Poštnina plačana r gotovini. Let j XIV., štev. 1$6 LJubljana, petek 7. Julija 1933 Cena 2.— Din (Jpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. E'odružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Zbližanje z Rusijo Dopolnilna pogodba o medsebojnem nenapadanju, ki je bila v ponedeljek v Londonu sklenjena med Malo antanto, Poljsko, sovjetsko Rusijo in še nekaterimi ruskimi sosedi, je iznova obrnila pozornost mednarodne javnosti na izredno živ ah nosi in aktivnost enega dela evropske diplomacije. Ta diplomatska akcija je tako rekoč v permanenci, da se politična javnost skoro niti ne more ?proti orientirati, zlasti še, ker se en del akcije, morda celo poglavitnejši, odigrava za kulisami, ali vsaj tako, da niso jasno vidni niti smotri niti vsi nagibi tega ali onega pojava. Mnogo se je svojčas razpravljalo o motivih in o vrednosti posebnega rusko-francoskega pakta o nenapadanju. Zlasti francoska desnica je napadala levičarsko vlado zaradi zbliževanja z Rusijo. Danei pa moremo, ako vse drugo pustimo ob strani, reči vsaj to, da je ta pak; olajšal, če ne naravnost omogočil akcijo, ki je sedaj v teku in ki je na eni strani obeležena z aktivnejšim pozitivnim udejstvovanjem sovjetske Rusije na evropski politični pozornici, na drugi strani pa z njenim zbliževanjem z državami, ki predstavljajo v Evropi blok miru. Da je ta akcija zares močno v toku, za to je najboljši in tudi za manj poučenega dovolj prepričujoč dokaz ravno najnovejša londonska pogodba. Odveč bi bilo razglabljati sedaj o tem, komu gre glavna zasluga za ta vsekakor važni in razveseljivi razvoj. Kar se tiče Male an-tante, je treba samo pribiti, da ni bila njena krivda, ako do zbližanja med njo in Rusijo ni prišlo že prej. Vse do lanskega leta sovjetska zunanja politika ni bila taka. da bi podpirala konsolidacijo Evrope, marveč je v svojem — bodisi resno mišljenem, bodisi samo navideznem — stremljenju po ustvarjanju terena za neko »svetovno revolucijo« iskala stikov bolj z orimi evropskimi silami. ki so bile in so večinoma še danes glavna nevarnost za mir. Ko pa je sovjetska vlada to svojo negativno in razdiralno politiko opustila, je bila odstranjena tudi glavna ovira ne le za zbližanje med Rusijo in Francijo ter Rusijo in Poljsko, marveč tudi za zbližanje raed Rusijo in Malo antanto; preiti je bilo treba le še preko kočljivega bes-srabskega vprašanja in v Londonu se je posrečila tudi ta težka naloga. Precejšen del k iztreznjenju in pre-orientiranju sovjetske zunanje politike je brez dvoma doprinesla Nemčija. 2e aru talni afront hitlerjevske vlade proti marksističnemu živi ju ni mogel ostati brez vpliva na razpoloženje v Moskvi. Morda to ni bilo brez pomena, da igrajo v boljševiškem svetu židje še vedno veliko vlogo. Glavno seveda pa je bilo, ko ?e je pokazalo, da mislijo hitlerjevci resno s svojimi, za normalne pojme naravnost absurdnimi imperialističnimi načrti proti vzhodu. Kar je prišlo na dan o nemških aspiracijah do LTcrajine, je pač res absurdno in svet je komaj mogel verjeti, da se morejo hitlerjevski diplomati resno predstaviti s takimi eruinciacija-mi. Ali na sovjetske kroge je razkrin-kanje blaznega nemškega imperializma upravičeno zelo učinkovalo, saj se je s tem pokazala nevarnost, ki je mnogo bolj resna od nevarnosti »kapitalistične zarote«, o kateri so v Rusiji poprej toliko pisali in govorili. Ako k temu prištejemo še trajno japonsko nevarnost na Daljnem vzhodu, pa pakt štirih velesil, ki med svojimi nalogami tudi nima čuvanja ruskih interesov, in končno še de-finrtivni polom ekstremnega marksizma po vsej Evropi, je preokret v sovjetski politiki lahko razumljiv. Zavest