Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko In druge tuje driave 4 K 60 vin.) — Pusamezne številke se pro-- dajajo po 10 vin, ~ Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo : Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it 2. Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. == Stev. 10. ZoonroumUe. V državnem zboru pride kmalu na vrsto zavarovanje za starost in onemoglost. Izvoljen je za to, da se posvetuje o tem, poseben pododsek 17 poslancev, ki so si izbrali za načelnika dr. Kreka. Ob ti priliki naj ob kratkem povemo zahteve kmečkega stanu glede na zavarovanje. Radi bi videli, ko bi se o teli stvareh posvetovali odbori naših kmečkih zvez in pošiljali primerne prošnje na deželni in državni zbor, ker je pri tako važni reči treba vsestranskega premisleka. Zavarovanje ni drugega, nego na poseben način urejeno, vzajemno varčevanje. Zato je z bistvom zavarovanja nezdružljivo, če ga hočejo kapitalisti izrabljati v svojo korist. In vendar imajo sedaj bogatini svoj denar naložen v zavarovalnicah tako kakor pri drugih podjetjih, ter žanjejo od njega brez dela velike dobičke. Dokler se kmet ni zavedal svojega stanu, in dokler ni spoznal, kako potrebno je, da se združi s svojimi tovariši v politile in gospodarske namene, je bilo lahko. Združeni kmetje se pa ne bodo dali več odirati v nobeni reči ne, tudi ne pri zavarovanju. Za kmeta je treba urediti zava-lovanje pri načelih vzajemnosti v teh-le stvareh: 1. Zavarovanje proti ognju. V ta namen je treba izvršiti, kar ima tudi S. L. S. v svojem načrtu: to zavarovanje se mora postavno ukazati in deželam se mora dati Pravica, da si določijo ali osnujejo svoje zavarovalnice, katere imajo potem edine Pravico zavarovanja v dotičnih deželah. <-. Zavarovanje proti uimam. Toča, povodenj imata svoja žalostna pota. Kamor prideta, pustita za seboj solze, dolgove, pomanjkanje. Država daje sedaj neznatne Podpore v takih slučajih, ki se dele po volji gosposke. Pravico slikajo z zavezanimi očmi s tehtnico v roki. Tista pravica, ki II Ljubljani, dné 5 marca 1908. deli podpore ob uimah, ima pa navadno proste, odprte oči. Tu bi pomagale samo javne vzajemne zavarovalnice, ki bi jih morala izdatno podpirati država in posamezne dežele. 3. Zavarovanje kmečkih poslov za starost in onemoglost. Proti pomanjkanju poslov bi bilo to najizdatnejše sredstvo. Z veseljem moremo povedati, da se je vlada že izrekla, da se bodo tudi poljedelski in gozdni delavci privzeli k temu zavarovanju. Zavest, da ima posel tudi na kmetih zagotovljeno preskrbnino na stara leta, bo pač mnogo fantov in deklet obdržala na domačih tleh. 4. Zavarovanje užitka kmečkih gospodarjev. Žalostna reč! Zavoljo užitka, ki ga mora odrajtovati posestnik svojim staršem je vse polno prepirov in pravd. Vsaka pravda ima nekaj trdega na sebi; najhujše pa je, če se tožarijo osebe, ki so zvezane med seboj z najožjimi družinskimi vezmi; oče s sinom, sin z očetom. Take pravde parajo srca in more najnežnejša čuvstva, naravnost podivjajo ljudi. Koliko hudega bi se zabranilo na vse strani, ko bi onemogli oče ali mati dobivala letno preskrbnino iz javne zavarovalnice. 5. Zavarovanje dot. Ta reč se dozdaj še vse premalo povdarja. Grunti se uničujejo s tem, ker se med dediče dele, ali pa obremene z neznosnimi intabuliranimi dolgovi. Kdor prevzame zadolžen grunt, je revež vse svoje dni. Intabulirani dolgovi rastejo kot gobe po dežju. Na Kranjskem je bilo 1. 1867 — 83 milijonov, 244 tisoč kron takih dolgov, na Koroškem 99 mil. 764.702, na Štajerskem 316 mil. 443 tisoč 102, na Primorskem 61 mil. 904,316 kron; 1. 1899. pa na Kranjskem 127 mil. 583 tisoč 770 (torej so se pomnožili za več nego 53%), na Koroškem 127 mil. 250 tisoč 986 kron (torej za 27 in pol odstotka več), na Štajerskem 435 milijonov 294 tisoč 735 (za 37 in pol odst. več), na Primorskem i Leto jui 171,372.424 K, (za več nego 128 odstotkov več). To so grozne številke. Potemtakem gredo grunti v gotovo pogubo, če se kmalu in izdatno ne pomaga. Naši poslanci so v državnem zboru predlagali, na čelu jim vrli Povše, naj se prične z razdolževa-njem. Kakor so se leta 1848 osvobodili grunti tlake in desetine, tako naj bi se sedaj s pomočjo države razbremenili intabu-liranih dolgov, ki sesajo gruntom srčno kri. Razdolženje bi pa nič ne pomagalo, ko bi se v postavi ne zabranilo daljnje zadolževanje. Sicer bi bila pomoč samo za en rod; kasnejši posestniki bi zopet imeli kmalu enake dolgove. Vsled tega je pa treba skrbeti za sodediče. Sinovi in hčere, ki ne dobe grunta, ne morejo prazni od hiše. Zanje bi se moralo uvesti prisilno zavarovanje, po katerem bi se jim zagotovile posestvu primerne dote. Nikar naj se ne trdi, da bi to ne bilo mogoče. Kmečki gospodar bi, rešen intabuliranih dolgov, plačeval mnogo manj zavarovalnine in vendar bi imeli njegovi otroci več od grunta, nego sedaj. Seveda se pa mora z vzajemnim delom in s pametno politiko preskrbeti, da bodo kmetski dohodki večji nego so sedaj. Še je čas! Kmetje, na noge! Stranka, ki ji pripadate, je krepka in s skupnimi močmi se vse doseže. Deželnozborske volitve po 'kranjskih mestih. 28. februarja so se vršile po naših mestih deželnozborske volitve. S. L. S. se teh volitev oficijelno ni udeležila razun v Idriji, kjer je kandidirala ondotnega dekana g. Mihaela Arko, ki je prišel v ožjo volitev z liberalnim učiteljem Ganglnom. O izidu poročamo prihodnjič. Pripomniti mo- Strfin 146 i>i)n NASI OBSOJEN. Italijanski minister Nasi, ki je pone-veril vladi cele milijone, je bil sedaj po večmesečni preiskavi od senata obsojen na 11 mesecev 20 dni ječe in je za dobo štirih let izključen iz vseh javnih služb. Nasi je pa kljub svojim goljufijam v Italiji še zelo priljubljen. Po celi Italiji so se vršile demonstracije, ko se je zvedelo za obsodbo, 91 poslancev je podpisalo prošnjo, da se Nasi pomilosti. STESELJ — POMILOŠCEN. Bivši poveljnik Port Arturja, general Steseli, ki je bil pred kratkim vsled predaje Port Arturja obsojen na smrt, bo sedaj od cesarja pomiloščen na kratek trd-njavski zapor. Ker je Steselj brez lastnega premoženja, bo užival pokojnino, katere visokost bo določil car. Steselj je bil te dni pri cesarju v avdijenci, ki se je zanj* dobro izšla. AMERIKA SE PRIPRAVLJA. Amerika zgradi na Manili, glavnem mestu otokov Filipinov, največjo trdnjavo na Daljnem Vzhodu. V prihodnjih treh letih bo vse pripravljeno, da se prično graditi utrdbe. Manila postane ena najstraho-vitejših trdnjav Daljnega Vzhoda. PORTUGALSKA. Iz Portugalske poročajo, da je redar-stvo našlo listine ,ki dokazujejo, da je bila nameravana nova zarota proti kraljevi družini. Vlada je ukrenila izredne naredbe v varstvo kraljeve družine, ter čuva palačo zelo strogo. Kralj Manuel dobiva dan na dan mnogo pretilnih pisem, v katerih se mu grozi s smrtjo, če se ne odpove prestolu. NAPAD NA PERZIJSKEGA ŠAHA. Perzijski šah se je 27. pr. m. peljal z velikim spremstvom na svoje posestvo v Došentefu. Ko so bili v neki uiici na koncu mesta, vrgel je nekdo s strehe neke hiše dve bombi. Ena se je razletela v zraku, druga pa je padla pred avtomobilom na tla, ter ranila in raztrgala mnogo ljudi. Sin» ni bil nič poškodovan, ker bombe njegovega voza niso zadele. Policija je zaprla mnog ljudi. Trdi se, da je v napad zapletena cela vrsta ljudi. tfAPAD NA PREDSEDNIKA ARGENTIN SKE REPUBLIKE. Ko se je predsednik argentinske re- ; publike 28. pr. m. pokazal na cesti, ho» | se peljati na sprehod, je vrgel neki 23letJ ^ Argentinec proti predsedniku bombo, K ^ pa ni eksplodirala. Aretirane so štiri oseM Najnovejši dogodki. Laška zbornica je odklonila z veliko večino predlog socialističnega poslanca Bissolatija za odpravo veronauka iz šol. Stariši smejo zahtevati po šolah veronauk v vseh občinah, kjer imajo večino. Vojno sodišče v Peterburgu je obsodilo na smrt nekega poljskega Žida in neko žensko, ker sta nameravala umoriti velikega kneza Nikolaja. Pretep. Na hodniku laške zbornice v Rimu sta se stepla 701etni senator Pieran-toni in poslanec Mirabelli. Senator je pripeljal gorko zaušnico poslancu, ki je prijel Pierantonija za brado in mu več las poruval. V rudokopih v Mehiki se je izvršila velika eksplozija, pri kateri je bilo ubitih nad 90 delavcev. V Velikem Varadinu so prišli na sled nekemu samomorilnemu klubu, čigar udje so sklenili se usmrtiti tekom enega leta. MnBka orsanlzacUn. Pisma mladini. XIV. Apostolat lajika! To naj bo sedaj program mojih pisem. V dosedanjih svojih pismih sem govoril o vzvišenem zgledu, ki naj bi bil mladini pri samovzgoji, pri vzgoji do značajnosti in poštenosti. Sedaj pa nameravam govoriti o delu. ki se ga naj loti naša mladina, pošteno in značajno vzgojena, v društvu in doma. Predno pa prič-iiem. Vam povem, bratje, resnično dogod-bo, ki se je zgodila nedavno v nekem našem društvu. Na Gorenjskem, tam kjer so fantje kot trn, tam kjer je mladina zdrava in trdna kot skala v gori, tam kjer so značaji kot jeklo, tam nekje leži prijazna vas, ljubka kot en sam dom poštene družine. Lepega predpomladanskega dne zapušča enega izmed teh domov v vasi mladenič postaven kot jelka v gozdu, toda s kaljo bolezni v sebi. Zadela ga je nesreča bolezni, ki zahteva, da se mlado telo podvrže nevarni operaciji. Sestra in mati mu stiskata s solzami v očeh roke, oče komaj premaguje žalost, ki mu tare srce, mlade-ničevo srce pa se krči pod težo bridkosti, katero olajšuje samo majhen up. da vidi kdaj še domače. V mesto gre v bolnišnico. Kdo ve, ali se vrne še kdaj? S silo pre-maganja se odloči od domačih, s krvavečim srcem jim izreče zadnji pozdrav. »Marija te blagoslovi, dragi sin,« govori mati in sestra še bolj zaplaka. Kdo ve. ali se vidimo še kdaj? Kdo ve, ali se snidemo zopet pri domačem ognjišču? Ta vprašanja povečujejo mladeničevo žalost, ko stopa skozi vas. S povešeno glavo stopa po poti, katero je hodil tolikokrat zdrav in vesel. Z neizrečno žalostjo v srcu se poslavlja od doma, v katerega prihaja pravkar vesela pomlad; pomlad v naravi, pomlad v srcu mladine. Pri njem pa samo žalost, Pri njem pa samo bolest. Tam zunaj vasi obstoji. Tri pota. Ena proti cerkvi, ena proti društvenemu domu, tretja pa iz vasi v mesto. Vse je prazno in tiho, samo nebeško solnce obseva ljubko in prijazno hram božji vrhu griča. Pri pogledu na ta dom pa zaplaka tudi ranjeno srce mladeničevo. Tam gori cerkev, tu doli društveni dom. Dve poslopji, ki sta bili neločljivo združeni z življenjem mladeniča. Dva kraja, kamor je zahajal najraje. Danes pa se poslavlja. Srce, polno bridkosti prekipi bolesti. Dolgo stoji na križpotu in plaka naš mladenič. Bog ve, ali se vidimo še kdaj, ti sveti hram božji? Bog ve, ali se vidimo še kdaj, ti moj dragi dom, društveni dom? Se enkrat za slovo stopi mladenič na grič v cerkvico in pomoli globoko prošnjo pred kipom Nje, ki je pribežališče žalostnih. Še enkrat se ozre na napis na vratih društvene hiše: »Z Bogom za slovensko ljudstvo,« potem pa nastopi težko pot, tretjo pot v mesto. Od tam doli pod klancem pa pošlje še zadnje pozdrave nazaj: domači hiši, cerkvici na griču in društvenemu domu. Trije domovi so to, ki so našemu mladeniču najsvetejši, ki so mu vse. Naj bi bili ti trije domovi vsakemu našemu mladeniču vse! Oglejmo si zato življenje in delovanje v teh domovih. Pazimo posebno na to, kakšno delo apostola izvršuje lahko vsak naš mladenič v vsakem teh domov. IZ ODSEKOV. Št. Vid nad Ljubljano. Letošnji pregled telovadbe nam kaže, da je bilo v mesecih januarju in februarju 48 telovadnih ur, pri katerih je bilo navzočih skupno 560 članov. Povprečna udeležba v uri je 20 članov. Zadržanih je bilo skupno 190 telovadcev. — Dohodkov je bilo 142 K, izdatkov pa 121 K. — Uniformo smo že tudi naročili in minulo nedeljo se nam je eden članov že predstavil v