AMMER9AM
lato X.,«. 40.
UredniS^vp !i», opr* mg o Ljubjjafl*,. ,*
Poltntoa platana v gotovini.
* llubliani, 4. oktobra 1933.
V organizaciji J« mot, kolikor mo« •«— toliko pravico
Šelenburgova ulica št. 6/11.
Glasilo Strokovne komisiji za Slovenilo. (Pokralinski odbor
•'■.or m BOK :	flil
Izhaja vsak četrtek.
Stane posamezna itev. 1 Din, mesečno Din 3'—. celoletne 35 Din. — Za Člane izvo4
po 60 para.
e »t l i Jiu n oq
Oglasi po dogovoru.
Dopisi morajo biti frankfrani In podpisani, ter opremljeni s Stamp. dotlčne organizacija. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije se poitnine
proste.
\ n w :l iO. a
, .LU 10200 ■■
Od mola
Komunistično - nezavisna zgradba je v popolnem razsulu.
2e davno smo se zavedali, da na lažeh zgrajeni pokret ne bo imel uspeha. Odkrito-pa moramo priznati, da nismo pričakovali tako brzega poloma.
Nezavisni v Sloveniji so obvladali v glavnem dve stroki: železničarje in rudarje. Zadnje akcije pa, ki so jih vodili ravno v teh dveh strokah, so popolnoma skrahirale in prve posledice tega kraha se že kažejo.
Pri železničarjih so skrahirali nezavisni že za časa generalne stavke leta 1920. Vendar so ta polom umetno zakrili s tem, da so tembolj kričali, bahali in blatili naš pokret. Pri zadnji 24urni stavki se je pa pokazala vsa notranja gniloba nezavisne železničarske organizacije. Ponesrečila se je ta akcija popolnoma v vseh onih krajih, kjer ni delovala šola ali upliv našega iSaveza železničarjev Jugoslavije«. In ker ima naš Savez svoje postojanke v glavnem le na Južni železnici, se je poznala njegova šola le tam, dočim na državni železnici, kjer Savez ni imel niti pred razdorom svojih starih kadrov in jih seveda tudi sedaj niina — tam se je stavka popolnoma ponesrečila.
Visokodoneče fraze nezavisnih so se s tem dejstvom razblinile v prazen nič in železničarji so spoznali, da je bila cela agitacija komunistov le dim brez ognja.
Tudi rudarski pokret je šel slično pot. Sider je treba priznati, da so bili komunistični zaupniki med rudarji nekoliko manj kričavi, zato je pa njihovo ljubljansko zastopstvo tem bolj licitiralo s frazami in lažmi. Pri zadnji stavki, ki je bila prva resna preizkušnja za nezavisne. se je pa pokazalo, da komunistični vol, ni vol, temveč le — napihnjena žaba. Tudi tukaj je prišlo spoznanje, da je vse komunistično govoričenje le ena sama velika laž. In rudarske mase se s studom odvračajo od svojih bivših vodnikov. S tem so komunisti zaigrali svojo drugo in zadnjo trdnjavo.
Za nas nastaja vprašanje, kaj naj storimo, da preprečimo nadaljni od komunistov izzvani pohod reakcije.
Dočim smo še včeraj kot manjšinska organizacija na železnici in revirjih prepuščali vodstvo in seveda tudi odgovornost nezavisnim, tako smo prišli danes v popolnoma nov položaj. Danes smo tako v revirjih kakor na železnici edina marksistična organiza-
s da
do moial
cija in v tem položaju prehaja na nas tudi odgovornost za nadaljni potek stvari pri teh dveh strokah. , Razumljivo je, da naenkrat ne bo mogoče doseči to, kar so rudarji in železničarji že imeli takrat, ko je bila organizacija še cela in bojazmožna. To moremo doseči šele takrat, ko bo organizacija imela zopet toliko moči kot jo je imela v tistih časih.
Zato mora biti naše glavno delo v tem, da konsolidiramo in ojačimo organizacijo. To bo pa težko delo, ker so vodnjaki docela zastrupljeni. Komunisti so zadnje tri leta stalno blatili naše organizacije in naše zaupnike, zato je razumljivo, da bo težko prekoračiti ta visoki jez sovraštva, ki so ga komunisti z lažmi umetno zgradili. Težko bo pri-prostemu rudarju ali železničarju prestopiti naš prag, ko so mu po 3 leta dopovedovali, da smo lopovi in izdajalci. Pa tudi če je še tako besen na svoje bivše vodnike, vendar, mu je tri leta ucepljevano sovraštvo napram nam ostalo v duši. Treba se je tega zavedati in s tem računati, da ne bo presenečenj.
Nihče naj ne računa, da bo z enim lepim člankom ali govorom privabil te zbegane mase zopet nazaj v njihovo staro in edino pravo organizacijo. Treba bo velike požrtvovalnosti in mnogo podrobnega kulturnega dela, da bo razkol zopet zabrisan in ustanovljena stara enotnost organizacije. Od moža do moža bodo morali naši člani širiti naš nauk in naše spoznanje. Pa tudi to delo se bo moralo vršiti previdno in brez usiljevanja. Pa tudi na ta način ne, da bi kritizirali in jezikali o nezmožnosti komunistov, ker bi s tem odpirali še nezaceljene rane, temveč s prijateljskimi razgovori in posvetovanji kaj bi bilo treba ukreniti, da se neznosen položaj delavstva zboljša. K tem posvetovanjem treba pritegniti vse dobromisle-če delavce, ne glede, če smo si bili še včeraj nasprotniki. Izločiti je treba le plačane elemente, ker te se spreobrača le z denarjem, katerega pa mi nimamo.
Naše strokovne organizacije so poklicane, da gredo kot prve na delo za ustvarjanje delavskega edinstva. Zato sodrugi, ne čakajte, da bo prišel kdo sam od sebe, pojdite med te svoje sotrpine, povabite jih v svoje krožke, sprejmite jih kot brate, ki ne trpe vsled svoje, temveč vsled tuje zlobe.
Pojdite na delo od moža do moža!!
V	soboto, dne 29. septembra t. 1. smo stopili čevljarski pomočniki vseh ljubljanskih delavnic v stavko.
Predno smo se odločili za ta skrajni korak, smo skusili uveljaviti svoje upravičene zahteve z mirnimi sredstvi. Že od 6. marca t. 1. stoji naša podružnica v mezdnem gibanju. A zadruga ljubljanskih čevljarskih mojstrov odklanja dosledno vsa pogajanja z nami. Tudi predlagano posredovanje gospoda inšpektorja dela je zadruga odklonila. Z vsemi temi koraki nas je prisilila na boj s skrajnimi sredstvi, — za katera smo sc morali končno odločiti, čeprav se dobro zavedamo, da bodo padle v boju tudi na naši strani žrtve.
Vendar gremo v ta boj z mirno odločnostjo, ki jo dajeta zavest, da je naš boj opravičen in neizogiben —
Mzribora	i Ljubljani	t Maribora
		vet za
K	K	
370	260	40%
340	280	23/°o
90	72	26%
Za delo se plača:
Za par moških in žen. šivanih čevljev
gorskih čevljev 340 templancev
Pri tem je treba imeti pred očmi, da tudi mariborske plače niso zadostne! Ako primerjamo naše plače s predvojnimi plačami, prihajamo do zaključka, da zaslužimo danes
le 60 do 70% predvojnih plač.
F normalnem delavnem času ne more zaslužiti čevljarski pomočnik več nego 700 do 1000 K na teden. Ker se s tem ne da živeti, se je vpeljalo v naši stroki
povsod akord,
kojega nizko odmerjene postavke silijo pomočnike, k nadurnemu delu, tako da traja delo v posameznih slučajih do 12 ur in več.
S takim delom doseženi višji zaslužki pa služijo mojstrom zopet za dokaz, da zaslužimo dovolj.