Slovanstva pri njem še ni igrala vloge. V nekaj člankih smo pred meseci že opozorili, kako polagoma slovanska misel in zavest tudi v boljševiški Rusiji zopet vstajata k življenju. Nista pa še tako močni, da bi mogli vplivati na sovjetsko politiko in da bi zajeli že tudi vodilne, po poreklu deloma sploh neslo-vanske kroge. Pač pa je v zavesti slovanske skupnosti iskati poi^snila, da je vsa javnost na Poljskem in v obeh slovanskih državah še s posebnim zadoščenjem in veseljem pozdravila zbližanje z Rusijo, ne glede na dejstvo, da je s tem ustvarjen nov, mogočen čiaitelj za ohranitev in utrditev miru. Javnost v slovanskih državah si rudi iskreno želi, da bi šel razvoj v tem pravcu naprej in da bi prvemu koraku, ki ga pomeni londonska pogodba, sledili tudi nadaljnji ter privedli do še tesnejšega zbliža-nja in sodelovanja. In to tem bolj, ker je utemeljeno upanje, da bo sodelovanje z ostalim slovanskim svetom pospešilo slovanski preporod tudi v Rusiji in tudi tam utrlo pot spoznanju in zavesti, da je slovanstvo eden najjačjih garantov za uspešni vsestranski napredek človeštva. Venizelos v Franciji Pariz, 6. julija. AA. Bivši predsednik grške vlade Venizelos je davi prispel v Pariz, popoldne pa je nadaljeval vožnjo v kopališče Bagnolle de I* Or, kjer ostane nekaj časa na zdravljenju. NaroCnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. AGONIJA LONDONSKE KONFERENCE Svetovna gospodarska konferenca je zaradi ameriškega stališča dospela na mrtvo točko in je nje odgoditev samo še vprašanje par dni London. 6. julija, n. Snoči jo bila objavljena Rooseveltova izjava, e katero naj bi sp izpopolnila njegova poslednja poslanica. Politični kroji v Londonu jo presojajo pesimistično ter zagotavljajo, da je Rooseveit prizadel z njo londonski konferenci poslednji udarec. Celo ameriški krosi v Londonu meni jo, da se bo spričo nie konferenca razšla ali pa vsaj za nedoločen čas odgodila. Predsedništvo konference je imelo dopoldne sejo, na kateri bi imelo sklepati o predl>>gu za odgoditev nadaljnjega zasedanja plenima konference. Prvotni načrt, da naj bi se konferenca odgodila za tri mesece. je za sedaj propadel. Poseben odbor je v pretekli noči sestavil nov predlog, v katerem čas. doklej nai se konferenca odgodi, ni točno naznačen. Ker večina delegacij v Londonu ni za to, da bi se konferenca odgodila. odbor ni sprejel predloga, da bi se sklicala poslednja plenarna seia konference pred odgoditvijo. V pretekli noči po se Postali tudi zastopniki držav zlatega bloka ter sklenili, da ne pristanejo na to. da bi carinsko premine ostalo v veljavi tudi v času, ko bi konferenca ne zasedala, ker bi sicer prizadele države ne imele možnosti braniti ee zoper angleški dumping. Seja predsedništva konference j? trajala od 10. dopoldne do 13.40. Francoski delegat Bonnet je ob pritrjevanju italijanskega delegata Junga in ostalih delegatov držav, ki vztrajajo na zlatem standardu, dvakrat zahteval. naj s? za sedaj odstavijo z dnevnega reda monetarna vprašanja in razpravlja samo o črsto gosipodarskih problemih, izločijo pa carinska vprašanja, o katerih ni mogoče razpravljati, dokler se ne doseže stabilizacija valut Bonnet r? bil mnenia, da bi pododbori za organiziranja produkcije in proučevanje poročil o proizvodnji in potrošnji lahko nadaljevali svoje delo. predsedništvo ni o tem sprejelo nobenega oklepa, efclenilo pa j? ustanoviti redakcijski odbor, ki ga je predlagal Macdonald. čeprav delovno področje tega odbora še ni natančno določeno. Nekatere delegacije, med njimi posebno Kanada, so energično nastopile proti odhodi t vi konference. V preds^dništvu konferenc? so zastopane po svojih