njej. Lična obleka nam ugaja tako, da se bomo tudi drugi podvizali. Na zdar! Tržič. Ljubljanski vaditeljski zbor je poslal za deset dni vaditelja br. Pavlina v Tržič k ondotnemu odseku kot učitelja. Tržiški telovadci so pokazali s svojo vztrajnostjo, s katero sò posečali telovadne ure dan na dan. toliko navdušenja, da smo ponosni na te vrle mladeniče. Le tako naprej! Temelji za tehnično delo so dani. Vztrajajte in gradite si na teh temeliih ponosen dom Vašega dela in napredka. Na zdar. vrli bratje! Prihodnji ali morda že ta mesec pridemo k Vam zastopniki vseh telovadnih odsekov. Celje. Preteklo nedeljo se je ustanovil v Celju telovadni odsek ondotnega izobraževalnega društva. Oospod vikar Oorišek je na ustanovnem občnem zboru jasno očrtal nalogo telovadnega odseka. Brat Ludovik Schöff je tolmačil pravila in prav primerno razložil, kakšen naj bo red in delo v telovadnici. Br. Franc Puc, tajnik »Zveze telovadnih odsekov« v Ljubljam, je govoril o pomenu in namenu telovadbe in o važnosti telovadske organizacije. — Občni zbor je bil številno obiskan in pristop k telovadnemu odseku je naznanilo nad 35 telovadcev. — Novemu telovadne- mu odseku v Celju kličemo krepak in te-lovadski: Na zdar! Trbovlje. Naši telovadci so telovadili meseca svečana 16 ur. Povprečni obisk vsako uro je znašal 14 do 17 telovadcev. Poleg tega se je telovadilo nekaj prostih ur. Telovadi se v sledečem redu: prvi dve uri v tednu se vadijo proste in redovne vaje ter ročke, drugi dve uri pa na orodju. Pri rednih sejah se obravnavajo vse tekoče zadeve. Meseca svečana so pristopili trije novi člani, katere iskreno pozdravljamo. Nekaterim starejšim telovadcem pa je moral načelnik prepovedati obisk telovadnih ur. Ali je bilo to potrebno? Tega nam ni treba razmotrivati, kajti načelniku našemu zaupamo, ker on dobro pozna vse mladeniče in je gotovo svoja dejanja dobro prevdaril. Disciplina v telovadnici, pošteno obnašanje izven telovadnice, to je predpogoj in temelj našemu lepemu delu. Vsem zvestim, delavnim bratom: Na zdar! Listek. Družina. Novela. Spisal Ant. Erjavac. (Dalje.) Težko je bilo gospodarju v duši, ker je čutil resnico ženinih besed. Vendar ga je bilo sram pred sosedi, da bi odjenjal in bi dejal: »Resnico govori Barba. Tisti pojdite za srečo in kruhom, ki vas ne vežejo vezi in dolžnosti do žene in otrok. — Zena ne potrebuje samo denarja in belega kruha, ampak tudi ljubezni in pomoči moževe dan za dnem. Otroku ne zadostuje topla suknja in vsakdanje jelo — treba mu je tudi očetovskega srca in gorkega pogleda.« Tako je čutil Matevž v srcu in tako bi tudi povedal sosedom nocoj. A kaj bi mu rekli možakarji in fantje? »Matevž, ti si baba in dedec. Barba zajoka, in raztopi se v tebi vsa moška volja. Sram te bodi, Matevž.« Tako bi rekli vsi, ki bi ga slišali in završalo bi od hiše do hiše: »Košar si ne upa v Ameriko. Baba ga stralnije.« — Zato je Matevž moško stopil pokonci pred ženo in ji zapovedal: »Barba, jaz sem gospodar v hiši! Storim, kar hočem. Po svetu pojdem, da nare-žem belega kruha tebi in sebi in Katarinki. To se pravi skrbeti za družino: da lakote ne trpi in od gladu ne pogine. Kajne, vi možje in fantje?«« »To je res. oče Košar. Zvrnimo ga, kar ga je na mizi, na zdravje vaše in na srečo, ki vas čaka kdovekje,« dč Robavs in poplakne kozarec. Barba si zakrije s pripasom oči in se opoteče proti peči. Kmet Balant kaže z debelim kazalcem za njo: »Olej, Matevž, dobro ženo imaš, ker tako joka za teboj. Vredna je, da zaradi nje rešiš dolgov hišo in doni .Dve leti in potem se vrneš s polno mošnjo. Živela bo-deta do smrti kakor oče Adam in mati Eva v paradižu.«« »Dobro si rekel, Balant,« pritrjujejo gostje in vstajajo pokonci, da bi odšli, ker je ura že pozna. Tedaj zastavi Robavs veljavno besedo: »Počakajte, fantje, ker se spodobi, da zapojemo še eno, predno udarimo zadnjikrat v roke. Tisto zapojmo: »Jaz moram it . . .« Zapeli so fantje: »Jaz moram it' jaz moram it', jaz moram it' od vas.« »»Ne hod od nas. ostan' pri nas. pri nas je kratek čas.«« »Jaz moram it', jaz moram it', jaz moram it' od vas!« Tako žalostna je bila pesem in globoko v srce segajoča, da so prišle solze v oči. Segli so dlar. v dlan in voščili srečo in božji blogoslov po dolgi in starodavni navadi. Gospodar ie molčal in odprl duri. ki so žalostno zaječale v tečajih. Gostje so odšli s povešenimi ramami in težkimi stopinjami iz hiše slovesa. Košar si je obrisal oči. Ostala sta v hiši samo Barba in Matevž. Barba ie ihtela pretresljivo: »Matevž, poslušaj me in ne ubogai za-peljivcev. Ali ne veš. kako stoje naši računi? Ako greš z doma. pa bo v enem letu polom.« »Dobro vem; zato pa je treba, da si kmalu nakujem denarja in ga pomolim Stefinu pod nos. Potem nas ne bo več strahoval ta zelenec, ta skopuh.« »Pa če v enem letu ne bo nazaj ne tebe ne denarja?« »Pridem prav gotovo. V teh žilavih rokah čutim jekleno moč. in z njo si bom prislužil dom. ki danes pravzaprav ni moja lastnina. Barba, ti boš še spoštovana gospodin'a in hiša naša bo postala čedna, z opeko krita in belo pobeljena.« »Bo;im se .Mftevž. in težko mi je. da greš. Kako me bo strah pred Stefinom. ko pride izterjavat dolgove. Komaj si bom upala pogledati proti nieeovi hiši — Matevž. zakai me zapuščaš?« Proseče je govorila žena. in lepo so se ji svetile solze na trepalkah .Matevžu je bilo mehko pri srcu in bal se je izreči trdo besedo nie), ki io ljubi z vso dušo. Barba ie nadaljevala: »In prišel bo. kakor zadniič. pa bo razbi'al z roko po mizi in tolkel s škornii ob tla. Oh. Matevž--ostani, da me boš varoval pred to človeško zverjo!« Košarju so se bliskale oči. Stisnil ie pest v Jezi in maščevalni želji. »Mu že pokr.žem. ko se vrnem iz A-merike. Naša hiša mu ne bo hlapčevala nikoli več.« Barba Je dalje pripoved ivala v solzah: »Zadnjič je vrgel debelo poleno za Katarinko. ko ie — o to nesrečno dekle — ko je podila kokoši po njegovem dvorišču. Katarinke ne more videti z lepim očesom. Ves zabuhel postane v obraz, in kri — Matevž, za božio voljo te prosim: nikar ne hodi! Doma delaj za žive in mrtve! Tudi jaz bom delala in hodila v dnino, pa si bomo pomagali počasi. Magari, če mi tudi okrvave roke od dela — da le ti ostaneš pri nas. Matevž, moj mož si--« Prijela je Košarja za roko in se naslonila nanj, kakor se nasloni šibka vinska trta na kolec. Živo ji je stopila pred^oči suha in koščena postava bogatega Ste-fina. Ves zelen je v lice, brado ima čudno poraščeno in hudobija mu gleda iz drobnih. živih oči. Rame ima sklonjene in kolena se mu tresejo. Barbo je postajalo skoro strah. Premislila je. kako bo zvečer sama s slaboumno hčerko Katarinko sedela doma in bo zmirai črna tema kakor v grobu. Za-žvenketalo bo okno. in skočila bo pokonci, vsa trepetajoča od strahu. V teh mislih se je tesnejše privila k možu. Košar je uganil njene misli; zato je dejal: Saj se kmalu privadiš samoti in strahu. potem bo pa bolje. In jaz ti bom pisal iz Amerike, vsak teden ti bom pisal in priložil bom nekaj denarja za potrebo — — Le ostani pridna in zvesta, pa spomni se večkrat name in — moli zame!« Barbi ie postajalo lažie okrog srca po teh besedah. Le podoba Stefinova ji ni hotela izpred oči. S trepetajočim glasom je vprašala: »In kaj naj rečem in storim, kadar pride $tefin izterjavat dolgove?--O. na kolenih ga bom prosila, nai se usmili naše revščine, ki je nisva zagrešila midva, in naj nam ne stori sramote, da bi nas kot berače spodil po svetu. Tako bom storila. Ali bo prav. Matevž?« »Ha - ha", je siknil Košar, »tega ne stori nikoli! Ne poklekni pred oderuhom kakor pred Bogom!--Barba, ogiblji se $tefinove hiše kolikor mogoče! Prvi mesec, če mi Bog da srečo, ti pošlieni kupček denarja, nn brez odlašanja ga odštej ?tefinu. Tako boš potolažila niegovo sko-post. — Tudi Katarinko varuj pred njim kakor golobico pred jastrebom. Ona mu Je vzbudila spečo vest v srcu. zato jo on sovraži v svoji duši. Toda ti. Barba, čuvaj z materinsko skrbio nad nio — ličerko-ne-srečnico. Barba, ali boš izpolnila mojo vol'o vselej in povsod?« »Matevž, ali dvomiš nad menoj? — vpraša žena z objokanim in tiho vdanim glasom. »Nikdar nisem dvomil. Barba. — Zdaj pojdiva k počitku. Čas je že.« V tem času Je ležal na svislih v mrvi domači pastir Aleš. Spati ni mogel. Premišlja! Je z iezo in zlobnostio v srcti. kako ga je nocoj domača hči Katarinka vlekla za ušesa in spodila od peči. On pa ni smel udariti po njej. ker Je mlajši in bi bil sicer tepen. Ampak pokaže ji ob prvi nriliki. da ima tudi on svoje pravice pri hiši. Če Jih še nima. pa mu Jih še bodo nridobili ?te-finov oče. Saj so ga že dostikrat klicali k sebi in mu govorili: «Ako ti store pri Ko- šarjevih kaj žalega, pridi in povej meni. — Dober dečko si, in postaven junak, vreden svojega očeta, ki ga ne poznaš. Krepek korenjak! Sedi za mizo, da ti prinesem kruha in prigrizka nekoliko. O ti dečko ---!« Pogostili so ga in mu za malho naložili jabolk in debelo zagozdo ajdovega kruha. Vsega tega se je spominjal pastir Aleš nocoj. Sklenil je, da pojde zopet jutri k Stefinu. Vse težave in križe bo potožil, posebno pa tisto o Katarinki. Radi ga bodo imeli oče ètefinov in pohvalili ga bodo kakor še nikoli doslej. Katarinko pa bodo kaznovali z debelo gorjačo, da bo pomnila dan in uro, po je vlekla pastirja Aleša za ušesa. Tako je mislil in tuhtal pastir Aleš dolgo v noč. Jeza ga je trla, ko se je spominjal razposajene Katarinke. In v veselju in sreči se mu je tajalo srce, ko Je razmišljal o očetu Stefinu, o jabolkih in o sladkem ajdovem kruhu. Pastir Aleš ni vedel, ni slutil, da je skopuh Štefin njegov nepoznani — oče. V Lurd! Nekako potrtega sem se čutil, ko smo stopili pred cerkvijo Brezmadežnega Spočetja Marijinega z vozov, da bi opravili v tem svetišču svojo večerno pobožnost. Morda je bila to posledica tega, ker sem celo pot premišljeval dogodek z malo deklico in žalostne italijanske razmere. Človek postane skoro malodušen, ko vidi. da večina ljudi živi življenje, ki ni vredno življenja, življenje, ki ni nič druzega kot dolga nepretrgana vrsta dejanj, ki slede iz raznih. največkrat med seboj si nasprotujočih trenotnih vtisov, in da si morajo taki ljudje reči ob večeru svojega življenjskega dneva, da je bilo njihovo življenje velika ničla, da ne vedo čemu so živeli, videli hi celo raje, da ne bi nikdar zagledali luči sveta. In tako živi in umira rod za rodom nezavestno, brez ciljev, brez odgovora na veliko vprašanje: ali je življenje vredno življenja? Tajinstvena poltema je bila razgrnjena po cerkvi, ko smo se zbrali pred velikim oltarjem. S kora so se oglasile orgije, tako nežno in mirno, kakor bi prišli ti čisti glasovi z nekega drugega sveta, kjer vlada sreča, brezmejna sreča brez zmote in strasti. V velikem oltarju je zažarel v vencu električnih žarnic kip Brezmadežne. Roke je imela sklenjene, okoli glave so se ji svetile dvanajstere zvezde, po obraz« ji je bila razlita nebeška miloba in ljubezen. Orgije so donele mogočneje in veličast- ( neje. po cerkvi je odmevala pesem iz stoterih ust. proseče in zaupno. O sanctissima. o piisslma. Dulcis Virgo Maria! Mater amata. Intemerata. Ora. ora pro nobis. Tu solatium et refugium, Virgo Mater Maria! Ouidquid optamus, per te speramti Ora, ora pro nobis. i O brezmadežna, vsa dobrotljiva, sladka čista devica! Oreha oteta, Mati presveta, bodi nam pomočnica! Nado ti budiš, varstvo nam deliš, o mogočna Kraljica! I)a zadobimo, česar želimo, bodi Ti priprošnjica! Silna moč je kipela iz pesmi, moč resnice in ljubezni. Ne, naše življenje ni nezavestno, ni brez ciljev; jasno je: življenje je vredno življenja, če mu da krščanstvo cilj ter ljubezni in moči, da doseže svoj vzvišeni smoter, in brez dvoma je: življenje brez krščanstva ni življenje. Po nagovoru gospoda monsignora doktorja Waitza