Nastane vprašanje, ali nas res ni mogoče bolje plačati in ali je upravičen izgovor, da ne moremo zahtevati takih plač, kakor smo jih imeli pred vojno. Na to nam da odgovor \naslednja tabela:
Izdelek:	Cina 1.1914	Cm 1.1923	Kolikokrat je
	K	K	cena viija
Boks-čevlji			
srednji	10	1400	140 krat
polšivi	4	600	150 *
templanci			
(moški)	1-60	240	150 »
templanci			
(ženski)	1*40	180	130 »
pete			
(moške)	060	60	100 »
pete			
(ženske)	0 45	45	100 »
K stavk! čevljarskih pomočnik®?? v Ljubljani.
in prepričanje, da stopamo vanj po temeljiti pripravi, ki bo tudi nasprotni strani dokazala, da režejo boji na dve strani.
Ker polagamo veliko važnost na to, da se zaveda vse občinstvo in vsa javnost, kako zelo da je v tem boju ipravica na naši strani, prosimo vso javnost, da si prečita
sledeče številke,
ki dokazujejo, da je naša borba opravičena.
Čevlji so v Ljubljani ravno tako dragi, kakor v Mariboru. Vkljub temu se plačujejo^ pomočniki v Ljubljani veliko slabše, kakor v Mariboru. V dokaz navajamo nekaj številk iz ljubljanske in mariborske mezdne tarife za čevljarske pomočnike.
Mi zahtevamo le majhen povišek, golo eksistenco, vkljub temu pa v pol leta mezdnega gibanja nismo prišli niti do pogajanj.
Občinstvo se boji, da bodo čevlji zopet dražji, ker zahtevamo večje plače. Poglejmo, če po pravici? Poglejmo, kam gredo zneski, ki jih plačuje občinstvo za čevlje? (Zneski v
Izdelek	izkapllo |	Usnje	Drugo	Stroški Delo Plata Dobitek mojstra pomot, mojitra		
Boks-čevlji	1400	800	100	100	150	250
polživi	600	280	20	40	110	150
templanci	246	120	20	—	40	60
pete	60	20	6	—	16	18
Pred vojno je stal 1 kvadrat usnja 1.20 K, danes stane 120 K, 1 kg podplatov 4 K, danes stane 350 do 400 kron. Surovine se toraj gotovo niso podražile bolj nego izdelek! Iz tega sledi, da bi se mogle delavske plače v tem slučaju v istem razmerju povišati, kakor izdelek.
Ako pomislimo, da je zaslužil čevljarski pomočnik pred vojno 16 do 20 K na teden, bi mogel zaslužiti danes delavec od 2000 do 2500 K na teden, ako bi naj njegova plača tako porasta, kakor je porasel izdelek!
V	resnici pa zaslužimo dosti manj, pri normalnem delu le 700 do 1000 kron!
Zgornje zaslužke bi mogli zahtevati, — zakaj občinstvo ta denar plača, v resnici pa tega niti oddaleč ne zahtevamo!
Iz te tabele bo vsak razvidel, da se podraženja čevljev ni bati. Cene čevljem določa konkurenca in povpraševanje. To je pognalo cene silno navzgor, čeprav so bile naše plače nizke. Koristi od tega pa so krivično porazdeljene. Mi se borimo zato, da se ta krivica popravi. Delavci, nameščenci, uradniki, — vsi, ki vas je povojna anarhija v cenah težko zadela, vsi vi, ki dajete dlani in glave za bogatenje drugih: naša krivic^ je del krivice* ki zagrenjuje tudi vaše življenje, naš boj je vaše-mu enak. Enako upravičen, a enako težek.
Vkljub temu smo se ga odločili izvojevati. Zanašamo se, da lahko računamo pri tem na vaše dragocene simpatije.
Računamo z dolgo borbo. V tej borbi bomo morda prisiljeni, da pričnemo z delom na svoj račun. Pri tem nas lahko delavstvo in vse občinstvo s tem podpre, da daje vsa dela di-rekhio nam, ne mojstrom. Mi bomo s svojimi odposlanci naročila sami pobirali. Uverjeni smo, da bomo izvršili ta naročila v zadovoljnost občinstva, — saj smo izvrševali ta dela po	večini že	itak tudi	dosedaj.
H koncu	še besedo našim	moj-
strom! Mi nismo bili tisti, ki smo naše medsebojne odnošaje hoteli zastrupiti. To je bila vaša zadruga, ki se z nami pol leta igra!
Mi nismo	bili tisti,	ki smo hoteli,
da	imate od	tega boja	začasno	in —
če se razvije boj do najostrejših oblik, — trajno škodo. To je bila vaša zadruga! Zato se pogovorite z njo! Ako se zadruga na podlagi tega razgovora ne bo več postavljala na dosedanje odklanjujoče stališče, smo radi pripravljeni na pošten sporazum, ker ne zahtevamo nič pretiranega. Drugače bo boj, na katerega smo se pripravili dolg in trd, — koncem koncev pa bo naša pravična stvar — po žrtvah, ki so docela nepotrebne
—	vendarle zmagala.
Rudarjem Slovenije.
Dogodki zadnjega časa nas silijo, da povemo rudarjem vse Slovenije odkrito, pa če tudi bridko resnico o njih položaju. Kakor je nam vsem znano, je rudarsko delo eno najtežavnejših in najnevarnejših poslov. Ne le to — rudarska industrija je ena najdobičkanosnej-ših strok za kapitaliste. Ni čuda, da bije rudarsko delavstvo v vseh državah najostrejši boj napram svojim izkoriščevalcem za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Gigantski boj rudarjev v Ameriki, v Češkoslovaški in Madžarski, ter
ravnokar končani boji rudarjev v Nemški Avstriji, Nemčiji in Angleški so znak, da žele rudarji tudi po ostalih krajih boljšega življenja in to kljub temu,
da že sedaj prednjačijo v svojih socialnih in gospodarskih pridobitvah v primeri z drugimi strokami. Oni ne odbijajo le napade od strani kapitala, temveč skušajo preiti tudi v ofenzivo, ter izvojevati delavskim slojem to, kar jim pripada in mu še danes kapitalizem krade. Zavest, da je v današnji družbi največje zlo to, da milijoni delajo in
STRAN 2.
>D E L A V E (k
žrtvujejo svoje življenje samo za interese in koristi nekoliko izkoriščevalcev, jih sili k temu najostrejšemu boju, ki dobiva vedno bolj znak boja dveh razredov. Da pa je pri vsem tem njihov boj uspešnejši, se dobro zavedajo, da je treba brezpogojno vpoštevati tudi vsa sredstva, ki so za dosego zmage v tem boju potrebna. Iu ta sredstva so: 1. razredna zavednost; 2. medsebojna vzajemnost; 3. prava taktika; 4. enotne in disciplinirane strokovne organizacije z močno financielno podlago.
Pri vsem tem pa jih vodi geslo: ne demagogijo, temveč resno delo vodi k zmagi. Kako pa je pri nas v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji? Naš delavski po-kret, posebno pa še rudarski, je razbit. Rudarji se premalo zanimajo za pravi razredni boj. Manjka jim prave razredne zavednosti in tiste trdne vere v zmago delavskega razreda nad kapitalističnim razredom.
Pa še tistemu delu rudarjev, ki se v precejšnji meri zaveda razrednega boja, manjka prave razsodnosti in uvidevnosti. Tako je danes mogoče, da imamo pri tem malem številu organiziranega delavstva, 6 do 7 strokovnih organizacij in se v njih udejstvujejo naj-reakcionarnejše meščanske stranke. Te stranke kažejo delavcem delavski obraz, na drugi strani so pa ob enem vladne stranke, ki pošiljajo nad delavstvo orožnike in biriče.
Kakšne posledice ima to potem za rudarje, je razvidno iz tega, da prehajamo že v 6. leto povojne dobe, pa rudarji še niso pridobili nobenih zboljšanj svojega položaja. Še tisto malo, kar smo si priborili po prevratu, dokler smo bili enotni, je vzel kapitalizem zopet nazaj. Danes v dobi najhujše draginje nam kratijo plače, ki že itak ne odgovarjajo potrebam življenja. Mečejo nas na cesto, ter kujejo najreakcionar-nejše odredbe, kakor rudarski zakon, kateri predvideva podaljšanje delavne-
ga časa v rudarskih podjetjih, pravilnik o delovanju delavskih zaupnikov, načrt reorganizacije bratovskih skladnic itd. Vse to je zamišljeno od strani kapitala z namenom, da popolnoma zasužnji rudarsko delavstvo.