dM^gatih Argentina. Velika Britanija. Kanada. Kitajska. Češkoslovaška. Francija. Nemčija. Madžarska. Italija. Ja- i ponska. M»hika. Nizozemska. Španija. Šved- ) ska, Zedinjene države in Rusija. Ameriška delegacija je imela večurni telefonski razgovor z Washingtonom, čigar rezultat bi bila spomenica delegacije generalnemu tajniku Društva narodov, v kateri so postavlja program, ki vsebuje naslednje tri glavne točke: 1. Zvišanje nivoja cen na rentabilno viš;no v poljedelstvu kakor tudi v industriji; 2. stabilizacija tega zviša nega nivoia cen; 3. po dosegi tega cilja naj bi se šele od^čilo, kako ulogo bosta igrala zlato in srebro. Francoska delegacija je k tej spomenici sporočila, da svojega stališča, ki ga zavzema za odgoditev konference. nikakor ne more spremeniti. Računajo torej s tem. da zadnja spomenica predsednika Roosevelta ne bo mogla več zadržati razvoja dogodkov. Iz krogov konference se doznava. da je Roospvelt sam pripravljen pristati na odgoditev konference na tri mesece, dočim bi komisije nadaljevale svoje delo. Ob 15.30 se je sestal redakcijski oielfll načrt resolucije po predlogu Runcimana, ki so ga podpirali francoski, belgijski, Italijanski in nemški delegat. Odibor za trgovinsko po-litriko, ki je zasedal popoldne, je svojo sejo edgodil, da počaka sklepa predstavništva o tem, ali naj se vzpostavi ravnotežje carinskih tarif za in^sfcrijske in poljedelske proizvode. Humunska delegacija je predlagala v gospodarsiki pckVto-misiji, ki razjpra vjja o trgovinski politiki. naj vzame kot izhodišče za določitev redukcijskega koeficienta vsake državo ro'ožaj cb koncu 1. 1 in naj irrede takšno redukcijo, ki bo cstreiala odstotku poviška od tega datuma. Predsedm'5.tvo konference je ob 19. so-piasro sprejelo resolucijo, jo je predlagal Macdonald " in ki naglaša potrebo, da se konferenca nadaljuje, kolikor to le mogoče, dočim mi navodili za ameriško delegacijo novo-imenovanega poslanika v Stockholmu Steinhardta, ki ;e danes odpotoval s par-nikom »le de France* kz Newj-orka. Poverjene Steinhardta s posebno misijo se je dogodilo po radiotelegraiskem razgovoru predsednika Rcnjsevejta in državnega tajnika Hulia, o katerem pa podrobnosti n:so znane. V Londonu se bo Steinhardt mudil mesec dsii, nakar bo odpotoval \ Stockholm, kjer se bo sestal z ruskimi odposlanci, s katerimi bo priče! razgovor za ameriško pravno priznanja Sovjetske Rusije. Pos!anik ima tudi nalogo, pol«radno proučiti rrob'ern priznanja dolgov bivše carske vlade (400 milijonov dolarjev) io provizome v'ade (173 milijonov dolarjev) po Sovjetski uniji, ki teh dolgov noče priznati. Cim bi jih priznala, bi se lahko takoj začeli razgovori o njihovi urea-irvi Zahteve angleške industrije London, 6. julija, g. Predsedmištvo udruženja angleške industirije je s?reje!o resolucijo, v kateri poziva vlado, naj v •primeru izjalovijenja svet-ovne gospodarske konference sikliče gospodarsko konferenco rfžav angleškega inaperija. Prisotnost zastopnikov angleških dominjo-nov bi cmcgcčila otvoritev p-oga'janj. Predlogi jugoslovenske delegacije London. 6. julija, d. Jugoslovanska delegacija je predložna gospodarskemu pododboru spomenico, v kateri predlaga, naj vse države, ki sodelujejo na svetovni gospodarski konferenci, sklenejo sporazum o naslednjem: 1. Obvežejo naj se, da bodo v naprej obvestite vse zainteresirane države ali najmanj vse države, ki bi pristopile k tem usporazumu. o vseh novih carnsk-h bremenil in o vseh povečanjih obstoječih carinsk:h postavk, ki j:h mislijo uvesti. 