smo molili lavretanske litanije. Ko smo končali, smo si ogledali nekoliko krasno cerkev, ki je morda najlepša v Genovi. Zidana je v nežnem, ljubkem (renesanskem) slogu ter bogato, skoro razkošno okrašena. Temeljni kamen so položili leta 1854, ko je papež Pij IX. slovesno proglasil Brezmadežno Spočetje Marijino kot versko resnico. Milijone je že stala ta cerkev in še vedno prihajajo bogati darovi za popolno dovršitev. Vozili smo se še po mestu in po gričih, da so poljubili zadnji žarki modro morsko površino, mehko in božajoče, kakor bi se jim smililo to neskončno morje, ker vsta» ne tam na vzhodu noč in razpne čezenj svoja temna krila tja do zahoda. Iz pristana so odhajale gondole, nalahno se zibajoč po morski gladini, enakomerno so udarjala vesla, da so pljuskali valčki ob čoln, za-čtilo se je otožno, mehko petje: Voga, rivoga, la mia barchetta! Plavaj, oj plavaj, ladjica moja! Reviera. Zgodaj smo zapustili drugo jutro Genovo. Počasi je vozil vlak skozi predmestje Sampier d'Arena. Iz številnih tovarniških dimnikov se je kadilo črno in gosto ter se mešalo z redko meglo, ki je zagrinjala kakor velik, siv pajčolan griče in vile v daljini, da so se videli le njihovi temni in nerazločni obrisi. Jutranje solnce pa je poslalo svoje prve žarke na višine, da je izginil megleni pajčolan in so se zableščali vrhovi v razkošnem zlatu. Oddaleč se je zasvetilo morje, lepo, višnjevo morje. Rumeni solnčni prameni so razgnali redko meglo, ki je ležala nad gladino ter odsevali in se lomili v valovih, ki so hiteli po površini hitro in neovirano. Daleč na jug so se pomaknile megle, na horizont, kjer je pomočilo nebo svoj rob v črnikasto-višnjevo vodovje in se nakupičile v svetlo, belo črto, ki se je vlekla kakor širok, srebrn trak ob horizontu. Na peščenem obrežju je razpenjal star ribič z rjavim obrazom mreže po obrežju; nedaleč od njega je stal čisto ob morju tnal dečko z zavihanimi hlačami do kolen ter se zamaknil v valove, ki so se vlivali drug za drugim na pesek, pokrivali stopala dečkova in mu škropili noge do kolen. Na zahodu je plula komaj vidno mala ladja z velikimi, belimi jadri, lahen jutranji veter je bil vprt vanje, da je bila videti kakor velik morski ptič, ki plove počasi in mirno s široko razpetimi perutnicami preko morske gladine. Včasih se je zableščalo hipoma vrh jambora, svetlo in žareče, kakor jutranje solnce in zopet ugasnilo. Ropotanje vlaka je vzbudilo jato galebov, da se je hrupoma dvignila s kleči, ki je gledala nedaleč od obrežja iz morja. Na desni strani se dviga strmina, polna rajskih nasadov. Sami lepi vrtovi drug poleg drugega, z rožnatimi gredicami v najraznoličnejših oblikah, med njimi pa vodijo ozke, z drobnim belim peskom posute stezice, kakor v bajnih indijskih vrtovih, po katerih smejo stopati le zlati čeveljčki lepe, mlade princeze. Pod visokimi pinija-mi, ki razprostirajo svoje strehi podobno vejevje preko stezic, pa so male klopice z velikimi, umetno narejenimi naslonjali. Figova drevesa globoko pripogibajo svoje veje, med njimi pa stoje ponosno visoki oleandri, bogato posuti z rdečim, dišečim cvetjem. Med vrtovi vodijo senčnate alo-je, v dolgih vrstah stoje ponosne, vitke palme, pod njimi pa se izprehaja mladost z žarečimi pogledi in rožnatimi lici. Sem-intja se dvigajo veliki gaji s krasnimi olivami, vmes se blešče pomarančna drevesa z zlatimi oranžami in limone s svojimi rumenimi sadovi, ob mejah pa cvetoči, rožnati grmi z velikimi kaktusovimi drevesi. Iz nasadov se dvigajo lične, v bajnih slogih zgrajene vile, ki stoje raztresene, brez reda po strmini, kakor bi jih zasejala mogočna roka v davnih časih. Visoki balkoni so polni bujnega cvetja in zelenja, ki sega gori do strehe. To je svetovno znana Reviera; itali-jansko-francosko obrežje, ki se vleče od Genove do Marseja (412 km). Gotovo imajo ti kraji nekaj rajskega na sebi, česar ne vidimo drugod v Evropi. Visoke gore, ki se vlečejo tik obrežja, branijo vhod mrzlim severnim vetrovom, od morja pa prihaja toplo, južno vreme, tako da tu bujno poganja vse južno rastlinstvo, ki daje krajem tako izvanredno krasoto. Zrak je mehek, podnebje milo, snega nikoli, tako, da je to obrežje kakor nalašč pripravljeno za letovišča, prezimovališča in zdravilišča. Nebroj visokih svetovnih plemenitašev in vrsta milijonarjev, ki si doma vsled razkošnega življenja pokvarijo zdravje in živce, išče v teh krajih razvedrila in zabave. (Dalje prihodnjič. Razgled po domovini. Volivni boj na Kranjskem je končan. Sijajno je zmagala S. L. S. v vseh kmečkih; okrajih. V mestih ni razun v Idriji nastopila nikjer samostojno, pač pa je podpirala povsod neodvisne kandidate. Do sedaj še ti niso zmagali, a število glasov, ki so ga dobili samostojni kandidati, nam jasno priča, da gredo liberalci hitrih korakov tudi po mestih navzdol, ni treba je le še enih volitev in liberalni stranki bo odklenkalo tudi po mestih za vedno. Zadnje volitve nas navdajajo z najlepšo nado v bodočnost. Zato kličemo somišljenikom po mestih: Na delo in kmalu bodo'tudi mesta naša ! Pisava liberalnega časopisja ob zadnjih volitvah je bila pa že tako ostudna, da se mora v dno duše gabiti vsakemu človeku, ki ima je še trohico čuta dostojnosti v sebi. Nismo še brali toliko nesramnih laži, obrekovanj in sumničenj, kolikor jih je nagromadila samo ena številka podlega »Slovenskega Naroda« in »Gorenjca« nad samostojnimi kandidati, ki so nastopili po mestih. Tudi med liberalci so se našle osebe, ki so obsojale preostudno pisavo »Slovenskega Naroda«. Ni čuda, da so kar podivjani tisti liberalci, ki ne čitajo dru- gega nego »Slovenski Narod«. Zato proč s to umazano cunjo. Ne podpirajmo tistih, ki so naročniki tega lista! Napad na kočevsko župnišče. Pretekli teden ponoči ob 4. uri so nemški nacionalci okna v župnišču in še v drugi hiši krščanskega so-cialca pobili. 55 dekagramov težki kamen priletel ie v spalno sobo dekanovo. Tako se je že v četrtič zgodilo. Dočim so hudodelci precej prvikrat pripoznali svoj zločin, jih sodnija ne zapre. Zahteva se od vlade, da se hudodelci zapro ali naj se dà tema dvema hišama ponočno stražo. Za ljudstvo. Državni poslanec S. L. S. na Goriškem, Fon, je dobil z Dunaja obvestilo, da je poljedelsko ministrstvo zvišalo podporo za dobavo sena na 25.000 kron. Radovedni smo, ako bo »Soča« tudi to podporo naprtila ubogemu Štreklju, ki nima nobene veljave na Dunaju. Pres vitli cesar ln voditelj S. L. S. dr. Šusteršič. Pri vsakem dvornem obedu, ki se vrši ob času delegacij, presvitli cesar nagovori nekatere delegate. Tudi pretečeni teden je bil tak obed, h kateremu je bil vabljen tudi delegat za Kranjsko dr. Šusteršič. Cesar ie nago- voril to pot le malo delegatov. In med temi je bil naš voditelj, s katerim je cesar jako milostno in ljubeznivo govoril. Cesar je z očividnim zadovoljstvom poudarjal, da so se volitve doslej mirno izvršile. Pristavil je, da so bile po-vsodi velike večine za S. L. S. in izrekel nado, da sedaj pride v deželnem zboru do spo-razumljenja. Dr. Šusteršič je odgovoril, da je opažati nagnjenje k sporazumljenju na vseh straneh in pristavil: »Mi bomo storili, kar bo mogoče,« nakar cesar: »O tem sem prepričan«. — Iz tega pogovora se vidi, da se presvitli cesar sam veseli lepe zmage, ki jo je priborila S. L. S. na Kranjskem. Iz ust presvitle-ga vladarja so prejeli hvalo vsi oni naši vrli kmečki volivci, ki so oddali 21. pr. m. svoje glasove kandidatom S. L. S. Lepše pohvale ne morejo dobiti. Po tej poti dalje od zmage do zmage! S Koroškega. Nemški krščanski socialci so ustanovili za Koroško krščansko »Kmečko zvezo«. Ustanovni shod, h kateremu je došlo s cele Koroške mnogo odposlancev, se je vršil v Celovcu. — Odpovedal se je župniji Ukve v Kanalski dolini č. g. Valentin Matevžič in je nastavljen kot provizor v Ovčijivasi. Ukve oskrbuje kot soprovizor č. g. Franc Holec, župnik v Naborjetu. — Občni zbor »Slovenske krščansko-socialne zveze« za Koroško je sklenil dne 21. januarja t. 1., da naj se vrše pri mesečnih zborovanjih v vseh društvih Zveze o sledečih snovih govori: 1. Katoliško časopisje, 2. razširjanje časopisja, 3. narodni radi-kaiizem, 4. napake našega šol. sistema, S. je katoliška vera tudi za naše čase pripravna? 6. leto 1848. in leto 1907., 7. pomen volitev, 8. stanovska organizacija, 9. zadružno vprašanje, 10. delokrog občinskih uradov, 11. sccialne naloge občine, 12. pregled političnega položaja (na vsakem shodu). Postni pastirski list prevzvišenega gosp. knezoškofa ljubljanskega je prejšnji teden izšel. Temeljito in poučno obravnava vprašanje, odkod človek, odkod toliko naših slabosti in odkod pomoč temu slabemu stanju. Opozarja nas na dolžnosti, katere imamo do samih sebe. in sicer bodisi z ozirom na dušo, zlasti glede razuma in proste volje, bodisi z ozirom na telo. Končno nas list v prisrčnih besedah spominja trojnega jubileja, ki nam ga podaje letošnje leto. in sicer: petdesetletnice prika-zania Matere božie v Lurdu, zlate maše svetega očeta papeža Piia X. in vladarskega jubileja Njegovega Veličanstva našega cesarja Franc Jožeta I. — Pozneje ga prinesemo kot prilogo »Domoljubu«. Odlikovani kanonik. Kanonik koleg, kapi-telja v Novem mestu, č. g. Janez Virant, je dobil za svoje -10-letno delovanje častno svetinjo. Duhovske spremembe na Spodnjem Štajerskem. V začasni pokoj stopi radi bolezni č. g. Anton Pinter, kaplan v Vtizenici; na njegovo mesto pride č. g. Jožef Panič, dosedaj provizor v Pilštaniu. — Minister za uk in bo-gočastje je imenoval č. g. dr. Avguština Ste-genšek, profesorja na mariborskem bogoslovju. konzervatorjem osrednje komisije za preiskavo in ohranitev umetno-zgodovinskih spomenikov. Castitamo! Duhovniki ljubljanske dekanlje so na dan sv. Matije izročili novoiinenovanemu stolnemu dekanu preč. g. Matiji Kolarju, župniku v Polji, krasno z zlatom vezano mitro iz srebrnega brokata. Shod za voditelje društev In kurzov in sploh za inteligenco priredi »Slovenska kr-ščansko-socialna zveza« pni teden meseca avgusta v Ljubljani. Priredba je določena za tri dni. Spored se objavi pravočasno. Jezica upa. da dobi vodo iz ljubljanskega vodovoda, kateri se nahaja v tukajšnji župniji. Država in dežela naj bi k temu pripomogla, ker so zdaj vodnjaki vsled globoke struge regulirane Save pogosto suhi, kar naredi silne težave in tudi stroške prebivalcem, kateri redijo mnogo živine. Pred tednom se je vršil v tej zadevi shod vseh gospodarjev, kateremu je predsedoval g. župnik; posestniki so pooblastili občinski odbor, da stori vse v to potrebne korake; izvolil se je iz vsake vasi še en mož. kateri pristopijo možem občinskega odbora. Naprava bo približno stala okoli 50 tisoč kron. Poskušen samoumor v ječi. Iz Pulja se poroča: 25. pr. m. se je hotel obesiti v puljski kaznilnici turški podanik Hasan Mainet na omrežju svoje celice. Obsojen je bil v tritedenski zapor; to si je menda tako k srcu vzel, da si je hotel končati življenje. Komaj še živega je rešil ključar. Prepeljali so ga v bolnišnico. Novice iz Amerike. V tovarni American-Steel & Wire Co. v Newburgu se ie ponesrečil rojak Josip Kocjančič, doma iz Notranjskega. Prijelo ga je veliko kolo in ga potegnilo v neki strei. Predu« so mu priskočili tovariši na po- moč, je nesrečnik izdihnil. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. — V Red Ciuf. Mali s Camp. Colo., je umrl Anton Slavec v starosti 34 let. Doma je iz Knežaka na Notranjskem. — V Eveleth, Mimi., se je ponesrečil rojak Josip Možina, doma iz Police pri Višnji gori. Star je bil 19 let. Zadela ga je skala, ki se je utrgala v nekem bregu. — Utnrl je v Lakeside bolnišnici rojak Gašper Korče, doma z Vrhnike. Pokojnik je bil star 67 let. V Ameriki je bival že 17 let ter si pridobil precej premoženja. — V New-Yorkii so nepoznani zločinci napadli v hiši 120 West St. našega rojaka Iv. Zupančiča, kateri je bil v omenjeni hiši usluž-ben. Lopovi so Zupančiča nevarno poškodovali in mu odvzeli 20 dolarjev, oziroma vse, kar je imel. Pri tem je zadobil tako nevarne poškodbe, da so ga morali nezavestnega prepeljati v Hudson-bolnico. — Poročil se je znani slovenski gostilničar »Našega doma« v Brooklymi, N. V., rojak Alojzij Erhartič z gospodično Uršiko Merharievo. Ženin ie doma iz Ptujske okolice na Spodnjem Štajerskem, nevesta pa iz Ribnice. Bilo srečno! Svarilo pred agentom. Po Istri se klati neki nemški potujoči trgovec, ki ponuja pisarniške predmete in pa cigaretni papir, kakor on trdi, v korist družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Na omotu je tiskana hrvaška tro-bojnica in podoba sv. Cirila in Metoda. Ta papir pa nima z družbo ničesar skupnega, ampak je vse navadna židovska goljufija. Zatorej pozor pred agentom ' Jako važna določba za naše krošnjarje. Glasom odloka trgovinskega ministrstva od 23. decembra I lX)7., št. 18.611, smejo do končne postavne preureditve krošnjarstva ua Ogrskem in Hrvaškem krošniariti vsi avstrijski krošnjarji, kateri so iz krajev, ki so po S 17. kroš. pat. in dodatkih privilegirani in katerih kroš. knjige se glase na blago, navedeno v dotičnih postavnih določilih. Krošnjarji pa, ki niso iz privilegiranih krajev, ne smejo več na Ogrskem \n Hrvatskem od letošnjega leta naprej svojega obrta izvrševati. Obratno velja to za neavstrijske krošnjarje v naših deželah. Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru začne poslovati v soboto, dne 7. marca t. I. Do 29. februarja, koji dan se ie mislila otvoriti. še prostori niso bili dograjeni. Posojilnica ima svojo pisarno na Grajskem trgu v hiši gostilne »k črnem orlu« v pritličju. Uradni dn?vi nove posojilnice bodo v začetku v sredo in soboto od 9. do 12. ure dopoldne. Ob praznikih se ne uraduje. Nove zadruge na Spodnjem Štajerskem prav pridno snuje slovenska kmečka zveza. Zadnji čas so se ustanovile posojilnice v Orehovi vasi (za župnijo Slivnico pri Mariboru), v Sv. Jan ž u na Dravskem polju, v Koprivnici, v Št. Vidu pri Orobelncin in Laporju ter pašniška zadruga v Gornjemgradu s podružnicami za župnijo Ljubno in Luče. Snujejo se tudi mlekarne v nekaterih krajih. Zavarovanje za starost in onemoglost. V socialno političnem odseku ie 20. t. m. sekcijski načelnik Wolf povedal, da je predloga o starostnem zavarovanju v notranjem ministrstvu že gotova in da bo treba le šc dogovora z ostalimi ministrstvi, potem se predloga predloži. Poljski in gozdni delavci so tudi sprejeti v zavarovanje za starost in onemoglost. Izvolil se je pododsek, ki bo proučeval vsa vprašanja, ki se tičejo zavarovanja. Za načelnika tega odseka je izvoljen poslanec dr. Krek. Velik požar v Trstu — nunski arhiv uničen. 27. februarja zjutraj, hitro po polnoči je nastal požar v samostanu nun sv. Ciprijàna blizu zaporov pri jezuitih v Trstu Neki jet-nKki čuvaj je opazil ogenj ter obvestil bližnjo gasilno postajo. Požar ie vpepelil ves arhiv in tudi sicer napravil mnogo škode. Zgorelo je tudi nad 20.000 kron gotovine, ki pa ni bila zavarovana. Sestre so vse rešene, sploh ni nobene človeške žrtve. Kako je nastal požar, ni pojasnjeno. Nekateri pravijo, da je neka sestra s svečo v roki šla pozno zvečer v arhiv po neke knjige ter morda tam vrgla svečo, ko je še gorela, v stran; drugi pa trdijo, da se je zanetil ogenj z žarečitn ogljem, s katerim so si sestre grele sobo. Vzor-ro :oljub je dr. Miiller v Celovcu, ki za slovenske stranke in proti slovenskim strankam vlaga nemške tožbe. Tako rešuje liberalizem narodnost! Kompromis glede na istrsko volivno reformo se je konečno le sklenil med istrskimi deželnimi poslanci in Lahi. Italijanska večina bo imela skupno 25 mandatov, a slovenska manjšina 19 mandatov (15 hrvaških in 4 slo-venske). Skupno število poslancev bo -4-1. Italijani torej ostanejo v večini, za to pa so določene v zakonskem načrtu garancije, ki zagotavljajo slovanski manjšini svoboden razvoj v gospodarskem in kulturnem oziru. Dogovori so se vršili pri cesarskem namestniku v Trstu. Poslanca Špinčiča ni bilo zraven. Pravijo, da se ne strinja s temi dogovori, ker sta se dr. Laginja in dr. Trinajstič preveč udala Lahom. Novi grobovi. V Ljubljani je umrl posestnik in trgovec Krispcr. V Gradcu je umrl č. o. Primož Cuček, frančiškan. -- Na Rakeku ie premino! g. Pavel Steržaj, oče g. kaplana v Srednji vasi v Bohinju. — Pri Sv. Juriju ob Južni železnici je umri veleposestnik Franc Praunseis. — Naj počivajo v miru! Velika nesreča je zadela dne 28. februarja Jakoba Vrtač v Mačah. Pogorela mu je hiša z vsem orodjem, živežem in obleko. Imenovani je hodil v c. kr. obrtno strokovno šolo v Ljubljani, doma pa je bila žena z malim otročičem in gluhonema sestra. Zapazili su ogenj, ko je gorelo že v veži. Hitro beže na prosto. Le malo je manjkalo, da niso vsi trije postali žrtev ognja. Goreti je začelo za podom v postelji. Kdo je zažgal? Prijatelj gotovo ne. Zavarovalnina pa še ene petine ne pokrije. Kdor ima usmiljeno srce, nai pomaga! Pomoč je nujno potrebna! Poziv. »Slov. Narod« je napadel na podel način podpisano; ker i>oslanega popravka ni ni hotel sprejeti, zato ga tu priobčuiemo: I. Ni res, da seui v času sv. inisijona v Povirji znorela, res pa je, da sem hvala Bogu na duhu popolnoma zdrava, na telesu sem obolela šc pred mesecem dni pred sv. inisijonom, a danes sem hvala Bogu zdrava. 2. Tudi ona druga ženska ni zbolela radi sv. inisijona, pač pa radi prehlajenja, a danes je boljša, skoro docela zdrava. Ivana Klariž. V ceni znižana knjiga »Lurški čudeži«, katero smo že priporočili, se prav pridno kupuje in ima »Katol. bukvama« v zalogi Ic še okoli 1000 izvodov, ki bodo kmalu prodani; kdor si torej želi kupiti knjigo o najvažnejši poti na svetu, naj jo takoj naroči in ne zamudi ugodne prilike, ker knjga, k obsega okoli 500 strani, ne bo nikoli več za malo ceno K L— (ozir. s poštnino vred K 1.30) na razpolago. Pouk zaročencem in zakonskim. Pod tem naslovim je izšla v drugem, pomnoženem natisu prav priporočljiva knjiga, ki jo je spisal duhovni svetnik J. Zabukovcc. Namenjena je zlasti onim, ki hočejo stopiti v zakonski stan, in roditeljem sploh. Brez dvoma jim bo dobra svetovalka in voditeljica. Poleg obširnega opisa zakonskih dolžnosti obsega poseben oddelek z naslovom: »O nekaterih pravilih krščanske vzgoje.« Tu imamo obilo važnih navodil, kako prav in s pridom vzgajati mladino, kako doseči pokoričino, ki je pod- lana vzgoji. Pri razpravi o »svaritvi« opozarja pisatelj na nevarnosti, ki ugonobijo čistost in sramežljivost otrokovo ter poda več po-trebnih naukov, kako zavarovati otrokovo najlepšo čednost. Primerne so tudi opazke o napakah pri vzgoji otrok. lJrav veliko praktične ir koristne vsebine ie razvrščene v označeni knjigi, ki bo na hvalo hodila zlasti onim, katerim ie namenjena knjiga, pa tu d duhovnim voditeljem in vzgojiteljem sploh. Knjiga je pisana v gladkem, domačem slogu. Knjiga velja K 1.40 in se dobi v »Katol. bukvami« v Ljub- ' '""'i. zvezek mešanih in moških zborov. Ugla-jsbil Jakob Aljaž, župnik na Dovjem. Cena 60 mu. Založila »Katol, bukvama« v Ljubljani, 1908. Tam blizu Triglava živeči župnik čast. K. .lakgb Aljaž, podal nam je s tem zvezkom šest krasnih zborov, katerih trije so moški, a triic mešani.-Besedilo je vzel iz zbirke pesmi našega nepozabnega pevca prvaka, prerano umrlega Simona Gregorčiča. Težko je dati prednost enemu ali drugemu zboru, ker so vsi krasni, naravnost mojsterski, vsem pa prvači gotovo čudovito lep moški zbor »Naša zvezda« s svojim naravnost očarujočim »bariton solo«. Smelo trdim, da se sme ta »solo« prištevati med najlepše »sole« kar jih ima naša glasbena umetnost. Kaj takega ustvariti pa /amore le človek, ki prav tirne globoko pesnikovo misel, kakor jo je gotovo umel skladatelj, č. g. župnik Aljaž. Ni dvoma tedaj, da bi ti krasni njegovi zbori ne našli kar najširšega pota med slovenski svet. Gorenjske novice. Iz kamniškega okraja. g Dr. Kraut in Močnik sta se šla v fraku in klaku klanjat Nemcem v stnodnišnico, prosjačit nemških glasov za Vilfana. Lepa narodnjaka! g Hrbet je moral boleti že Vilfana, tako je obletaval uradnike, ne le slovenskega, ampak tudi nemškega pokolenja. Seveda so se čutili uradniki zelo počaščeni in so ga tudi volili sami ter privlekli na volišče vse svoje pisače in briče. No, pri teh. od liberalizma omamljenih gospodih se pač ne bomo učili stanovske zavesti, še manj pa ljubezni do narodne koristi! g Trgovec Klcmenčlč na Sutni živi od kmetov. Ni se upal sam pokazati svoje barve, zato je pa, da ostane v milosti pri liberalcih, poslal vo.lilca Repanška ravno v petek v Ljubljano po petrolej, da tako saj zmanjša število glasov S. L. S. Kai pravite k temu, okoličani? g Liberalci zdivjali. »Za božjo voljo, al' je ves Kamnik podivjal ?« je vprašal ugleden gospod v petek, ko je videl pijano liberalno svo-iat, omamljeno od zmage uradnikov, voziti se gor in dol po mestu, zraven pa razsajati, tuliti in kričati vse popoldne in še pozno v noč in kar je najbolj žalostno, da so odrasle norce posnemali šolski dečaki. Lepa vzgoja I g Globoko pomilujemo one naše somišljenike, ki so zbegani po nesramnih lažeh, da je Detela nemškutar, zapustili svoje vrste. Saj bi morali vendar vedeti, da S. L. S. ni in ne bo nikdar podpirala nemčurjev. g Zmago so hoteli liberalci praznovati slovesno s tem, da so razobesili jastave. In to je bilo ravno, ki je pokazalo, da ni bila Vilfanova veČina v meščanih, ampak v uradništvu. Izobesili so namreč zastavo samo Koschier Joh., Močnik, ključavničar Albrecht Avgust na Sutni, trgovec Kemperle, advokat Kraut, notar Orožen, gostilničar Debevec in kolar Stare, ki je z zastavo po Kamniku šepal. Bohinjske novice. g Na Bistrici se je vršil občni zbor hranilnice in posojilnice dne 23. tebruarja. Prejemkov je bilo 296.28» K 56 v., izdatkov pa 289.707 kron 43 v., torej skupni promet 585.995 K 99 v. Vloženih vlog: 139.903 K 81 v., dvignjenih 112.995 K 61 v. Rezervni zaklad 3.005 K 43 v. Cisti dobiček 675 K 23 v. g Vojaki-alpinci iz Kanala bivali so na Bistrici skoraj 14 dni. Vadili so se prav pridno v drsanju s ski. Bilo je vseh skupaj 12, in sicer 10 mož ter dva častnika. gŠport s skl se bo v Bohinju čimdalje bolj udomačil. Pravijo, da ni izlepa tako pripravnega kraja, kakor je ravno Bohinj. No, saj nam tudi snega ne zmanjka do aprila. Tudi sankat se hodijo že prav pridno k nam. Kar smo delali v otročjih letih, posnema sedaj gospoda. g 30 vlakov gre skozi Bistrico vsak dan redno. Navadno pa še par izrednih. Promet je toraj velikansk na tej progi. V poletnem času se bo še pomnožil. — S prvim majem dobimo še jeden naglič. Vozil bo na uro 65 kilometrov ter se vstavil le na najbolj znamenitih postajah. g Posebno rodovitno leto je letos za pra-šičorejo. Tolminci največ mladičev pokupijo ter čez Bačo v košeh znosijo. Zares, na moč je želeti, da bo okrajni živinozdravnik radovljiški vsak mesec redno dvakrat posloval v Bistrici. Kolika dobrota za kupovalce, pa tudi za domačine. Cena bo gotovo potem boljša, ko ne bo trgovina več tako otežkočena. Brez ogleda živinozdravnikovega se živali ne smejo transportirati po železnici. g Na volišče je prišlo izmed 179 volivcev 129. Vsi so oddali svoje glasove za ljubljenega poslanca Pogačnika. Cast zavednim Bohinjcem ! g Snega je padlo minulo soboto in nedeljo čez 30 cm na debelo. Vozniki se sedai ne bodo mogli pritožiti, da ga ni dovolj za vožnjo. — Drugo vprašanje je, če se bo dolgo držal, ker solnce razvija skoro pomladansko gorkoto. g Lurško kapelo v spomin 50-letnice, odkar se je Marija prikazala v Lurdu, nameravajo sezidati v Ukancu koncem jezera. V ta namen že nabirajo dobrohotne gospodične