Rudarji! Vzdramite se in spreglejte in videli boste, da stojite na robu groba, ki ste si ga sami izkopali vsled vaše nezavednosti. Ne verujte, da vam bodo nebesa prinesla boljša življenje in lepše sadove. Ne verujte, da vas bodo narod-no-radikalske fraze rešile; dale so vam zakon o zaščiti kapitalistov in dali so vam bajonete in ječe, ko ste zahtevali kruha. Ne verujte lažikomunistom-ne-odvisnim, ki vam že 3 leta obljubljajo boljše viški raj na zemlji, a so vam prinesli reakcijo in preskrbeli, da ste izgubili dvamesečni zaslužek in v boju še ničesar pridobili: preskrbeli so vam, da je danes nad 600 nedolžnih rudarjev z družinami vred na cesti brez sredstev; preskrbeli so vam, da postopa danes Trboveljska družba z vami slabše kakor z živino. Rudarji spreglejte in prevda-rite! Vaša bodočnost je odvisna od vas samih, ali postanete popolni sužnji kapitala, ali pa hočete postati svobodni ljudje, ki nimajo pravico samo do trpljenja, temveč tudi do človeškega življenja. Ako ste se odločili za prvo, je vaša usoda zapečatena. Ako ste se pa odločili za drugo, takrat pa proč ž mlačnostjo in spanjem, proč z brezbrižnostjo v vaših vrstah, na delo za povzdigo našega rudarskega pokreta in naših enotnih strokovnih organizacij. Uniji slov. rudarjev boste hote ali nehote morali priznati, da vam je ona, dokler ste bili njeni člani, izbojevala to, kar je bilo pod danimi pogoji mogoče. In to dela tudi danes povsod tam, kjer ji je delavstvo ostalo zvesto. Rudarji spopolnite vaše bojne vrste, izobrazite se v razrednem boju! Ustvarite si moralno in ma-terielno silo, ki bo v stanju kljubovati vsem kapitalističnim viharjem!
Ujedinjenje kovinarjev.
Draginla In ilvllenjske potrebe
meseca septembra 1923.
Eksistenčni minimum za mesec september 1923 za 5-člansko družino (mož, žena in 3 otroci, stari 12 let, 7 let in iy, leto):
predmet
moka 0 moka za kuho moka krušna koruza krompir fižol
meso 1. vrste
meso 2. vrste
mast
sol
olje
riž 1. vrste riž 2. vrste sladkor, kocke sladkor kristali kava Santos kava Rio frank milo
Mesečna		Za enoto	Skupaj
potreba		Din	Din
15	kg	6*50	97*50
10	»	6*25	62*50
10	»	6 —	50-
20	»	3 —	60-
70	>	1*25	87*50
3		6*50	1950
11	»	26-	286 —
10	>	25*-	250*-
3		40*-	120-
1	»	4*-	4*-
1*5	1	25*=	37 50
25	kg	13*-	32*50
2*3	»	12 -	30-
2	»	23*-	46'—
ni 2	*	22-	44*-
0-7	kg	48*-	33 60
0*7	»	40 —	28-
01	»	25*—	2*50
1		19-	19-
	Mesečna	Za enoto	Skupaj
predmet	potreba	Din	Din
kisova kislina 0 1 »		2*-	1-—
čaj mleko	01 »	7S —	7*50
	20 I	4*-	80-
rum	05 I	32 —	16*-
drva	1 m:!	200 -	200*—
premog	4 q	47-50	95-
čevlji	pol para	300* -	150--
kamgarn	1 m	300 —	300*—
ševiot	1 m	160 —	160*—
malinos	2 m	20*—	40"—
		skupaj . .	2349*60
je bil eksistenčni minimum 22. septembra 1923.
Opomba: Računamo, da odpade od tega zneska 32% za težkega delavca, 25% za ženo, 20% za otroka nad 12 let, 17 % za otroka v šolski dobi, 8% za malega otroka. Pri samcih, ki ne žive v skupnem gospodinstvu računamo, da je treba pribiti k zgornji vsoti 50 do 70 % ■
Akcija za ujedinjenje kovinarjev Slovenije s kovinarji ostalih pokrajin traja že od prevrata sem. Na vsakem kongresu smo sprejemali resolucije o ujedinje-nju, ki pa so estale žalibog le resolucije na papirju. Vsa dobra volja, ki smo jo tozadevno pokazali na kongresih, ni bila dovolj močna, da bi premagala in odstranila zapreke, ki so se pojavljale popolnoma nepričakovano. Največje težave pa nam je delalo to, ker smo se s so-drugi z juga premalo poznali. O njih smo slišali le na kongresih, ko so nam utemeljevali potrebo enotne kovinarske organizacije za celo državo. Ko pa je kongres minul, smo se razšli in cela akcija je vsled prevelike zaposlenosti na obeh straneh takorekoč počivala do prihodnjega kongresa. To je trajalo do lanskega leta, ko smo sli v Zagreb z največjim upanjem, da tam vse sprejete resolucije o ujedinjenju iaktično izvedemo. Toda bili smo razočarani. Pokazalo se je, da smo bili na ujedinjenje eni kot drugi še premalo pripravljeni in vrnili smo se praznih rok brez tako potrebne enotne kovinarske organizacije. Ostali smo s Savezom metalskih radni-ka Jugoslavije sicer v istem razmerju kot smo bili, a duhovi so se razburili in bati se je bilo, da bo vse delo na tem polju zopet počivalo. To bi se najbrž tudi zgodilo, da ni posegla vmes Internacionalna zveza kovinarjev, ter skli-
cala meseca maja t. 1. v Zagreb konferenco vseh, njej priključenih organizacij na Balkanu. Ta konferenca, katere se je udeležilo tudi ODK, je na predlog tajnika Internacionale s. Ilg-a sklenila, naj se sestavi odbor, ki bo imel nalogo pripraviti pot resničnemu ujedinjenju. Ko je odbor pričel delovati, se je takoj pokazalo, da je bila neuspehov zagrebškega kongresa kriva samo nepripravljenost, vsled česar si nismo mogli v tistem kratkem času dopovedati, kaj tako eni kakor drugi hočemo in kakšno organizacijo si želimo, da bodo njeni uspehi čim večji. Pokazalo se je, da ne obstojajo med ODK in SMRJ niti najmanjša nasprotja, kar je pripravljalnemu odboru delo zelo olajšalo. Pripravljalni odbor je te dni poročal Centralnima odboroma ODK in SMKJ o svojem delu, ter predlagal, naj se vrši skupni kongres dne 25. novembra t. 1. Ker sta oba centralna odbora odobrila delo pripravljalnega odbora, sklicujeta Osrednje društvo kovinarjev in Savez Metalskih radnika Jugoslavije na dan 25. novembra t. 1. kongres ujedinjenja š sledečim začasnim dnevnim redom: 1. otvoritev kongresa; 2. volitev verifikacijskega odbora; 3. poročilo centralne uprave; 4. ujedinjenje; 5. načrt pravil; 6. Načrt pravilnikov; 7. načrt razdelitve prispevkov; 8. volitev novega odbora.
Delavske plače v Sloveniji.
Na mesec zasluži Din
Na podlagi statističnih podatkov, ki jih imamo od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev se da napraviti marsikak zanimiv sklep o gmotnih in socialnih razmerah slovenskega delavstva.
Kakšne so po tej statistiki pri aas delavske plače?