2. Obvežejo naj se, da bodo vsa taka bremena uveljavila šele v določenem roku. ki bi zadostoval da bi se b-ago. ki bi bilo v tem času na poti. moglo uvoziti, ne da bi bilo izpostavljeno p,ac',liko pomirila, namerava narodno - socialistična vlada izvesti razlastitev Židov. S tom misli tudi nekoliko popraviti svoie finance. Na podlagi zakona o jamstvu vsakega posameznega pritvorjdnega fetnika za vse pritvorjenc« namerava vlada zapleniti bogatim Židom imovino in dohodke z utemeljitvijo, da morajo skrbeti za stroške pritvora vseh političnih jetnikov. Pri tem podpirajo normalna sodišča ostale oblasti. Tako je bil pred dnevi v Spandauu aretiran lastnik neke velike trgovine. Narodno - socialistične napadalne čete so ga aretirala v stanovanju. Očitali so mu le državi sovražno mišljenje, čeprav je živel docela lojalno. Da dajo aretaciji vsaj videz zakonitosti, je sodišče izjavilo. da je aretacija zakonita. Nato eo vzeli iz trgovine 36.000 mark, ki so jih našli v blagajni. Prepoved Leharjevih operet Berlin. 6. julija, n. Informacijski urad narodno - socialistične stranke v pruskem zboru poroča, da je narodno - socialistična frakcija sklenila onemogočiti predvajanja operet Franca Leharja v rseh nemških gledališčih. Ta sklep naj bi bil reprcsalija proti komponistu, čigar brat baron Anton Lehar je izjavil, da je Nemčija ob pričetku svetovne vojne kršila mednarodno pravo, ker je okupirala Belgijo. Vrnitev imetja katoliškim mladinskim društvom Berlin, 6. julija. AA. Pruska vlada je odredila, da se katoliškim mladinskim društvom vrne jved dnevi zaplenjeno imetoe. Fašistična kulturna diktatura Rim, 6. julija, d. Fašistično prosvetne ministrstvo je odredilo, da se morajo revidirati vsa pravila in pravilniki italijanskih znanstvenih in umetniških akademij, društev in ustanov. Listi pravijo, da hoče fašistični režim koordinirati delovanje kulturnih organizacij in ga v čim večji meri prilagoditi političnim in kulturnim zahtevam fašističnega režima. Revizijo bo iz vršila posebna komisija pod vodstvom bivšega državnega podtajnika di Marža Sestavila bo potrebne predloge, na podlagi katerih bo prosvetno ministrstvo odre dilo izpremembe v posameznih organizacijah. Štiri smrtne obsodbe v Berfimi Berlin. 6. julija. AA. Berlinsko sodišče je obsodilo na smrt štiri razbojnike, ki so napadli uslužbence avtobusnega podjetja, ki so vozili izkupiček dneva ter enega izmed njib ubili. Podražitev kruha v Ameriki Washington, 6. juliia. AA. Cena kruhu je zaradi skoka žitnih cen začela naglo naraščati. Velike naloge gasilstva Z uveljavljenjem gasilskega zakona nastopa nova doba za razvoj ga-silstva v Jugoslaviji. Ni dvoma, da se bo ta važna, splošnonarodna organizacija polagoma enako močno vkoreninila tudi v drugih pokrajinah države, kakor se je že do sedaj v Sloveniji. V »Jutru« smo gasilstvu kot eni največjih in najvažnejših nepolitičnih organizacij že doslej posvečali vso pažnjo. To hočemo storiti tudi v bodoče in že v večji meri. V nedeljo bo v Celju skupščina Jugoslovanske gasilske zveze, ki združuje vsa gasilska društva v naši banovini. Za to priliko nam je napisal neumorni gasilski organizator g. Fran jo Bule naslednji članek: V nedeljo 9. t m. se vrši v Celju skup-Sči-na Jugoslovenske gasilske zveze. Ponosni smo, ko zremo nazaj na svoja dela ob priliki polaganja obraču-na, ponosni in veseli smo, ko gledamo na to svoje delo. Toda ravno mi gasilci vemo. da ni uspehov brez žrtev. Idejo, kateri smo se prostovoljno udinjali z vstopom v to lepo in koristno gasilsko organizacijo, je že sam Kristus formuliral z lepimi, tako enostavnimi besedami: »Ljubi svojega btežnjega kakor samega sebe!