v Ljubljani denar. Zares lepa misel je to, ki se ie sprožila, da bi le ne zaspala. Tudi domačini bi lahko kaj^pripomogli k temu, z delom, vožnjo, pa tudi z denarnimi prispevki. Sezidala naj bi se tolika, da bi se za silo lahko maševalo v niej. S tem bi si tudi Bohinjci postavili nov, pa trajen spomin, da niso zadnji v češčenju Brezmadežne. Na delo! g Igri, ki so ju priredili moški in ženski člani izobraževalnega društva v nedeljo, sta nepričakovano dobro izpadli. Pri »Svoieglavni Minki« so vse igralke brez izjeme prav dobro pogodile svoje vloge, dasiravno iih je skoro polovica prvič nastopilo. Se več zabave in smeha pa je povzročil »Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček«. Na igralcih se je videlo, da jim je oder že domač in znan, tako so igrali. U kraniskeira okraja. g Hranilnica in posojilnica v Smartnein pri Kranju je imela predzadnjo nedeljo občni zbor. Denarnega prometa ie imela v minulem letu 499.737 K 18 v. Med letom se je vložilo 106.451 kron, vzdignile pa so stranke 33.700 K- Posojil se je da lo 162.565 K. vrnilo pa 24.383 K. Dobička je bilo 531 K 18 v., tako znaša rezervni zaklad z lanskim dobičkom 729 K 55 v. Pač lep uspeh za drugo leto. odkar je ustanovljena posojilnica! Nalagajte denar le v domačo hranilnico, izposojujte si le doma, da bo tudi dobiček ostal doma, kedaj v korist domačim občanom! g Sitarska in žlmarska zadruga v Stranišču ima prihodnjo nedelio občni zbor. g Občina Stražlšče je izdala za svoje reveže, ki so bili v ljubljanski bolnici in hiralnici od leta 1892. do 1899., svoto 3016 K, od leta 1900. do 1907. pa 3577 K, torej skupaj v 16 letih 6593 K. Ti stroški za reveže v ljubljanski bolnici se večajo leto za letom. Leta 1901. se znašali samo 127 K. lansko leto pa 986 K- Te številke dajo nekaj misliti. Ali bi se ne mogla z denarjem, ki se plačuje drugam, zaobrestovati domača občinska ubožnica? Ali bi ne bili stroški za reveže veliko manjši, ko bi imeli doma hišo, kjer bi se oskrbovali siromaki? Upati pa ie, da dobimo lastno ubožnico v doglednem času. Ze nekaj časa se širi ta misel po občini in upamo, da bo občinski odbor že v prihodnji seji sklepal o tej tako važni zadevi. Ljudje, ki so znani po svoji darežljivosti, bodo gotovo pomagali po svojih močeh, da se ta stvar čim preje uresniči. Iz ljubljanske okolice. g Iz Most. V naši občini so volitve dobro izpadle. Rdečkarjev je bilo malo, 11 do 14, pa so gotov vsi prišli. Volivcev pa, ki bi bili radi volili, je bilo mnogo izpuščenih, posebno na Posavju, kjer jih ie manjkalo še več nego za državnozborske volitve. Naš župan oziroma njegov tajnik menda ne zna sestavljati imenika. Cemu ie brskal po starih imenikih od občinskih in državnozborskih volitev I Raje naj bi bil dobil od davkarije zapisnik vseh davkoplačevalcev, in s pomočjo tega zapiska bi bil imenik lahko vzorno sestavljen. Mislili smo, da bo sedaj že več reda, kakor za časa državnozborskih volitev, pa smo se motili. Cemu je pa tajnik? g Iz Posavia. Zadnji čas pa gospodari nesreča po našem koncu. Dva dobra posestnika bi bila skoro umrla. Enega ie vrgel konj, da je imel ubito lobanjo, drugemu je pa voz pokončal prsni koš. — Posavci smo imeli celo zimo od adventa do sedaj ob nedeljah prav prijetno. Doma v Smartnu smo imeli vsako nedeljo službo božjo, ki pa s postom preneha. g Stepanja vas. Naša cerkev postaja zunaj in znotraj od vlage vsa zelena. Vzrok vlagi je ta, da je zunaj okrog cerkve na pokopališču prst previsoko nasuta. To bi radi po- Eravili, posebno še, ker nočemo zaostati za marčani, ki so za svojo cerkev veliko dali, da so io popravili, in so nazadnje dobili šc lep križev pot. Tudi to nas priganja k popravilu, ker v postnem času, ko imamo vsako nedeljo cerkveno opravilo, pride mnogo Ljubljančanov in sploh tujcev. Ce bi bila lepa cerkev, bi jih prišlo še več, in bi od tega imeli dobiček gostilničarji in sploh vsa vas. Mislili smo, da bomo za ta post dobili že nov križev pot, pa se je nekako zavleklo in ga še ne bo. Potreben je, ker bi ga molil marsikak tujec in tudi domačin. g Iz Bizovika. Malo nas pozna svet, kake tiče prebivamo v našem zatišju. Samo še v Zgornji in Spodnji Hrušici in na repu Stepa-nje vasi najdete tako imenitne ženske. V teh treh ali štirih vaseh imamo me poseben stan. kakoršnega ni po celi Kranjski. Ljubljančani nas imajo posebno radi, in nam vsak teden zaupajo vso svojo umazanijo. Me smo za Ljubljano to, kar so vice za nebesa. V vicah se čistijo duše, pri nas pa ljubljansko perilo. Vsak ponedeljek gre naša karavana v Ljubljano — takrat so doma samo manjši otroci. Možje so v tovarnah, me smo v Ljubljani, večji otroci so z nami, tudi konj takrat ni nič v Bizoviku pač Cesinov bajs ie doma. Takrat oddamo perilo in zopet naložimo novih umazanij in peljemo nazaj v Bizovik in delo traja zopet cel teden od zgodnjega jutra do pozne noči — da se zopet pripravimo za prihodnjo karavano v, Liubliano. To smo me peric«, ki s« bomo zanaprej večkrat oglasile v »Domoljubu«. Danes smo se samo predstavile. — Imele smo obiskovalca, v podobi tatu, ki je menda mislil v naši cerkvi obogateti. Pameti je gotovo kratke, ker se je lotil naše cerkve, v kateri bi drugega ne bilo vredno vzeti, kakor kakšno opeko iz cerkvenega tlaka. — Do sedaj smo imele v nedeljah v domači cerkvi službo božjo — s postom se bo pa ta prijetnost preselila v Šte-panjo vas. g Dobrovske novice. Mlekarska zadruga. Njeni računski zaključek za 1. 1907 nam daje sledeče podatke: a) zadružnikov je bilo 92 z 128 vplačanimi deleži, b) dohodkov ie bilo 44.255 42 K, c) stroškov pa 43.299 23 K. ostalo leta 1907. Stela je pa koncem decembra 1907 18 članov in je imela z dnem 31. decembra 1907 47.050 48 K denarnega prometa. Znak, kako koristna je ta naprava za našo faro. — Volitve. Dne 21. febr. so se naši Dobrovčani pošteno obnesli; izmed 197 veljavnih glasov sta dobila kandidata S. L. S. gg. dr. Iv. Šusteršič in svetnik Franc Povše vsak 93 glasov. Franc Cerne, posestnik v Kozarjah 5, Pe-trič 3, Cobai. Ivan Suhadolc in Franc Suha-dolc pa vsak po en glas. Ker je nek dopisnik iz Dobrove dne 19. febr. v štev. 42 »Slov. Naroda« klical proti meni c. kr. okr. glavarstvo na pomoč, da me pouči, kako se imant obnašati pri volitvah, sem tudi sam zato. Torej gori v vasi Hrezje h. št. 2 umrl Luka Kozina, ki je služil pod Radeckijem kot konjenik na raznih krajih, največ časa pa doli v Runuiniji. Star je bil ta mož 83 let, a vedno kaj živahen i in se je s ponosom spominjal svojih vojaških let, iz katerih je rad pripovedoval dogodke, ki jih je doživel. N. v m. p. — Veselica. Naše »Slov. katol. izobr. društvo« priredilo je bilo dne 23. telar, veselico s petjem in dvema igrama, namreč: »Krčmar pri zvitem rogu« in »Kmet in fotograf«. Danes se je stvar ponovila; izpadla je vselej prav dobro; domači mešani zbor je vsakikrat zapel tri krasne in umetne pesmi; »Kmet in fotograf« ter »Krčmar pri zvitem rogu« so pa tudi napravili ljudstvu ime- v blagajni 95619 K. torej je znašal denarni promet 87.554 65 K ; to je pa že pomenljivo število za našo zadrugo, ki je pričela delovati šele 2. novembra 1905. — Časopisi. Pri nas imajo letos časopisi sledečo število naročnikov: »Domoljub« 112, »Slovenec« s sobotnimi izdajami vred 9, »Bogoljub« 35, »Glasnik« 30, »Kmetovalec« 9, »Narodni gospodar« 15. »Narod« 1 naročnika. Mohorjeva družba pa šteje za leto 1908 130 udov v naši fari. To kaže, ka-košnega duha je naše pošteno ljudstvo. — Po- i sojilnica in hranilnica. Ta se je ustanovila dne 8. junija, delovati pa faktično pričela 21. julija I Selški »Paša«. naj se napravi stroga preiskava pod temi-le pogoji, ki so nepreklicni: a) pred vsem naj zahteva c. kr. okr. glavarstvo, da mu uredništvo »Slov. Naroda« brezpogojno pove pravega dopisnika onega obrekljivega pamfleta, da bodem vsaj vedel, s kom imam opravka in se potem malo pomenimo pred c kr sodiščem na temelju §§ 209 in 210 kaz. zakonika; b) naj se zasliši tudi vseh onih 100 volivcev, kateri so bili pn volitvi, in so razvidni iz volivnega zapisnika, katerega sem, kot ud volivne komisije dne 21. febr. svojeročno pisal. — Ra-deckovi veteran. Dne 22. febr. t. I. le pri nas nitno zabavo in toliko smeha, da je bilo res pravo veselje dovršeno. Tudi z gmotnim vspe-nom na korist društvu smemo biti zadovoljni. Živijo ! — M. Rant. g Vič-Glince. Društveno življenje se tu pri nas kaj lepo razvija. Udov »Katol. slov. izobraževalnega društva« je že blizu 200. Vsako nedeljo se vrše koristna predavanja. To vleče. Zadnji čas se je v društvu ustanovil posebni ženski odsek s svojim odborom. Dandanes se mnogo govori o ženski emancipaciji. Dobro: v društvu ima ženska priliko, pokazati svojo samostojnost. Kot članica ima pravica voliti, voljena biti, predavati, povedati svoje misli o tem in onem, staviti predloge itd. Koliko koristnega se more človek naučiti od dobrega, poštenega prijatelja, koliko več v društvu, kjer jih je dosti skupaj! Vsak kaj ve in pove v prid drugim. To je tista korist, kijo dajaj društvo poleg poštene zabave. Prošlo nedeljo je naše društvo priredilo gledališko predstavo v prostorni dvorani g. A. Mernika, mizarskega mojstra na (alineah. Velečislanemu g. mojstru, ki je drage volje prepustil svojo zares veliko delavnico v svrho igre, prav prisrčna zahvala. Upamo, da bo društvo tudi za nadaljne predstave našlo pri g. Berniku odprta vrata.. Pošteno smo se nasmejali pri igri »Zamujeni vlak«. Mojstra Petra je g. A. Svetlič res moj-stersko pogodil. Bučen smeh je spremljal njegove kretnje, ki je dosegel svoj višek v novi šaljivi igri »Kmet in avtomat«. Tudi drugi igralci so izvrstno izvršili svoje vloge. V dokaz živahno ploskanje občinstva v nabito polni dvorani. Začetkom predstave in mej obema igrama je troje deklic ljubko pozdravljalo bližajočo se pomlad v pomladnih slikah »Slav-ček in vrabček« ter »Citronček, belinček, pav-linček«. Za bližnjo prihodnjost nam je ženski < dsek društva obljubil gledališko predstavo. Živele društvcnicc! Kmalu nastopite! Z Vrhnike. V 15. številki »Rdečega Pra-iHiria« je priobčil neki »somišljenik« kratko nona* kot poročilo občnega zbora nepolitičnega Društvo strojarskih pomočnikov« na Vrhniki. Ni pa povedal, da društvo jako lepo napreduje, da jc od preteklega leta ostal lep prebitek 177 K. dasiravno je društvo imelo precej izrednih stroškov ter da je obolelim članom i/plačalo precejšnjo svoto redne in nekaj tudi izredne podpore. Dalje se je pa dopisnik po-mudil pri kratkem, pa »temeljitem« govoru ^ od ruga Ig. Pekle-ta. Govor je bil »temeljit« pa le za socialistična ušesa, katera so mu kot i:a komando pritrjevala. Namen govora je bil nekoliko zavit, vendar pa dovolj jasen, tako da ie vsak lahko spoznal, kaj ž njim namerava, iK iureč zvabiti naše društvo v socialno-de-ii'okraski tabor, kar pa ne bo šlo kar tako lahko. Nazadnje se pa dopisnik tolaži s tem, da bo tudi skozi vrhniške klerikalne megle prodrlo toplo solnce socializma ter bo ogrelo tudi naše strojarje, tako, da bodo kar slepo capljali za praznimi socialno-demokraškimi obljubami. Kedaj se pa to zgodi, je pa drugo vprašanje. Rakitna. Pri nas se je letos število udov družbe sv. Mohorja podvojilo — lani jih je bilo 17, letos iih je 34. Ali ni to posnemanja vredno? Dasi smo Rakičani v majhnem številu, bolj v kraju in osamljeni, napredujemo pa vendar le! »Domoljubov« prihaja k nam redno 18, »Bogoljubov« 10. Rakičani skrbimo tudi za olepšanje svoje cerkve. Omislili stno si pri g. Kregarju za Veliko noč dva krasna lestenca in v par dneh bil je denar skupaj; ali torej nismo Rakičani vneti za čast božjo? — Naša Marijina družba čvrsto napreduje: na novo je vstopilo 12 udov v dekliško družbo. Pustno nedeljo in prstni torek imamo šaljivo tombolo za ude mladeniške in dekliške Marijine družbe. — Porok je bilo predpustom pri nas štiri — lani nobene — med temi so bile tri neveste iz Marijine družbe. Dekleta se z veseljem in pravo vnemo vdeležujejo tudi tedenskih shodov; samo mladeniči so bolj mlačni — menda bo treba Marijino družbo mladeničev prekrstiti v izobraževalno društvo, da bo navdušenje za dobro stvar večje! — Tudi v Politiki nismo zadnji; vsi smo zvesti pristaši S- L. S., razun jednega, ki je v nasprotnem taboru, pa ne iz prepričanja, ampak radi svojih koristi. Ta mož napredne stranke je ostal na o 5' -•"«, vknjižene dolgove pa premeščuje po 5' >"i. Posojila se dajo samo članom, hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Torej možje in žene, fantje in dekleta, vlagajte, sprejme se najmanjši znesek, če tudi le 2 K. Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača, kronca do kronce varuje berača. — Volitve so izpadle v naši fari slabo za S. L. S. V občini Podzemelj je Mazelle dobil 111 glasov, Sukljc 33. Možje podzemeljski! Poglejte nekoliko gori na »Kranjsko« čez Gorjance, kako so tam navdušeni za krščansko Slovensko Ljudsko Stranko, kajti ondi vedo, da ta stranka ie res slovenska, je res ljudska: tam znajo, da ona edina pozna težnje kmečkega stanu, da ona edina ima res srce za kmeta, in kar ni kar tako, ona ima tudi potrebno moč iu je res v stanu kaj storiti. Zato so tako navdušeni za to stranko, da so povsod skoraj enoglasno volili može te stranke. Podzemeljčani pa nastopijo tako odločno zoper to stranko! Ali je to dobro, je to pametno? Nikakor ne! Zatorej, bodite res zavedni mož!e, otresite se liberalnih hujskačev in oklenite se stranke, ki je krščanska, slovenska 111 ljudska. Bog živi take zavedne Podzemeljčane ! Iz ribniške doline d Volitev deželnih poslancev se je v našem volivnem okraju končala z nad vse častno zmago S. L. S. iu prežalostnim porazom liberalcev. Do zadnjega sta upala Rus in Merhar na zmago. Na dan volitve sta pa prejela zasluženo plačilo — grozno nezaupnico volivcev ribniške doline. Upamo, da bodeta za lep čas obesria svoji kandidaturi na kol. Malik naših liberalcev, ali kakor ga sami imenujejo »ljudski tribun«, o katerem so pisali v »Novi Dobi«, da od dne do dne raste število njegovih pristašev, je dobil prav neznatno število glasov. Njegov tovariš Nace jih je dobil 13-3 več nego 011, čeprav je moral Rus. kot zmožnejši, po shodih mesto njega govoriti. Celo v svoji trdnjavi v Loškem potoku je malo manjkalo, da ni propadel. V Sodražici. kjer-je mislil, da ima najboljše prijatelje, kateri so ga svojčas oboževali, je dobil ravno petino oddanih glasov, mejtem ko ie pri zadnji deželnozborski volitvi imel naš nasprotnik lepo večino. Nezadovoljen mora biti tudi z Nacetom. ki je zase v občini, v kateri on načeluje, zbobnal nad 100 glasov, Rusu pa jih je privoščil samo 45. Zdi se nam, da se je vse zarotilo zoper tega »ljudskega tribuna«. »Slov. Gospodarska stranka« mu tudi ni mogla pripomoči do poslanstva. Rusa in Merharja smatramo sedaj za politična mrliča. Cast pa našim somišljenikom, ki so jima 21. februarja pripravili tako imeniten pogreb. Tako vrlo se že dolgo niso držali pri kaki volitvi, kakor ravno to pot. V plačilo jim bodi sladka zavest, da so si mesto političnih kameleonov, Rusa in Merharja, izbrali poslancem moža, ki imata v resnici voljo delati za svoje volivce, ne pa političnih kozlov preobračati, kakor bi jih bila Merhar in Rus. S tem naj bo Rus-Merharjevo poglavje končano. Iz raznih krajev Doleniske. d Št. Rupert. Izobraževalnega društva člani so napravili dvakrat predstavo »Kmet Herod» in enkrat »Kmet fotograf«. Mladeniči so svojo stvar izvrstno naredili. Cast jim! Da, delamo in hočemo delati ramo ob rami, ter svetu pokazati, da iz majhnega raste veliko, če je volja in koraiia ! To imamo. Tudi dobrot- nikov imamo že nekaj, še več si jih želimo in Bog obudi dobra srca, da nam pridejo na pomoč — za naš dom. — Občni zbor izobraževalnega društva se je vršil 16. t m. Predsednikom je bil zopet izvoljen preč. g. Ivan Mervec, podpredsednikom č. g. Ivan Straj-har. Društvo ima sedaj «9 članov. — Telovadni odsek vrlo napreduje, ne toliko v telovadbi kakor v samozavesti. Nabavil si ie že »Čebelico«. d Od Bele cerkve na Dolenjskem. Pri nas so se obhajale od 19. do 24. svečana misijonske duhovne vaje, katere sta z vso vnemo vodila čč. gg. očeta jezuita Kunstelj in Ra-kovec iz Ljubljane. — Ljudstvo se je pridno udeleževalo stanovskih govorov, tako domače župnije, kakor iz soseščine. Obhajancev je bilo okrog tisoč. — Bog daj vsem udeležencem trajnega duhovnega sadu! Cč. gg. misijonarjema pa naša iskrena zahvala in Bog plačaj! d Novoustanovljena »Hranilnica in posojilnica v Trebnjem« je začela svoje poslovanje z 2. februarjem t. I. Vloge obrestuje po 4'/»%, posojila pa daje na intabulacijo po 5%, na poroštvo po 5'/7%. Posojila daje tudi na amortizacijo. Uradne ure: vsako nedeljo od 3. do 5. ure popoldne in vsak četrtek od 8. do 11. ure dopoldne. — Najboljši odgovor na vsa »strašila« od gotove strani, češ, »le nosite denar v župnišče, ko hote veliko nanesli, bo pa kaplan z vašim denarjem v Ameriko popihal itd.« — je pač deistvo, da je imela posojilnica v teku prvih treh tednov 61.755 K 87 vinarjev prometa. d V Radečah pri Zidanem mostu so vjeli lisjaka. Ne bilo bi vredno omenjati, ko bi ne bilo pri tem te posebnosti, da se ie drznil v obljudenem trgu že več časa daviti jarčice. Vjeli so ga ravno pred novem zločinom v »Narodnem domu« o polnoči in sicer živega in dobro rejenega. Zasluženo kazen so preložili šele za po Veliki noči. Notranjske novice. 0d Pivke. 11 Obresti je znižala in sicer na poroštvo od šest od sto na pet in pol od sto hranilnica in posojilnica v Št. Petru. Tako smo slišali na občnem zboru v nedeljo 23. svečana. Tako je prav, to se pravi pomagati kmetu v dejanju, ne samo v besedah. Marsikdo se bo poslužil te prilike, ako ima kje drugod izposojen denar in mora plačevati po šest od sto, vzel bo raje posojilo pri tej posojilnici in si prihranil pri vsakih 200 kronah po eno krono na leto. — Z veseljem smo vzeli na znanje tudi, da izvršuje intabulacijo in extabulaeijo posojilnica sama popolnoma brezplačno. Kdor je imel prej kaj tacega opraviti, vč, kako veliki so bili stroški. — Načelstvu smo zelo hvaležni za njegovo skrb za zadolženega kmeta. n Gasilno društvo v Št. Petru je napravilo predpustno veselico in prav veseli smo, da je izpadla prav dobro. Dovoljujemo si pa vsejedno nekaj opomniti. Samo veselice v korist društva, — to še ni namen društva. Kako je torej načelstvo tega prekoristnega društva, da se celo leto za društvo prav nič ne pobriga in šele predpustom zvemo vsako leto, da društvo še obstoji. Radovedni smo tudi, kako je z računi in kam gre dobiček. Popolnoma nepristranska sodba o tem društvvu bo vsejedno ta: Dosedaj le pridno vince pilo, S tem žejo si gasilo. Na orodje in vaje pozabilo, Dokaz: da popolnoma je gnjilo. n Dekliška Marijina družba v Št. Petru ' iC s prireditvijo v nedeljo, dne 1. marca pokazala, da se dà v Št. Petru marsikaj lepega napraviti. Slišali smo lepo ubrano petje, Ivanka Kraševceva deklamirala je prav dobro S. Gregorčičevo pesem: V pepelnični noči. Igralke v šaloigri »Pri gospodi«, pa so bile na odru kakor doina. Poslušavcev je bilo toliko, da ie prostora Smalli zmanjkalo in so morali mnogi oditi. — Mladeniči in dekleta, le tako naprej v izobrazbi in v poštenem veselju. — Vipavske novice. n Gostilničar Bajec na Planini, katerega imajo gotovo še v spominu vsi duhovniki, ki so kedaj službovali na Planini, je imel tožbo z g. učiteljem. Učitelj je hotel, naj prekliče, pa ni hotel in dobil je A dni in 4 poste. Par dni I totem pa je šel zvečer ven in našli so ga nezavestnega na tleh. Še sedaj se ne zavé, položaj njegov je baje nevaren. Mi 11111 nc že-1 ino hudega, pač pa zdravja in boljšega mišljenja. Pred kratkim je bil izvoljen za predsednika novega liberalnega društva na Planini. n Naša zmaga. Dan 21. februarja je bil za nas V ipavce dan veselja in to po vsi pravici, kajti do sedaj smo bili mi edini, na katere je kazala kranjska dežela, kazalo kmetsko ljudstvo s prstom in nas pomilovalo, da nas zastopa boben in kravji zvonec v deželnem zboru in sram nas je bilo — iu razjezili smo se, in glejte, minil je mrzli Božič in prišla je Velika noč, dan vstajenja za lepo vipavsko dolino. Od zdaj naprej nas bo zastopal naš dični Janez Lavrenčič, naša kri, ki z nami čuti. z nami trpi, njegove potrebe so naše potrebe, njegove rane — naše rane, naši /ulji, žulji njegovi. Na Vipavskem je jasno, utihnil je boben, kravji zvonec je strt. Ali zdaj razumete, zakaj smo Vipavci veseli, bolj kot ste vi tam na Kranjskem? Vi niste pridobili nič. mi pa smo storili v šestih letih velikansk političen korak naprej. Zdaj nas ni več sram. zdaj bomo lahko šli z jasnim čelom magari v Ljubljano. Sijajno smo zmagali ; v naši dolini je dobil naš Janez 526 glasov večine, vitez Kajetan je dobil samo 213 glasov. Zmagali smo vkljub temu, da so se naši liberalci pridušali in hoteli staviti velike svote, da zmaga »vitez Kamen«, zmagali smo n Kaj govore slapenskl liberalci? To-le: kes, da ima Lavrenčič večino; toda Kajetan ic plemenit in ker je plemenitaš, ga ima cesar rad. Zato bo pa cesar Kajetanu »šenkal« glasove iu bo torej on poslanec in uc Lavrenčič. Dragi naš Janez tam doli v Vrhpolju, boj se, kajti tvoj poslaniški stolcc se maje, izpodbili ti ga bodo Slapenci s svojo — modrostjo. Pa nc bodi hud na Slapence. privošči jim ta »trošt«, kajti brez tega »trošta« bi umrli ža-ksti. iz raznih krajev Notranjske. n Izobraževalno društvo v Studenem. V predpustnem času nam je naše k. s. izobraževalno društvo preskrbelo prav lepo veselico Vse se je vršilo v najlepšem redu. Le žal, da nimamo dovolj velikega prostora; mnogi niso mogli dobiti vstopnice. Pohvaliti moramo pred vsem našega vrlega šolskega vodjo g. Fr. Starmana, ki je vodil petje. Da v tako težkih pesmih izuri domače pevce, to je hvale vredno zanj in častno za pevce. Škoda, da nas je zapustil in odšel v drugo službo, ker je bil tu samo začasno nastavljen. V kratkem času se nam je zelo priljubil in nam prirastel k srcu. Tako vrlega pevca ne bomo nikdar pozabili. Bil ie z ljudstvom in ljudstvo ž njim, in kaj je lepšega, kot tako vzajemno delovanje? Zato ohranimo blag spomin, naj tudi on nas ne pozabi. Naj pa tudi drugje tako deluje in ljudstvo ga bo ljubilo, kakor smo ga mi. Tudi druge točke so se dobro obnesle. »Martin Kopač« je dal prav lepe nauke, kako se ne sme delati, ako nočemo, da bi ž njim delili nesrečo. »Bolnik in smrt« je prav primeren prizor za manjša igrališča. Vse osebe so svojo vlogo prav izvrstno izvršile. »Krčmarju pri zvitem rogu« smo prav iz srca privoščili, da so ga tako vlekli in opeharili, ker je točil med sv. mašo; gotovo se bo spametoval, kakor mu je sosed svetoval. Smejali smo se Janezu, Mihi, ko jih je krčmar iskal, pa je prijel brivca, ki ga je pa tudi obril, če ne po obrazu, pač pa za nekaj denarja. Kaj pa naj rečemo o našem »Ciganu baronu» —? Videli smo tu že izurjenega igralca, ki bi delal čast tudi mestnemu gledišču. Hvala vsem; le zopet kmalu kaj novega! n Ali že veste? To namreč, da smo vsi, kar nas je »Domoljubovih« pristašev v reški dolini, »črni« in ničvredni! Tako sc nam je v »Notranjcu« povedalo na vsa usta. Pa zakaj? Zato ker ne hodimo v K-tovo bigularno vpraševat svéta. kako se naj ravnamo v javnem življenju tistega človeka, ki sedaj zabavlja duhovščini in krščanski pravičnosti, a ie včasih jedel s slastjo kruh ljubljanskega Marija-nišča. Toliko za sedaj. Nekaj se bo pa tudi pralo pred ljubljanskim sodiščem. lz raznih krajev. »Straža« na Dunaju. — Katol. slov. