II. JCZCI‘0 (p. Kapel). — Božič Ivan, zasebnik v Kortah p. Kapel. Čitalnica v Kapli. Kenda Štefan, župn. v Železni Kapli. 4. Dekanija: Pliberk (Bleiburg). Bergman Val., župnik pri Fari. Kikel Toma, kapi. v Pliberku. Laknar Janez, župn. v Koprivnici. - Poverjenik: France Kronik. Kronik France, župnik v Kamenu (Stein). Nesler Matija, kaplan. Poznik Albin, pravnik. Šluet Jožef, župnik. Štev. 8. Poverjenik: Stefan Vrankar. Muri Peter, posest, pri sv. Ožbaltu, ltoblek Ožbolt, pesestnik na Jezeru. Vrankar Štef., župnik na Jezeru. Štev. 6. — Poverjenik: J. Westermayer. Leskovar Jožef, župnik v Svabeku. Westermayer Jakob, dek. v Pliberku. Žrjav Matej, kaplan pri Fari. Štev. G. 5. Sv. Pavel. — Poverjenik: Venedig o. Herman. * Pirc o. France Sal., benedikt. Puhar Viktor, farm. v Libeličah. Kodermanu P. Rihard, gimn. prof. Venedig P. Herrman, gimn. prof. Mlakar P. Maksim, sam. dohodničar. Štev. 5. 0. Dekanija: Velikovec. — Poverjenik: Andrej Alijančič. * Pavlič Valentin, dr., advokat. Miljar Pavel, kanonik. Aljančič Andrej, dekan. Torkar Matija, kanonik. Krofič Mihael, fajmošter. Štev. 5. 7. Dekanija: Zila (spodnja). — Poverjenik: dr. Jernej Levičnik. Levičnik Jernej, dr., dekan. Zablatnik Ivan, kaplan. Majar Matija, župnik v Gorjah. Štev. 4. Ožgan France, župnik pri sv. Štefanu. N&rodni koledar 1870. (Poročilo.) •> 8. Sv. Andrej. — Sajevec France, jezuit. Novinec. 'J. Borovlje (p. Unterbergen). — Soršak Matej. 10. (Jrollin.jo (Griffen in Kiirnton). — Hutter Janez, fajmošter. 11. Sv. Jurij (St. George n im Lavantthale).—1 Vertot Janez, župnik. 12. Prckorčc. — Božic Valentin, župnik. I