To nam predočuje sledeča tabela:
Odstotkov vsega pri O. (J. zavarovanih (77829) delavcev :
po 240 ......................... 18'6H
240 -290	  4	85
290-350	   760
350-420 ......................... 6	50
420-500	  879
500-560 ......................... 7-74
5b0—720 .......................... 1M6
720-850 ........................ 10	25
850-1000 ........................ 9	42
nad 1000 ....................... 15	01
Ta slika predočuje povprečne številke za celo Slovenijo. Ako si pogledamo razdelitev plačilnih razredov po posameznih okrožjih, se za posamezne kraje ta že itak neugodna slika še močno poslabša.
Sledeči pregled nam kaže koliko odstotkov delavstva je zaslužilo pri posameznih poslovalnicah nad 850 Din na mesec.
Poslovalnica:	Odstotkov:
Tržič...........................3760
Jesenice........................3726
Vr.mika  .......................31*03
1 jubljana .  .................. 30 85
Maribor......................... 26 51
Kočevje..........................25*25
Kamnik...........................24*25
Novo mesto.......................23.41
Zagorje.............................22*32
Kranj............................21 84
Celje............................1845
Logatec.............................18	—
Gornja Radgona...................16-53
Ptuj .	.	 16	15
Slov. Gradec.....................14*83
Konjice..........................10'—
Krško	..........................9	95
Murska Sobota........................9	05
V	tem je vpoštevati, da v okrožju Jesenice tovarne K ID pri tej statistiki niso vpoštete. V glavnem se vidi, da tisti kraji, kjer je industrija relativno slabše razvita tudi relativno slabše plačani. Čim več je v kakem kraju poslov in delavcev v malih obratih, tem nižje so v tem kraju plače. Posebno slabe so plače v Prekmurju in vzhodnem delu Štajerske, kjer je prebivalstvo gosto naseljeno, industrije pa primanjkuje. V teh krajih so tudi mezdni boji silno težavni.
V	celem Prekmurju pravih delavskih organizacij sploh ni. Vse to prihaja v številkah do izraza, kakor se vidi iz zgornje tabele.
Za delavske plače se izda v industriji in obrti v Sloveniji letno nad 800 milijonov dinarjev (v zlati valuti bi bilo to okrog 20 milijonov dinarjev). .
Čeprav izgledajo te vsote velike, vendar so primerjane na premoženjih najbogatejših kapitalistov sveta, beraško maj1..ne.
Večkrat čitamo o amerikanskih mi-ljarderjih, ne da bi si znali prav pred-
Podlistek.
Havodila delav. zaupnikom.
(Po Robert Dannebergovi knjigi >Der Vertrauensmann< sestavil Dr. C. J.)
B. Predsednik.
Predsednik je najvažnejši organ vsake organizacije. On vodi društvo. Ne samo, da sklicuje shode, sestanke in seje ter jim predseduje, ima tudi predvsem dajati iniciativo za delovanje organizacije, ima skrbeti za to, da organizacija pri vseh prilikah javnega življenja, kadarkoli nanese potreba, zavzame svoje stališče in manifestira svojo voljo. Predsednik mora biti v izpolnjevanju organizačnih dolžnosti vzgled ostalim odbornikom in vsem članom.
Predsednik zastopa organizacijo pred nadrejenimi organizacijami, n. pr. pred okrožnim in pokrajinskim odborom. — Istotako zastopa svojo organizacijo na-pram vsem nasprotnikom. Če vži\a tudi pri nasprotnikih sloves značajnega in poštenega moža, koristi ugledu organizacije. Kdor torej prevzame mesto pred-
sednika, naj prav posebno pazi nase in na svoje obnašanje. Kar stori ali opusti koristi ali škoduje tudi organizaciji in stranki.
Predsednik bodi prvi agitator za organizacijo. Njegova naloga bodi, da neprestano pridobiva nove člane za organizacijo. Za to je potrebno, da zna z ljudmi pravilno občevati, da jih pridobiva, ne pa odbija. Kdor vedno sitnari ali neprestano deli nauke ali gleda na vse druge ošabno od zgoraj navzdol, ta nikogar ne pridobiva. Člani ne prihajajo za to na sestanke, da bi bili znova ošteti in zapostavljeni. Predsednik naj ne pozabi, da ima vsak človek svoje slabosti, zato mu je potrebno mnogo potrpežljivosti in prizanesljivosti. Nič manj potrebna pa mu je vztrajnost. Ako je organizacija dosegla uspeh, n. pr. pri volitvah, ne sme opustiti agitacije, temveč jo mora podvojiti, kajti znano je, da se žilavi nasprotniki ravno po neuspehu s podvojeno silo vržejo na delo. Ako pa je organizacija doživela poraz in je podlegla, bi predsednik svoji stvari storil najslabšo uslugo, ako bi obupal in vrgel puško v koruzo ali bi skušal s kislim obrazom zvračati krivdo na druge.
Predsednik naj se vadi pravilno občevati tudi z nasprotniki. Tiste, ki po svoji razredni pripadnosti spadajo k delavstvu, je treba prepričati in jih pridobivati ter odtegniti nasprotnim organizacijam. Tisti pa, ki po svojih interesih ne spadajo k delavstvu, naj bi se učili vsaj razumevati smisel in cilje delavskega pokreta. Če bi se to doseglo, bi strankarski boj postal bolj stvaren in načelen in manj oseben.
Predsednik, ki je pravi vodja organizacije, nima torej lahke naloge, ako hoče delavstvo pravilno zastopati. Ne sme pozabiti, da gledajo na njega prijatelji in nasprotniki in da po njem presojajo organizacijo ali stranko. Zlasti tudi ne sme izgubiti izpred oči, da noben kraj ne more obstojati sam zase, temveč da je vsaka vas, vsaka občina samo en del večje celote, okrožja, pokrajine. Zato naj skuša delovanje svoje organizacije vzdržati v soglasju s sosednjimi prijateljskimi organizacijami in mora vzdržati trajno in čim krepkejšo zvezo z višjimi delavskimi forumi in odbori. Na ta način bo pospeševal enotnost delavskega pokreta.
Predsednik mora v splošnem skrbeti za to, da organizacija izpolnjuje svoje
dolžnosti. Ne sme si pa niti on, niti odbor prilastiti diktature nad Člani, temveč se mora vedno zavedati, da je izvoljen od članov za upravitelja organizacije, in da je članom odgovoren za svoje delo.
Kadar je predsednik zadržan, vodi posle organizacije podpredsednik. V tem slučaju velja za podpredsednika vse to, kar je povedano o predsedniku.
Že zgoraj je bilo omenjeno, da predsednik predseduje društvenim shodom, sestankom in sejam. Naj slede nekatera navodila, kako je voditi take shode iu sestanke.
Predsednik se mora predvsem potruditi, da je sestanek ali shod dobro pripravljen, da so člani in sploh delavci o shodu pravočasno obveščeni, in da se pravočasno razvije agitacija za udeležbo. Od razmer je odvisno, ali naj se ta agitacija vrši od ust do ust, ali z malimi lističi in lepaki. Za shod je izbrati prostor, kamor delavci radi zahajajo. Paziti je, da se shod vrši v takem času, ko ni kake druge prireditve, ki zanima delavstvo, n. pr. gledališka predstava ali pevski večer.
(Dalje prihodnjič.)
»DELAVEC«
STRAN 3.
sta vi jati ogromno denarno silo, s katero	ne more potrošiti. On je prisiljen vla-
ti možje razpolagajo. Ako vzamemo, da	gati ta bogastva v nove stroje in nove
se obrestuje 1000 milijonov dinarjev po	tovarne — kar mu njegov dobiček še
6 procentov, znaša to 60 milijonov di-	veča. Na ta način podjarmljuje kapital
narjev. To se pravi, da mora delati tri-	zemljo in vsa naravna bogastva sveta,
krat toliko ljudi, kakor je vseh obrtnih Tako nam odpirajo tudi te številke in	industrijskih delavcev Slovenije samo pogled v zakone kapitalističnega gospo-
za	obresti takemu kapitalistu!	darstva.
To je produkcija, ki je tak kapitalist	*
Naše organizacije.