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju deluje že 5 leto med dunajskimi Slovenci. Veliki pomen tega društva more ceniti le oni, ki ga je zanesla usoda v tuie mesto med tuie ljudi, ki so mu tuji po navadah in jeziku; med njimi se čuti osamljenega in zapuščenega, domoto-žje se vzbuja v njegovem srcu, a nikogar nima, ki bi ga umeval. Tako so živeli Slovenci, razkropljeni po vsem prostranem Dunaju; niso se poznali med seboj, drug za drugega ni vedel. Danes pa zbira »Straža« slovenske rojake vsako nedeljo v svojem prijaznem lokalu v VI. okraju Liniengasse 36. pri »Petermanu«. »Straža« skrbi zlasti za to. da ohrani dunaisk. Slovencem zlasti dva dragocena bisera: vero in narodno zavest. Zato. prireja »Straža« vsako drugo nedeljo v mesecu slovensko popoldansko službo božjo (VI. okraj Pouthongasse 16. cerkev sv. Antona). Ob pol 3. uri je slovenski govor in pa litanije s slovenskim petjem. —■ Za narodno izobraževanje deluje »Straža« s tem, da daje mladeničem in gospodičnam priliko, da se uče v društvu tamburanja in petja. Tako ima društvo lep tamburaški in pevski zbor, katera vodi spretni kapelnik g. phil. Bajuk. (Glej sliko v današnji številki.) Članom je na razpolago društvena knjižnica, ki šteje blizu 500 knjig, po katerih člani prav pridno segajo. Ob nedeljah zvečer imajo razen tega člani »Danice« v' društvu predavanje. Vsako drugo nedeljo prireja »Straža« tudi večje zabavne večere. Tako je priredilo društvo v februarju Ant. Medvedovo igro »Za pravdo in srce«, ki je uspela tako sijajno, da more biti društvo na tolik uspeh ponosno. Pri tem so sodelovali člani akad. društva »Danice«, ki so prevzeli vse moške ulogo in tako pokazali zopet, kako umevajo delovanje za narod : ne s frazami in popivanjem, ampak z resnim delom med ljudstvom. Uprizoritev žaloigre »Za pravdo in srce« je dosegla tolik uspeh, da so pri petem dejanju marsikomu igrale solze v očeh Želeti je, da spravite tudi v domovini to igro na oder povsod, k.ier razpolagate vsaj s srednje dobrimi igralskimi močmi; gotovo bo uspeh lep. — Ob tej priliki opozarjamo tudi vse rojake na prihodnji zabaven večer dne 8. 1 marca, ob pol 7. uri zvečer v dvorani hotela Fuchs na Mariahilferstrasse. Na sporedu je tamburanjc, pct>c in krajša šaljiva igra, pri kateri sc bodete gotovo vsi zabavali. Vstopnina je prosta, pač pa se pobirajo prosti darovi v društvene namene. Torej na veselo iu številno svidenje! Narodno gospodarstvo NAŠ PAŠA. Primaruha, le naglejte se ga! Kako se modro drži naš Paša, pinegave! Gotovo ni nikoli mislil, da ga bo »Domoljub« raz-nesel po vsej Sloveniji in celo v Ameriko! Živinorejska zadruga v selški dolini je imela tega »kerlca«. Samo osemnajst starih centov je tehtal, pa ga je vsakdo, še celo en gospod z Dunaja od poljedelskega ministrstva pohvalil: »Ta je res kerlc!« Na Dunaju bi ga radi videli, da bi ga selška živinorejska zadruga poslala tje v razstavo, ali zadruga je še mlada, dve leti komaj, in si ni upala na Dunaj, ki je tako preklicano v stran. Kupili smo ga na Pincgavskem za 700 K, prodali pa, ko je »kmeta doslužil«, samo za 610 K. Krota je v poldrugem letu precej zajedel, okrog 400 kron, vsaki dan eno kronco .pa brez pijače! Zadruga je torej pri njemu izgubila okrog 500 kron! Kaj pa zarod? Okrog 50 krasnih telet ima danes dolina od njega! Vsako tele je pa bilo 20 do 30 kron več vredno, kakor preje od domačih bikov. Tako so dejansko prodajali in kupovali ta teleta! Torej dolina ali kmetje nimajo ni-kake škode, pač pa že samo pri teletih lep dobiček. Kdor ne veruje, naj pride pogledat! Letos je stopila zadruga korak naprej, in kupila Paši vrednega naslednika Triglava za 1100 kron, starega šele 20 mesecev, ki je tehtal po dolgi vožnji in sestradan 10 in pol centov. Kmetje trdijo, da lepšega ni mogoče »zmalati«. Takih kupčij ne zmore posamezen kmet, pač pa zadruga, kjer vsi udje nekaj >odrinejo«! Kje je pa toliko denarja? Kdor pristopi k zadrugi vplača delež 10 kron, pristopnine 2 kroni, za skok plača 2 kroni; neud, ako ni zadružnih krav, 3 krone, poljedelsko ministrstvo ima za živinorejo ogromne svote in kdor le trka tudi nekaj dobi. Začetkom so nekateri še bolj debelo kakor bik gledali tiste dve ali tri kronce za skok. Ko so pa videli krasen zarod, so se smejali v pest: »Hudir, da se ne ke-sam!« Zato kličemo selški živinorejski za-drugarji vsem kmetom: Osnujte si za večje okraje živinorejske zadruge, in oči se vam bodo odprle, da je vaša živinoreja še daleč daleč za Triglavom! Edini vir do-hodliov je za nas živinoreja, če to izboljšamo, kar je mogoče le po zadrugah, podvojimo tudi naše dohodke! — Le poglejte še enkrat našega Pašo. Prihodnjič bodete videli nekaj drugega. Pozdravljeni prijatelji! Prof.Pawlow označuje na podlagi točnih preiskav tdrav t r k za najmogočnejiega rl-ujcvalca aekrctorsflih lelodčnih iivcev. 1'rav odlično pa zbujajo tek, kreje {elodee in olajiajo bolečine prave Bradyjeva želodčne kapljic» P< apeiujejo opravila prebavnega dela, alast do jedi, odstranjajo telesnemu dobrobitn ikrdljivo napenjanje, čejmerro tvo-Htev kislin, telesro zaprtje, ielodčne bolečine in drugo motenje prebate. Dobi se v lekarnah. O. Bral j, lekarnar, Dunaj I. Flcischmarkt 1 46?, razpošilja šest steklenic za K 5 —, tri dvojnate ateklenice za za K 4 50 Iranko 2428 12—1 Se ne izplača. Gospodinja beraču: Ce mi nasekate nekoliko drva, pa Vam dam kosilo. — Berač: »Hvala !Se ne izplača, potrebujem prav malo. Protlnske bolečine bodli.» k ■ x. »"ne mučijo več odkarr.Ml,Sil,J v 'uif .« ' ElsaHnld• Dwn^. F,ll,r"» skušnjo 5 K franko N.^i. ''W« " po-* S-Ad. trg & m'h««,^. V- Sarsaparilla sirup, ki ga proizvaja pod imenom Herbabuy dr. Hellmann-ova lekarna na Dunaju, (cena steklenici 1 K 70 vin.), je že 33 let uvedeno in najboljše preizkušeno odvajalno sredstvo, ker izborno pospešuje odvajanje in čisti kri. Dobiva se v vseh lekarnah . Pomanjkljiva prebava ]e vzrok skoro vsem boleznini. Za stalno vravnavo prebave izborno služi dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni dobivatelj v Pragi .Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. Slab v računstvu. Ne vem, kaj bo računati pa res ne znam. Zdravnik mi je dovolil samo tri vrčke na dan. pa sam ne vem, kolikrat sem se včeraj vštel. Dušljivi kašelj ta strah otrok, ozdravi uspešno v vseh primerih Scottova emulzija. Scottova emulzija je Izmed najboljših pomoCkov za slabotne, bolehave otroke, ki jim hitro preskrbi rožnata okrogla lica Scottava emulzija ima odtod izredno zdravilnost in krepilnost, ker jesestavljena samo iz najboljših, najbolj finih in najuspešnejših snovi, ki jih poseben Scottov način pripravljanja spaja v okusno in docela lahko prebavno smetano, Scottova emulzija je odraslim in starcem takisto dobrega učinka kakor otrokom. C54 1-1 g C aven, Slaven Slaven, Slaven, ker òuva prtenino, vsled bleiòeòe beline, ki jo dobi prte-nina, ker ne dobi prtenina po pranju prav ni- kakega duha, ker je zelo poeeni in ie pri pranju prihrani mnogo fissa je 163 16-7 0-miu v* Absolutno neobhodno potreben je za vsako dobro ure» Jono gospodarstvo. — Pazi naj se na zgorajšnjo varstveno znamko In varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. — Dobiva ae v trgovinah s drogeri-jarni, kolonijalnim blagom in i milom. v. Engros pri L. Minlos, Dunaj,I Mölkerbastei 3 Ako ka= šljate, če sto bri pa vi, zaslezeni «11 nahodni, «ko težko dihate ia se ponoči potite, je potrebno v Vafto korist, da rabite zaupanja vredno sredstvo. Kot tako se hvali HaldpUJev lipov medeni alrup (Rp. : Syr. thiliae 300 gr) Njegov učinek pri kaftlju, hripavosti, zaslezeniu, teiki sapi, katarih, pomanjkanju teka, nočnem potenju itd. ae sploSno priznava. Vzorčna steklenica 3 K, velika steklenica 6 K, 3 steklenic« franko 16 K po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Glavna zaloga za Avstro Ogrsko: Lekarna pri „apostolu", Budim-pe*ta, Joeeferlng M/4« 2694 20-14 20.000 metrov ostankov 10-20 m dolgih, najf Inejllh, popolno brez napake, obel|enl, primerni za nallinello teleano ali poilel|no perilo Rumburika In batlat.-tkanlna..................no 24 kralc meter Ccflr za domato obleko, blure, predpasnike, olroike obleke Ia- Dorna kakovoat, lepi neini vzorci................jgi Kanavaa za poalel|ne prevleke, zajami. perllno, roala kakovost " * " ' živahne barve 80 cm Urok ....... ta no...... ! ....... Rjuhe brez liva, » m dolge' 150 cm iiroke .' .' Kuhinjske brisače, iahov vzorec........ Brisače za poaodo, rdeče karlrane......... 35 90 •8 10 oddaja po povzela E HI I L FUCHS, Nachod I. tkalnica za platno Na|man| ae pollila 5 kg za poakuin|o — ca « metrov. Neuga|a|o{e ae vzame radavolle nazaj; vzorci ae prlloie le zavoju za poakaialo. 53« 1 Kašelj naglo umiri, razkroji slez In la;Sa izmeček pristni »s Karolinodolski Davidov čaj, 1 zavoj 40 vinarjev. Edina Izdelovalulca: : Lekarna pri : „Češki kroni", Praga,Karolinov dol. Dobiva ae v lekarnah ali direktno, (e ae polije SO vin. (2 tavola). Zaloga v L|ubl|anl: Lekarna .pri ilatem orlu*, Jurčičev trg. Pozor pred ponarejanji. Vsak zavitek ima tvrdkoi in podpli A. Parki. -Agente —— proti najvišji proviziji išče brunovska izdelovalnica lesenih rolet in žaluzlj. Hoilmano Ä Merkel, Bruno?, 460 Češko. 2 2 deoelost odstranjuje zeliščno milo „Ural" Odi kovano je z zlato kolajno in častno diplomo. Mesto zalitega telesa mladeniška in vitka postava. Nikakor-šno zdravilo, edinole kot sredstvo za odstra-njenje debelosti. Zdravniško priporočeno. Nobene dijete, nobene pre-membe v vsakdanjem življenju. Izboren učinek. 1 kos 150 g 2 K. 3 kosi 5 K. 6 kosov 9 K. Dobi se edinole Bri M. Feith nasi., lunaj, VI., Maria-hilferstrafie 45. Višjega štabnega zdravnika ln fizika dr. Schmida 12-1 znamenito 2536 olje zo sluh odstrani hitro In temel|ito nastalo gluhota. Iti/mie U ssiu, ntm)« pa sUtrih 4» »aptss-hosl tudi ako je le zastarano. Steklenica atane 2 gld z navodilom o uporabi. Dobiva ac aamo v lekarni pri „črnem orlu" na Novem trg. v Celovou. Pozor! Bori! Najceneje in najbolje aukaeuo, mod so, platneno in manufakturno blago za letnu dobo, se kupuje v novi trgovini pri |VAH SAVNIK-U KRANJU Glavnem trga. pri Besentano Nevestam In ženinom se pri nakupovanju posebno priporoča ta nova trgovina. Istotam se dobiva tudi domače štajersko rudeče in belo vino po nizkih cenah. 169 Odlikovana temenska trgovina In umetno vrtnarstvo 216 10-ft Alojzija Korsike v Ljubljani. Edina na Kranjskem strokovno urejena semenska trgovina ua debelo in drobno. 6 vrst peae, 10 vrst detelje, 16 vrst trave. Čistih trav in več vrst travnih zmesi, priporočenih po poljedelj. listih, mnogovrstna krmilna, zelenjadnn in cvetlična semena, vsa preizkušena; za dobro kaljivost se jamči. Tu se tudi izdelujejo topki in venoi, sveii in suhi, ( trakovi in napisi, in vsi v to stroko spa-dajočl predmeti po najnižjih cenah. Cenovnlk za leto 1908 «e dobi brezplačno. Za obila naročila se pri poroča z od ičnim spoštovanjem Alojzll Korsika. Lepo Kmetijsko posestvo skupaj jedna parcela v obsegu (0 oralov. Obstoji iz njiv, košenin in gozdov, dalje hiše in z vsemi gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stanu, ležeče v griču, jedno in pol ure od Ljubljane oddaljeno. Proda se z ugodnimi plačilnimi pogoji. Poizve se natančno na pošti v Hruiioi pri Ljubljani. $04 1 Filipa Neusteina r postajen« == odvajalne krogljice (Neasteioove Elizabetne krogljice). Pred vsemi drugimi podobnimi Izdelki lma|o prednost te krogljice, proata vaaklh tkodljlvlh primesi 1 vporabljajo ae z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu leleaa, lahno odvajaioče, kri člstcSe, nobene zdravilno aredatvo ni ugodneje In obenem povsem nelkodljlvo, da bi preprečilo zaprtje. Izvor premnogih bolezni. Radi posla|ene oblike |lh radi utlva|o tudi otroci Skatlilca a >5 krogljlcaml atane 30 vin . ovo| z 8 ikatljlcaml. torej I >0 krogljlc, alane le 2 K. Ce se polije naprej K 2 45, se polije tranko I ovoj fsmalla I Nulao se svari pred jVUlllO! ponarejanfl. Zahtevajte .Filipa Neusteina odvajalne krogljice". Pristne le, (e nosi vaaka Ikatlfa In navodilo naio zakonito varstveno znamko v rudeie-Srnem tisku „Sv. Leopold" In podpis „Filip Neustein, Apotheke". Naie trgov, sodnlj. zavarovane embalaic morajo Imeti naio Ivrdko 25M 10-6 Filipa Neusteina lekarna pri sv. Leopoldu Dunal.l .PiankenfaaseO. Dobiva se v vseh lekarnah Trda črepln]a. Pokliči takoj živino-zdavnika. Kobila je s tako silo udarila po hlapčevi glavi, da se resno bojim za njeno kopito! ■ • . -------- H«rkal*Ht« podfoaforaato-kiali apneno-železni sirup. Ta Je še 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti Odstranjuje s!ez, pomiruje kašelj in vzbuia slast. Pospešuje prebavo in reditev. Cena steklenici K 2 so po pošti 40 vin. več za ia vitek. Zaloga akoro »»»»h lekarnah Hepbabnyjov okrepljeni Sarsaparille-sirup. Je ž e 33 let uveden in najboljše preizkusen. — Izvrstno odvajalno sredstvo — Odstranjuje zaprtje in nJega zle posledice. - Pospešuje odvajanje in čisti kri. Cena steklenici K 1 70, po pošti 40 vin več z» zavitek 2650 a Edina i;de!o»inj. in g'avna razpošiljate» DMfellfflOniWKia leKOrilO „ZM BMlIllierZlSKelf4, OUNAJ, «11.1 KdlSerStrOSSe 73—75 » zalogi Je la pri n lekarnarjih v L|ah|jaai, Beljaka, Cel|u. Celovcu, Črnomlju, Nov Mesta, Reki, Sovodmu, St Vida. Trbiža, Trata, Vellkevu t« V rk» V gostilni. Gost natakarju: Se lahko odstranite, Vas ne potrebujem! — Natakar: Oprostite! Jaz sem odgovoren za srebrne žlice. Tr$anjt m revmatlike f bolezni • - 3 Zoltàn-mazilo. Steklenica 2 K, Izvzemli porto. Polilja dvakrat da dan po polti n lekarna Zoltin n Budimpotta. 31 5 Zaloga v Ljubljani: » Emil Ltustok « lekarna, Resljeva cesta itev. 1 M •ti Hb.., Čeiko. Caao òoéko paatoljao pa rja I I kf aov lc« K » M. bollii K U'-. polbtlo ikobll.no K I«'—, bel. K >«--, nci.obelo, kol p.b mehko »kabli K K — K M —, K 4J-. Poiilja Iranko po povzetju Zamena dovol|cna proti povrnitvi poitmne Benedikt S.cha.l, Lobe« ii. im irato «vat. m aerala skrbno varava« P red vsaka ..a..|., kar M p* t*j Ukko vaaka Ml najmanj!* raaa raavtja v aaia baia, ulko »Iravljlv* nai »a « la» a. J. Is-bul. Miline vlatae «azila, Uka i»eao»aao pralko domai* aia.lla k*t aa»aeijlee »k»«», ta TUrtoj. ran. tla«., abvaraje lat«, oUjlaj. vna«a la baiatine, kladi I. paepafcja s»o*lJeeJe e—- Raspollila .« wob iaa — 1 pUioe » vU., pol palice M vtnujov. Proti propinai. K I I« aa polljaje « polio., ali K t'— Il polle po Haine irata u vaaka paatajo antra- efreke saonarklj.. Vrt 4.11 .mbal.I. Ima). ' a a h I to d.ponov.oo var.tv.oo saaaako. Olavoa zaloga L FRAGHER, L kr. dvorni dobavitelj lekarna „pri črnem orla" , Mali atraaa ; «|el Nmlm al. >03. w \Wnj.«reja dai Q dni Iltajnovtjjimi Ida 1905in Oezgrajenimi'vdiHpnsKimi perniiti Trdo «daj« teaijeastop'nilt ftCeUmg, Jju bljana ^ìo^^-uiice lw.28 Od Sod BjjubjjM« vwltf ponedetelt .tortll • čtHtk v trdnu. Priložnostni nakup! lamoato gld. I0-- aamo...... n 1*75 30.000 komadov prodanih stane lepa „6lerla" srebrna s plombo 36 orna anker - remontolraa žepna ara, prima kolesje z lepim glavir. okrovjem s sek. kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico z obeskom, natančno idoča za samo I gld. 75 kr. 556 1-1 Dalje ponnlam pozlačeno, 36 urno. (veleprlma ivicarako ko-Icaje) remont, uro zlepo pozlačeno verižico za lamo 2SO gld. Za vaako uro triletno plimeno jamstvo. — Po povret|u polilja Izvoz ur KOHANE Krakov it. 48. Za .FajraJajo*. deaar sazaj. «noji a« ..rollìi po dr.kr.t. Zdruiene tovarne za volitino prodajajo letos aopet izključno po meni okroglo 4000 kom. takozvanih i • vojaških kocev za konjé za ceno Ia gld. 2-20 komad in gld. 4-SO za Eap '6 parov franko na dom) naravnost na lastnike on) Ti dabalii trajno trpežni kooi so topli kot koftuhovlna, temnosivi, okoli 190 200 om waliki. torej lahko pokrijejo oalaga konja. - Razločno pisana naročila, ki se izvrše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, tuj se pošljejo na « 2214 3 Stainar«javo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taboratraaao 27 G. Ceniki na ieUo zastonj in franko. - Za neugaja- joče se zavetem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od: kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, iipnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weichbergerja, Ilosva, Grünwalda. Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczkowski-Ja Dotro-gtany, Rosenauerja Zg. Moldava, Kahlissa Miuken-dorf, Schenka GerNdorf iantn k a umetnega mlina Fohringerja ia dr. __„ V železniškemu vozu napaden in oropan. Na zagrebškem kolodvoru sta v železniškem vozu napadla in oropala dva žepna tatova delavca Antiča. Policija je predrzna tatova prijela. Čudež industrije. Nev-Vork In London nista prlz.nd.te «Iti evrap- gtd. HI la i I kaaudev »M. O» mM U kern amer pal. arato.» tava» BI«; 1 kam amer. pat srebrna lajemehslca s. Irto; w ___- I i i ■ !.. I . ■ mi I. m ■ znano, je potopita I kom. user. aaL---- I k.m ili vikterle bil« ss p.dkl«de i I kom etett.ni umiialk eveloik.v; I k.m. cadil.lk aa t^l 1 kom. .a|H. stpalaica aa aladkor. 42 komad*, skopaj sam* gl t. trt*. Vseh teh 42 predmetov |e popre) stal* ( ter jih |e mod sedal dobiti p* te] minio S Id. 6 «0. Američanako pai. srebro je ros In skozi bela kovina, Id obdril bol. arebre 25 I«, za kar se garantuje. V najboljil dokaz d. leu Inaerai ne tcmel|! na ntknkrlnl slepariji, aavez.jcm ae s tem javno, vaakemu, kateremu ae bi bil. biavo vici, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli 1. krasno garnituro, ki le poa*b.* prikladna tpl pre- žJnj^SnSriTprlložno«tno'ilafllo. kakor tudi za vsak. b.l|ie g*sp*d*ral**. Dobiva se edino le v A. HIRSCHBERG-« «k.portnl kilt nm.r. pat. .rabraoga klaga na Dunaji II., Rembrandtatr. 19 O. Telefon 14597. Potili, se v pr*vlncl|* pr.tl povzetju, all C* ae zneaek aaprej vpoilje. Čiatil.l praiek za n|. 10 kr. Pristno I« s zraven natl.n|en. varstveno znamko (zdrav, kovin.) Izvlctek is pobvslnib pisem : S pel. srebrno garnitur* sem jako aadovoHea. Tomai Roinnc, dsksn Maribor Ekac. baronica Edelabcim ml |e najtopletc prt-poročila Vaio garnit.ro, torci proalm, poilltte mi tako garnituro za gld. 6 00. Ko c a.z d, 19. oktobra l«0t. Ilonn Tlaza, ro|. grof. Degenfeld. Vd. garnit. v gospodinj |ako k.rlalna, proaim, da I. eno. M P. v. fari Preboldu Dr Onmlfo BSbm. okr. In l.v «dr...fk. ite Cena atekleni 80 vin. Dobiva ae v lekarnah ali direktno, te «e vpoilje K l »0 U steklenici! Iranko pri edini Izdelo-valnici Voetfeb.l-ovl lekarni, Pr.ga-K.rollnin dol. Zalog. : Lekarna H Mardelschllger, Ljubljana, Jurčičev trg. 13* Pozor pred ponarelanlt I Tal 29 , Ai ftj Trgovina s klobuki in čevlji Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trglO prlporota svojo veliko zalogo njjraznovrslnejših klobukov, cilindrov in ?epk, kakor tudi naj-trpeZnejSih ter najfinejših {evi j e v. Pozor I (ira) I pozor! Slavonska biljevioa Ta je napravljena Iz najboljših gorskih celišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hrtpavosti, težkem dihanju, astmi, — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošte za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali Ce se posije denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od Pa Jurišiča, lekarnarja v pakracu it. 65. (Slavonija). pomočnika In učenca za mizarsko obrt sprejme takoj Jožef Vangar, Koroèke Bela 97, p. Javornik. 4912-2 fficUnißti, » mari/co Katen ieli/o dvbru. pt> ceni in tBBs-nfisljiwpotcrvali n*y se oVmepip rSùrion^'c/OnetelXa v Jfy'ubQunt WòloóvorsMe "dfMaxirsòiaZ/tyuniltitkfcseUriyUa&w. latetaaa eprejmejo ne iekH la zaaes-IJivi laetopalki. Zastonj 2554 zahtevajte moj ilustrovanl cenik o urah, zlatnini, srebrnini itd. Dr. Heger, urar, juvellr In giavar. Osiek I.Kapucinska ul.4 (Slavon.) U Ameriko In Kanado najzložnejša, najcenejša in — " najvarnejša vožnja s Cunard Line ^ Bližnji odhod i Iz Trata i Carpathia 3. marca, Altonija 18. marca, Slavonija 31. marca. Ia: Llverpoolai I.usitania 7 3, 4/4, 15/4" in 16 5, Mauretanija 21/3, 11/4, 2/5 in 23/5. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. KÉ si s S vinarji vsakdo lahko oskrbi potrebno blago za obleko, platnino, sukno, posteljno opravo, oksford, sploh vsako tovrstno blago v največji izberi na lahek način in prav ceno. Piše se enostavno dopisnica na brate Leohnar v Gradao po vzorce, ki se razpošiljajo brezplačno na vse strani. 337 12-2 Josip Kordin LJubljana, Pred Škofija S. priporoča 334 10 7 avaja begate zaloge veakovretalb — zanesljivih nomea —— kskar : tra« donate, lacerne la radete detel|e, esparta«, vellbsaske rumene, radete In bel* pese, la karaoke sa fcraio. Raznih aernen graha, vseh vr,. trae: trav-alinicc, melane is suho in mokro zemljo, najboljla krms za iivino in kon|e, jesenska reps, vse vrste solale. kakor sploh vseh kuhinjskih zelile in kmetijskih semen po nizkih ceneh — Pošlnim polota Izvriujejo se asrotiis lotno in solidno L krulako podjetje sa aaiatBO stak Insite la slikanja ■■ steklo -____ Aug. Annoiai Donajaka ccata 13a, poleg,Hgovca' se prlparata pretasllll dahavltinl Ia p. ■ slan. abtlastva sa mprsvo cerkvenih akna* a anelala sleklsrstvons ali slikane na slekla, ■Isvbenlk del, aspi sva okvirov, Itd. Itd. — Ima ladl * zalofi rsziltno porcelanska Ia stekleno posodo sa nsmlr|t (ostilo In sa-sebalke, svetilke, okvire Itd. po na|nli|lb ee-nsb - Narisi, ceniki In prorstnnl aa sa-blevo ssslonf, mnoga aprltevels sa davrisna dela sa ceajeate ed|«asaJcem v ogled as raspelage. 1907 SS—SO Zahtevajte zastonj In poitnine prosto moj veliki, bogato ilustrirani glavn katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastih, srebrnih in zlatih ur in vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnin, glasbil, usnjatepa blaga, kadilnih priprav po izvirnih tovarniških cenah. Niklasta remontoarka ... K 3 — Sistem Roskopf patentna ura , 4,— švicarska, originalni sistem Roskopf patent .... 5'— Registrirana .Adler Roskopf nikljasta remont na sidro , 7-— Srebrna remontoarka ,01o- ria* kolesje, prosto .... 8'40 Srebrna remontoarka, dvojni pokrov...........12-50 Budilka............. 2-90 Kuhinjska ura......... 3' Schwarzwaldska ura.....2 80 __Ura s kukavico........ 8 50 Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. 64 8 Prva tvornica za ure » Moatu —— Jan Konrad —— c. In kr. dvorni dobavitelj v Hostu it. 9S6 (Čeiko). Trgovski učenec dobrih, poštenih starišev, star 14-16 let se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri tvrdki Konsumnega dru&tva v Starem trgu pri Ložu. 568 3—1 Osebni kredit za uradnike Častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnišk. društva e jajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit Potovalci izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osred-njemfcVodstvu utdn. dru tva, Dunaj, Wipp lingeistrasse 25. 2438 1 IfritdbarJ ■rt Franke-»rota ab M. Pattteka. z svod aa lateacrle I« arkllekls - MàUUJOÒW • «trokom in odraSenim osebam prlplsajej« zdravniki caia napela« TBVHOHEL SCILLAE kat sredstvo, H odtrgava sluz, jo odvila, H blati in potolažnjc krčeviti kalelj Is M «f ttraajuje dihalne težkoče. Stotine zdravili* aa ae le Imenitno Izrekli o hitrem nMafig» ranja tega sredstva, Thymome) selila«, «I «•lovskem kalija Ia pri dragih vrstah k rifa. VpraSaJt«, prosimo zdravnika t I steklenica l-M K. P« aolti Iruk» Mfl pelUjatvi 290 K, S steklanlc« aH MlCS »«•» staklenle pri poN|a*4 Jb B. * Utfslavsnjs k tfaraa aala«s lakaraa B. FRAONSR-Ja MM e. kr. dvora. salatala* IM " ■ Praga lik, M. M ■ »•ktrm aa $k»r*J r riti Ukmrmmä. Izdalovatalja In aa rar- sbrano znamka. Izdajata!] In odfovornl uradnik: Dr. Ignacij Žitnik. Tiskala: .Katolllkk Tiskarn*'.