Sirokovna komisija.	temu pridal odredbo,	da mora vsak de-
cjz i	_	lavec svoj dopust izčrpati v enem kole-
Zbirka Strokovne komisije za star- darskem letl/ sicer *	de	To	bi
kovni sklad rudarjev in mornarjev od ...	’	,
25.	9. 1923 do 2. 10. 1923.	filo Z °z,rom nared	j*1? ,leP°’ ^ “e
bi pn tem izgubil vsak delavec en dan
PETI IZKAZ.	dopusta na leto, kajti dopust dobi šele,
Kovinarji:	-co 3e doslužil cel mesec, ko je pa do-
.	, .	,	Vi	služil mesec december, je minulo tudi
Jesenice nabir. pola št. 3 Din 45 —	■ , .	,	, .	.	.	\	,
„	»	»	»	4	»	117 25	koledarsko leto	in	dopust za december
»	»	»	»	7	»	117 50	je zapadel.
8	»	»	8	»	29-50	Ko sta od delavstva pooblaščena za-
*	*	če	upnika pred kratkim tozadevno inter-
»	»	»»10	»1950	.	,	.	............
»	»	»	»	11	»	113—	vemrala, ju je	g.	upravitelj nahrulil,
Skupaj Din	906 75	češ’ naJ nikar 116 mislita’ da sta v sv°-
l.	II. in Ul. in IV. izkaz	Din	362645	hodni republiki in jima grozil z odpu-
 77—Azii on	stom vse8a delavstva. — G. upravitelju
upa| 10	3 3	pridno sekundirajo razni »voditelji« de-
Skupno:	lavnice, katerih je za nadzorovanje 28
Kovinarji..........................Din	4533 20 delavcev toliko, da delavci že več ne ve-
Kemični delavci.................... »	2919 55	do, kdo vse nadzoruje, posebno še, ker
ŽhnlsJu delavci .' ! .'	.'	»	51 P- aDiče mned takozvanih »voditeljev« ni
Oblačilni delavci........... »	593 —	Pravi strokovnjak. Zato bi želeli, da
Nameščenci boln. bi......... »	247.75	vodstvo delavnice vsestransko vpošteva
Tobačni delavci  ........... »	213 25	delavni red, sporoči delavskim zaupni-
Stavbinski delavci _. . • . .--;—19Q.b0	kom, kdo je postavljen v delavnici, da
Skupno Din 9č2>.85	nadzoruje, obenem pa dotičnika tudi po-
Koifinarska stroka.	uči’ na^ P°st°Pa z delavci kot z ljudmi
„	.  ..................* , , in naj ne vpije nad njimi kot nad ži-
Pozor funkcionarji m člani Osrednje- vino
ga društva kovinarjev. S 40. tednom so	‘ n
se spremenili razredi Manairih prispev- , elje. Preteali četrtek se je vršilo kov sledeče:	Kdor zasluži do 16 Din	^rovanje kovinarjev, katero je bilo
dnevno, plača VI. razred 2 Din, od 16	S1fr m^oštevilno obiskano, a bile so
do 23 Din V. razred 3 Din, od 24-31	zato debat.e vellko bolj stvarne, kakor
Din IV. razred 4 Din, od 32-40 Din	f	em/l !em ®hodu- K1iub
III. razred 5 Din, od 41-48 Din II. raz-	*?r	w “topana
red 6 Din, preko 48 Din I. razred 7 Din.	. Jlatiuk je raz-
Vsak član mora vplačati najmanj v tisti	f	t	tokovnih	organizacij
razred v katerega no svolem zislužku	,n nllhoveSa gozdarstva. V debato
raziea, v Katerega po svojem zasiuzKu	go Dose„i: s Koren Leskošek Plankar
spada. Ta razdelitev velja za prispev-	Tirn-tnih pu-n-s • j «	’<•
, • , ,	,	x	K . ,	Hrastnik, Filipič l. t. d. Navzoči so na-
£J“. f" 7^*“.“ “* ?'■ **•	pravili razne sklepe, s katerimi se naj
ir»rar9obo*?
Oni sodragip, ki „ vpta&li v naprej,	karjev ln k, °S™Sarjev° plfjšnfekuT
S&fiSr-udeMi,e -
njega Društva kovinarjev.	'
Iz protezne delavnice v Ljubljani. V	Podružnica i. . K.	v Ljubljani
tukajšnji protezni delavnici obstoji de-	^khcuje zn ne e jo, dne 14. oktobra
lavni red, katerega je potrdUa pokra-	b L ,ob 9- uri dopoldne v salonu resta-
jinska uprava mLck aprila 1922. -	vracije pn »Levu« izredni občni zbor
Zadnji čas pa je pričel upravitelj delav-	z nasledmm dnevnim redom: 1. Poro-
nice izdajati na lastno roko razne od-	^o odbora. 2. Volitev novega odbora,
redbe, pri čemur ne vpošteva ne delav-	' • l o*ozaj kovinarskega delavstva. 4.
cev, ne njihovih zaupnikov. Te odredbe	Razno. Opozarjamo vse člane ljublj. poda enostavno v podpis preddelavcem,	družnice O. D. K., da se tega izrednega
ter zahteva potem, da naj veljajo za vse	občnega zbora zanesljivo udeleže. Fran-
delavce. Poleg tega so pa nekatere teh	oe ^ idmar, t. č. tajnik. France Hribar,
odredb take, da celo nasprotujejo do-	b ^ podpredsednik,
ločbam delavnega reda. Tako na pri-	. .
mer pravi delavni red, da ima vsak de-	SiaVDIIlSKa	Stroka«
lavec za vsak odsluženi mesec en dan Litija. V Litiji se je ustanovila poplačanega dopusta. G. upravitelj je k	družnica »Unije stavbinskih delavcev«
d. t. e.	Vodstvo Zveze DTE.	Upravo Zveze
v.	vodi: delegacijski zbor, ki se vrši vsako
0krozle-	leto; odbor Zveze, Iti je obenem tudi
Več enot skupaj v isti pokrajini je	centralni odbor Spl. del. zveze »Svobo-
združenih v svrho lažjega in enotnega	de in obstoja iz zastopnikov enot;
tehničnega vodstva ter vzgojnega vod-	predsedništvo Zveze, ki je voljeno iz-
stva v okrožja.	med članov odbora in koji so stalno
Vodstvo. Okrožje vodi okrožni na-	v Ljubljani. Tehnično (vaditeljsko) or-
čelnik z okrožnim vaditeljskim zborom,	ganizacijo v celem gibanju vodi Teh-
ki je sestavljen iz načelnikov enot do-	nični odbor z zveznim načelnikom na
ličnega okrožja. Načelnikom okrožja naj	čelu- Tehnični odbor obstoja iz vseh
bo izvoljen najsposobnejši član okr. va-	načelnikov okrožij,
diteljskega zbora.
55veza	Vzroki delavskega telovadnega gibanja.
Zveza DTE združuje vse enote v	Začetki delavskega telovadnega gi-
Sloveniji v eno celoto. Njena naloga je	bania se8ajo komaj nekaj desetletij v
gojiti in pospeševati telovadno idejo,	Prfteklost, toda če spoznamo vzroke za
vzajemno podpirati enote in okrožja, za-	pnčetek te®a gibanja, nam je takoj ja-
stopana v Zvezi, enotno voditi vse eno-	sen njf?ov velikanski razmah in pa pote, skrbeti za enotno sestavo in metodo	lmeu’ kl Je de‘ vellkega socialnega gi-
telovadbe, prirejati javne nastope, va- all,*a nove 1' 1
diteljske tečaje, izdajati strokovne čas o-	Preglejmo v kratkem	vzroke, ki so
Pise ,in knjige ter gojiti stike z delav-	vodili	voditelje socialističnega gibanja,
skimi telovadnimi zvezami drugih ,dr-	da se	je tudi telovadno gibanje odcepilo
zav. Centrala Zveze DTE je v Ljubljatll.	od meščanskega. Kakor že omenjeno,
Zveza E je sekcija Del. tel. jednot	je delavsko telovadno gibanje del soci-
in kot taka tudi član Mednarodne	alnega gibanja, in črpa svoje moči iz
socialistične zveze za telesno vzojo in	ravnoistih družabnih in ekonomskih vi-
šport s sedežem v Briissel-u v Belgiji.	rov iz	katerih je vzrastlo delavsko poli-
dne 30. avgusta L L Na ustanovnem shodu je poročal s. Leskovšek iz Celja. Podružnica se je v kratkem času razvila tako, da je do 20. septembra štela 130 članov, nakar se je tamošnjemu podjetju predložila spomenica za povišanje plač. — Dne 25. septembra t. 1. se je vršilo mezdno pogajanje pri tvrdki H. Eksner v Litiji, ter je delavstvo doseglo povoljen uspeh. V naslednjem priobčujemo pogodbo, ki se glasi:
Zapisnik,
sestavljen v pisarni stavbenega podjetja R. Eksner, t. č. v Litiji.
Predmet:
Določitev mezd pri omenjeni tvrdki zaposlenemu delavstvu v Litiji na podlagi spomenice št. 321523 z dne 20. 9. 1928 od »Unije stavb, delavcev v Celju«.
Navzoči:
Za podjetje: gosp. Eksner iz Celja in Franc Šorn, polir; za stavbeno nadzorstvo: Krišker Franc; za del. zbornico Josip Kopač; za »Unijo stavb, delavcev iz Celja: Alojzij Leskošek; zaupniki delavstva Weiss-bacher Franc, Brajer Franc in Povše Adolf.
- Po daljši razpravi se sklene soglasno:
1. Plače se regulirajo kakor sledi:
a) za polirje na normalno delovno uro od Din 11— na 13.— ;
b) za preddelavce na normalno delovno uro od Din 8.50 na 10.— ;
c) za tesarje na normalno uro od Din 7.— na Din 850;
č) za zidarje, ki so izučeni (kvalificirani) od Din 6.50 na Din 8.— ;
d) za zidarje (neizučene) praktične od Din 6.25 na Din 7.50;
e) za kvalificirane težake od Din 650 na 680;
f) za težake in mladoletne delavce od Din 5.00 na 6.00;
g) za vajence od Din 5.— na 6.— ;
h) za ženske od Din 350 na Din 4.50.
2. Delovni čas se uvede v smislu na-redbe štev. 290. (Ur. list štev. 80 z dne 31. avgusta 1923. ter se priznava v smislu v spomenici označena predloga.
(Predlog spomenice se glasi: Delovni čas ne sme presezati vsakih treh mesecev 624 delovnih ur. Preračunavanje se izvrši na ta način, da se štejejo tedni po 43 ur in mesec 208 ur. Več kot 10 ur v enem dnevu se ne sme delati več kakor 624 ur na tri mesece, se plača s 50 odstotnim povišanjem plače.
3. Vsako nadurno delo se plača 50 odstotkov višje od plač, ki so navedene pod točkami a, b, c, č, d, e, f, g in b, in od delovnih ur, ki znašajo več kakor 48 ur na teden, odnosno 208 ur na mesec, odnosno 624 ur na četrtletje (tri mesece).
4. Delo na strehah in pri kanalih se honorira s 25 odstotnim poviškom.
5. Priznanje organizacije »Unije stavbinskih delavcev v Celju«, priznajo se delavski obratni zaupniki v smislu § 108 in vršitev njih dolžnosti po § 109. zakona o zaščiti delavcev.
6. Nove mezde stopijo v veljavo dne 28. 9. 1923.
7. Dodatno se sklene regulirati plače po indeksu po vzorcu steklarne v Hrastniku, ki ga upošlje »Unija« podjetju, na kateri podlagi se bodo mezde spreminjale,
kakor bodo po mestnem magistratu Celje uradno potrjene cene življenjskih potrebščin vplivale, če znaša razlika najmanj 10 odstotkov.
V Litiji, dne 28. septembra 1928.
Sklenjeno in lastnoročno podpisano.
Alojzij Leskošek s. r. Kopač s. r. Rudolf Exner s. r., Franc Šorn s. r., Franc Krišler s. r., Franc Weissbacher s. r., Franc Brajer s. r., Adolf Povše s. r.
S to pogodbo lahko delavstvo stav-binske stroke uvidi, koliko se lahko doseže moralno in materielno tam, kjer je složno. »Unija« se nadeja, da bo delavstvo povsod na vsaki stavbi uvidelo potrebo združitve in da bo šlo delati samo tja, kjer bo obstojala posebna pogodba brez »Zveze industrijcev«.
V podjetjih pa, v katerih smo bili primorani napovedati zaporo, naj nihče ne sprejema dela. S tem boste zidarji graditelji hiš in palač pokazali, da ste solidarni in razredno zavedni delavci, ter da niste voljni biti sužnji kapitalistov, ki vam potom svoje kapitalistične organizacije skušajo odvzeti vse zakonite pravice. Opozarjamo že sedaj vse zidarje in tesarje, Slovenije, da prijavijo v zimskem času svoje naslove in da spomladi ne nastopijo dela brez vednosti »Unije« v Celju nikjer, ker bo vodila »Unija« posredovanje dela za vse stavbinske delavce.
Stavbinski delavci vsi v organizacijo!
Nabiralne pole. Poživljamo podružnice: Laško in Maribor, da vrnejo nabiralne pole za stavkovni sklad rudarjev in mornarjev na Strokovno komisijo za Slovenijo v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6/II.
Honopolska stroka.
Povišanje mezd in monopolska uprava. Savez monopolskih delavcev in delavk dela še vedno neprestano na to, da se tobačnemu delavstvu povišajo plače. Savez je 27. septembra zopet vložil resolucijo, ki zahteva, da se vprašanje povišanja plač monopolskemu delavstvu takoj reši. Dr. Lotrič je na to opozoril upravni odbor na rešitev in zastopniki saveza so bili osebno pri upravniku ter ga vprašali, kedaj se bo to vprašanje že vendar rešilo. In odgovoril je: »O povišanju se bo razpravljalo v ponedeljek ali sredo, to je 1. ali 3. okt., nakar se bo rezultat razprave in predloge poslalo v odobritev min, financ.« Dr. Lotrič je predlagal, da se poviša plačo za 6 dinarjev dnevno in sicer od 1. avgusta t. 1. Ako bo uprava ta predlog odobrila, bomo še videli. Uprava Saveza mon. delavcev je predlagala v resoluciji 10 dinarjev dnevno, za kar se pa bije huda borba. Iz tega vidite, da ni ničesar ne od obetanja dr. Lotriča, ne od upravnika monopolov, ako bi ne čuvala na straži neprestano organizacija in bezala, da resolucije ne ostanejo prazen papir, ki se praši po miznicah v monopolski upravi. Zato opozarjamo in poživljamo delavstvo, da stvori enotno organizacijo tobačnega delavstva in da tobačni delavci kompaktno pristopijo k Savezu monopolskih delavcev in delavk. Organizacija je moč!
tično gibanje, kojega temelj je kapitalistični način proizvajanja. Ta pa deli družbo v dva razreda, med katerima se bije neizprosen boj za nadvlado in v tem boju vežejo pripadnike posameznih razredov skupni gospodarski interesi in vsled tega nastaja med obema razredoma prepad, ki je vedno bolj in bolj nepremostljiv.
Ta gospodarska ločitev ima pa posledico tudi ločitev v duševnem življenju. Ne samo, da proletarski razred nima dostopa do kulturnih naprav in ustanov nasprotnega razreda in mu tako ni dovoljeno udeleževati se kulturnega življenja ter je s tem vzgojen k čisto drugemu življenjskemu naziranju, temveč ga tudi nasprotni gospodarski interesi vodijo naravnost do sovraštva napram posedujočemu razredu. Jasno je, da iz te sovražnosti izvirajo tudi vsi napadi nad privilegiji posedujočih ter da se slednji v svojo obrambo poslužujejo državne moči, ki stopi s tem v službo razrednega boja in pri tem izgublja pravo v notranjosti družbe svoj ugled. Kar velja na eni strani za pravo in zakon, smatrajo na drugi strani krivico in pa zlorabo zakona. Iz tega se razvijajo tudi različna naziranja o morali, o dobrem
in slabem; često pa velja le ono za dobro, kar služi interesom razreda.
Zasledujemo — li še dalje to verigo razvoja, pridemo končno do dveh ■ različnih svetov s popolnoma različnim mišljenjem in čustvovanjem, katera svetova sta komaj po splošnih zakonih človeštva zvezana med seboj in vodita vsak zase gospodarsko in kulturno življenje.
S tem smo v kratkem razmotrivali vzroke, ki so napotili delavstvo drugih držav, da se je odcepilo od meščanstva i v kulturnih ozirih in da se je začelo ustanavljati samostojna izobraževalna društva- katerim prištevamo tudi telovadne enote.
Strokovna komisija pripravlja iadajo
Opozarjamo na to posebno delavske zaupnike in funkcionarje, da agitirajo med delavstvom za naročbo. Cena bo nizka in ne bo višja od cene koledarja za 1. 1923. Prednaročila sprejema Strokovna komisija za Slovenijo, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6./II.
•c. t. A *i It
STRAN 4.
iij a t L u d u* »DELAVEC«
Rudarska stroka.
JMJl jiil i :JriS£/‘ IKtf1.;	,f4£M	/	£
Zbirka »Unije slov. rudarjeva v Zagorju ob Savi za stavkovni, sklad rudarjev do 25. sept. 1923. Podružnice »Unije«; sp poslale: Podruž. Velenje 2495.85 Din, podr. Zabukovca 2441.50 Din, podr. Črna 2071.75 Din, podr. Leše 1403.50 Din, podr. Liboje 323 Din, podr. Zagorje 255 Din,, podr. Štore 64 Din, podr. Mežica 415 Din. Ostale stroke so poslale: Steklarji Hrastnik 2089 Din, Tiskarji Maribor 447 Din, Občina Zagorje 100 Din, Strokovna komisija 4000 Din. Skupaj 16.269.35 Din.
J ju • lij V *	.1 i t O *w
Oblafllna stroka.
Osrednji pbčni zbor. Osrednje društvo oblačilnih delavcev in sorodnih strok na slov. ozemlju v Ljubljani sklicuje 21. oktobra 1923 svoj redni občni zbor. Kraj se določi pozneje, kar bomo tudi pravočasno , objavili,, Dnevni refi: L čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. a) Poročilo predsedstva, b) Poročilo tajnika, c) Poročilo blagajnika, d) Poročilo nadzorstva. 3. Poročila podružnic. 4- Naš, položaj (mezdna politika in ujedinjenje). 5. Volitev odbora. 6. Razno. Za osrednjo upravo: Anton Prežel j* t. č. predsednik; Slavko Gorenc, t. č. tajnik.
ilesinik ..Svobode**.
’ onjiiiiv . I	*
Delegacijski zbor. Glasom sklepa
redne seje centralnega odbora »Svobode« z dne 18. sept. t. 1. se ima vršiti v dnevih od 8. do 9. decembra izredni delegacijski kongres Splošne delavske izobraževalne zveze »Svobode« in sicer po sledečem redu: Prvi dan bodo zborovanja posameznih odsekov vseh podružnic v svrho ustanovitve posameznih podzvez. Sklepe teh zborovanj pa bo obravnaval celokupni zbor prihodnji dan. —- V ta namen poživljamo vse podružnice »Svobode«, da nam najkasneje do plenarne seje »Svobode«, ki bo 14. t. m. pošljejo število odsekov, sicer ne morejo priti odseki na zboru v poštev. — Centralni odbor »Svobode«, i plačale
Dopisi.
Prevelika natančnost. Pod teni naslovom je priobčil »Delavec« v št. 37. z dne 13./9. 1923 dopis naperjen proti meni. Nimam navade se razgo var jati proti napadom priobčenih v časopisih, toda ker je ta dopis priobčen tako, da odseva iz njega namen pokazati me pred delavstvom, kot da nastopam proti
istemu sovražno, -se čutim vendar dolžnega odgovoriti nanj. Sodrugom, ki se bavijo pobližje z delavskim gibanjem, je moje ime. pobližje znano, ker sem se aktivno udejstvoval v delavski politiki, dokler se ni začelo z razkrajalnim delom od strani ljudi, ki s0 zasledovali v delavski politiki svoje osebne namene. Stremel sem vedno za tem, da se položaj delavstva zboljša. Isti cilj sem zasledoval tudi kot ,*uuueščenec zavoda delavskega zavarovanja, ter delal na to, kolikor je pač bilo v mojih močeh, da postane gospodarsko tako močan, da bo kos svojim nalogam. Nastopal sem vedno proti zlorabam zavoda in ravno to morda ni ugajalo nekaterim, ki so se hoteli na ta način okoristiti, ter sem si z njihove strani nakopal osebno sovraštvo, kakoršno odseva iz omenjenega dopisa. Bili so slučaji, ko se je potom raznih uradnih ugotovitev dognalo, da so svojci člani posestniki ter so torej imeli iz posestva lastne dohodke in v jurističnem smislu po določbah 45. toč. niso bili upravičeni do dajatev na račun zavarovanega člana. Ker so mislili, da se bo za njih z ozirom na to, da so bili moji osebni prijatelji, spregledalo te zakonite določbe, so bili ogorčeni, ker se to ni zgodilo. Trdili so še naprej, da niso lastniki posestev, treba je bilo torej potom najbližje državne oblasti orožnikov ugotoviti dejanski stan. Dotični, h katerim so torej prišli orožniki poizvedovat, naj pripišejo to svoji trmoglavosti, ker so mislili, da za njih kot osebne prijatelje predpisi zakona ne veljajo.
V	službi sem postopal vedno strogo nepristransko proti vsakomur, ter sem se ravnal strogo po predpisih, ker sem se zavedal svoje odgovornosti, kar lahko vsi, nameščenci potrdijo. Dopisnika pozivam, da se pod podobne dopise, s katerimi ima namen škodovati njemu neljubim osebam na eksistenci v bodoče podpiše, da bo vedel vsakdo s kom ima opraviti z ozirom na trditve. Da se ne ravnam po predpisih zakona, svetujem dopisniku, naj pošlje ovadbo na mojo nadrejeno oblast in uvede disciplinarno postopanje proti meni ter ugotovi koliko je na tem resnice. Imam mimo vest, ker sem si svest, da sem postopal vedno korektno in tako, kot so to zahtevali skupni interesi delavstva in zavoda, ki služi tem interesom. Nikakor pa ni na mestu, da se mi hoče na ta način iz osebnega sovraštva škodovati, da se ine skuša pred javnostjo na zahrbten način diskreditirati, — n — n —
Razgled po sveto.
Tedenski pregled.
Ljubljana, 2. oktobra 1923.
V Ameriki je sedaj poleg nekaj manjših sporov med delodajalci in delavstvom največjega pomena stavka delavcev oblačilne industrije, ki jo vodi strokovna organizacija krojačev. Stavkovno gibanje ima pričakovati uspeha, ker jo podpira močna delavska stranka predvsem s svojim razširjenim tiskom. Seveda se bo gibanje po mnenju voditeljev stavke vleklo nekaj mesecev. Ker razpolagajo delavske organizacije v Ameriki z izdatnimi podpornimi fondi, je docela upravičena misel, da se konča stavka s popolnim uspehom.
Zveza ali Društvo narodov zopet zaseda. Mimogrede omenjamo, da je bilo društvo narodov ustanovljeno po vojni, da rešuje spore, ki so med toliko narodi in državami skoro neizogibni in je torej z ozirom na to naslednik bivšega mednarodnega razzsodišča v Haagu. Kakor so pri tem razsodišču golobčka miru oskubili in z njegovo palmo — simbolom miroljubnosti — zanetili svetovni požar, tako tudi sedanje društvo narodov ne more zaznamovati znatnejših uspehov in je še zelo daleč do uresničenja svojega sicer idealnega programa. In svoj cilj bo tudi težko doseglo, ker se pač ni postavilo na pravilno stališče reševanja mednarodnih sporov. Na ta način bi se spori med narodi ne bi smeli reševati: zakaj tako poslovanje je pač reševanje sporov med kitpitnli-stičnimi mogotci posameznih držav, ki pa z reševanjem sporov med narodi nima prav nič opraviti.
Država si je pomagala s tiskanjem novih bankovcev. Zneski za najpotrebnejše predmete so narastli, da ni možno govoriti. Poleg tega pa še reparaoijska izplačila! Zanimivo je, da državnega denarja nihče ni več hotel sprejemati, in da so posamezna podjetja izdala svoj lasten denar. Finančni minister je zato prišel na idejo ustanoviti novo valuto, in sicer se bo novi denar imenoval »Bodenmark«, krit bo z rentnimi pismi v,.zlatih markah. Dosedanji papirnati bankovci se bodo uporabljali kot droi biž^ Tako se bo zgodilo, da bo dobil natakar za napitnino na milijone mark, ki jih bo pa,potem z lahko vestjo ali celo z jezo vrgel proč.
V	prav tako težavnem položaju se nahaja tudi Bolgarska. Zadnja poročila pa že kažejo, da so vstaši popolnoma premagani in da je Cankov zopet zmagal. . Tako se oje blamiral marsikak časopis, ki je prerokoval sijajno zmago tako slabo organiziranih zemljoradnikov in komunistov.
Spor med Jugoslavijo in Italijo še ni rešen in se bo menda toliko časa zavlačeval, da bodo rešene vse verne duše v vicah, nas bo pa vrag pobasal.
Našemu zunanjemu ministru dr. Nin-čiču so bila tla že hudo izpodkopana, ker si je nakopal mnogo nasprotnikov v lastni stranki, zlasti v radikalnem poslanskem klubu. Vendar se mu je posrečilo obdržati svojo pozicijo, ker uživa na dvoru dovelj ugleda.
Zasedanje narodne skupščine se bliža koncu. Na sobotni seji je radikalna večina s kupljenimi glasovi manjših strank sprejela takozvane proračunske dvanajstine za prihodnje tri mesece. Torej pet let nismo mogli spraviti državnega proračuna v red! In to vse po zaslugi »državotvornih« elementov.
Razno.
—	V razmišljanje. Zadnja »Volks-stimme« (nemško glasilo SSJ) prinaša članek pod naslovom: »Massenaktion«, v, katerem raziskuje vzroke poloma rudarske stavke. Po temeljiti razpravi prihaja do zaključka, da je polomu kriva popolna nezmožnost in neresnost neza-visnih strokovničarjev. Na koncu svoje razprave nasvetuje člankar, naj se naše organizacije iz te polomije uče, in naj v bodoče v stavkah, ki so že vnaprej izgubljene sploh ne sodelujejo, če tudi so v dotičnem podjetju v manjšini. Kajti podpiranje demagogije zaradi solidarnosti ni naša dolžnost.
Stališče tega članka je tako podprto, da bodo morale naše strokovne organizacije resno razmišljati o njem. Popolnemu razbitju železničarjev je sledilo sedaj razbitje rudarjev, in naše organizacije bodo morale napraviti temu pustošenju enkrat energičen konec.
Posredovanje dela.
Delo iščejo:
Pri Državni Borzi Dela v Ljubljani: vrtnarji, steklar, kamnosek, kovači, kleparji, železostrugarji, stavbeni in strojni ključavničarji zlatar, elektromonterji, mehaniki, mizarji, jrojarji, žagarji, sedlarji, krojači, čevljarji, peki, mesarji, zidarji, vodovodni inštalater, strojniki, kurjači, trgovski sotrudniki, ekonom, ekonomski pomočnik, delovodja špiritu-oznih izdelkov, preddelavec za izdelovanje drož, gradbeni risar, risar narodne ornamentike, poslovodja lesne stroke, kontorist-praktikant, trgovski potnik, skladiščniki, nadzorniki delavcev, soli-cilator, pisarn, moči, sluge, hišniki, vratarji, čuvaji, vajenci, vzgojiteljice, prodajalke, kontoristinje, restavracijska blagajničarka, natakarica, šivilje, gospodinja, delavke, vajenke itd.
Pri Državni Borzi Dela v Murski Soboti: krojači, trgov, pomoč., ključavničarski vajenci itd.
V	ilelo se sprejmejo:
Pri Državni Borzi Dela v Ljubljani:
starejši strojni ključavničarji, kotlarji, kleparji, mizarji, žagarji za vodno žago, žagarji za veneeijanstto žago, žagarji gateristi, žagarji, izdelovalci gamaš, čevljarji, čevljarski delovodje, ščetar, klobučar, mlinar, mesarji, sodavičarji, pleskarji, zidarji, potnik za kravate, kavarniška natakarica, kuharice, služkinje, perice, vajenci, gozdni delavci.
Pri Državni Borzi Dela v Ptuju: pristav, viničarji, hlapci, rudarji, vrtnarji, lončar, kovači, kolarji, sodarji, pletarji, sedlarji, jerinenar, čevljar, hišni hlapci, dekle, kuharica; sobarica, služkinje, vajenci raznih strok itd.
Pri Državni Borzi Dela v Murski Soboti: mizarji, navad, delavci itd.
Čevlji domačih tovaren Peter Kozina & Ko z znamko »Peko« so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št 20 in Aleksandrova cesta št. 1.
Konkreten vzgled, kako se rešujejo takozvani mednarodni zapletljaji, nam nudi Nemčija. Mednarodni kapitalizem in praski militarizem sta pognala nemško ljudstvo v svetovno morijo. Ker je bil militarizem in kapitalizem, — ki pa sta na obeh straneh črpala svoje sile iz ljudstva — Nemčijo napadajočih oziroma proti Nemčiji borečih se držav, močnejši, je naravno, da je podlegla Nemčija. Za svoj greh se Nemčija krvavo in kruto pokori. Pokori se pa ljudstvo, ki ni bilo krivo vojne; družina krvoloka Viljema pa si preganja dolgčas po razkošnih evropskih gradovih in vilah. Vodeči generali žalostne slave so še vedno od meščanskih krogov čislani gospodje.
Ko že govorimo o Nemčiji, moramo povdariti dejstvo, da je Nemčija izgubila tudi drago, to je gospodarsko vojno. Nemčija je kapitulirala. Galski petelin (Francija) se mogočno košati na germanski groblji. Nemški državni organizem razpada. Bavarska se hoče popolnoma odcepiti od Prusije, zapadni najbogatejši del: Porenje in Poruhrje, so utrgali Francozi, iztočno stran so okrnili Poljaki. Po bivših nemških pokrajinah so postavljeni državni komisarji, ki drug dragega ogrožajo. Z ene strani rovarijo komunisti, z druge izpodjedajo obstoječi režim monarhisti, ki imajo dokaj uspeha. Zdi se nam, da se hoče Bavarska odcepiti od socialističnega Berlina, da se potem združi z monarhističnim Berlinom, ako bi monarhistom uspela njihova akcija.
V splošnem življenje v Nemčiji ni nič kaj prikupljivo. Skoro neverjetni padec je povzročil strahovito draginjo.
Išče se pod zelo ugodnimi pogoji
'	“	spreten	Rovlno-liuar
na H. Stolca sinovi. Novi Sad.
^U£3@tn&t£šlil8 sprejme takoj 2 dobro izurjena
kotlorsKa pomočnika
Ponudbe sprejema pismeno ali ustmeno »JUGOMETALIJA«, r. z. z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska ulica številka 8.
ar
a*
s
Zadružna banka
v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5
sprejema hranilne vloge na tekoči račun In na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkulantneje.
Delniški kapital K 10,000.000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska števika 367.
3K
m
m
*
AV«W«V.,.WA,l!l
V	imenu Strok. kom. (P, cvdb. GDSJ.) Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs.	Tiska	tiskarna	Makso	Hrovatin.