« Ta ideja nas vodi, kadar se ponoči aH podnevi, v vročini ali mrazu, v lepem ali grdem vremenu odzovemo klicu na pomoč in gremo reševat blago, imetje, pa tudi življenje svojega bližnjega. Nikdar ne vprašamo, komu grozi razbesneli element, čigavo imetje in življenje je ogroženo. Bodisi prijatelju, neprija-te£u. somišljeniku ali nasprotniku — vsakemu smo in tudi bomo šli na pomoč, vsa-k®ga smo in tudi bomo skušali zaščititi pred razbesnelimi elementi. Gasilci, tovariši! AM naj nas vodi ta lepa ideja ljubezni do bližnjega samo takrat, kadar izbruhnejo rdeči zublji požara in uničujejo limetje našega bližnjega? Ali smo se posvetili tej lepi ideii res samo za gašenje onega ognja, ki uničuje hiše in gospodarska poslopja? Air! smo vojščaki sv. Florijana samo takrat, kadar si nadenemo čelade in opašemo pasove in sekirice? Ne! Ni pravi gasilec oni, ki udeistvuje Rubežem do bližnjega samo takrat, kadar planite domovi in postajajo plen uničujočega požara. Pravi gasilec je oni. ki budii brez uniforme, čelade un sekirice izvaja to, kar zahteva od njega vzvišeni nauk o lj.ubez.ni do bližnjega. Ni samo požar, ki uničuje imetja naših bližnjih, so še druge večje opasnesti, ki ogrožajo bratsko lijubezen, s tem pa mirno sožitje in sodelovanje med nami in našim bližnjim. Že vedno ni med nami popolne sloge; še vedno nosimo v sebi sledove onega strupa, ki ga je zanesla med nas bivša Avstro-Ogrska. Vedela je, da nas bo mogla ob-vhdatii le tedaj, če nismo složni, če ne nastopamo vsaj na zunaj kot enotna, trdno rksienjena fronta. Zato nas je hotela razdeliti, odtd'vojdti enega od drugega, zato je vrgla med nas ono ogabno partizanstvo ki nas je razbilo na "eč medsebojno se prepiraiočih in borečih skupin ter nas s tem zasužnjila tujemu gospodarju. Ko nam '.t junaštvo naših Južnih bratov prineslo po božji milosti svobodo in smo postali svo-nodni državljani naše lepe Jugoslavije, nismo opustili teh borb. Vodili smo te borbe tfalje in strup medsebojnega sovraštva se je zajedal vedno globlUe v naše misli, v naše duše. in element besnega sovraštva je napravil Iz nas — rodnih bratov — besno tolpo, ki ie uničevala svoj lastni dom. Tovariši., naš dom ni samo hiša, v kateri stanujemo z otroci. Naš dom ni samo domača vas! Naš dom ie večji, naš dom sega danes od Triglava do Djevdjelije. upajmo, da pride čas, ko bo še večji. In Češki fašizem pred sodniki Med drugim gradivom nam je v sokolskem tednu zaostal tudi pričujoči članek našega priložnostnega dopisnika iz Češkoslovaške. Članek ni izgubil svoje aktuanlosti in ga zato še naknadno objavljamo. Nedavno je razglasilo državno sodišče v Brnu svojo rrzsodbo v kazenskem procesu proti napadalcem na žideniško vo:ašni-co pri Brnu in je s tem formalno zaključilo afero, ki je svojčas vzbujala veliko pozornost ne le v češkoslovaški republiki, marveč daleč preko njenih mej, zlasti tudi v Jugoslaviji Ta je bila toliko tudi sama prizadeta, ker sta se glavna obtoženca Kobzinek in Geidl zatekla na njeno ozemlje in sta morala biti izgnana kot nevšeč-na inozemska pribežnika. »Jutro« je svoječasno objavilo poročilo o napadu na vojašnico, poročalo je tudi o procesu samem in registriralo rezultat, ki ga je podala razsodba. Zaradi pomena, ki ga je celi zadevi pripisovala politična javnost, pa je vsekakor zanimiva rekapitula-cija zdaj, ko so iz dolgotrajnega in mi-nucioznega procesa znane objetivno ugotovljene činjenice in ko je pojasnjeno vsaj do gotove mere ozadje prevratne akcije. ki se je zlasti v nemškem tisku prikazovala kot pomembna in simptomatična politična senzacija. Senzaciia je namreč izostala, oziroma se je razblinila v tako neznatno in megleno obliko, da bi napeto zanimanje, ki je vladalo skozi vse dolge tedne javnega raz- C^avlisnia. ne bilo prav razumljivo, ako i češkoslovaški levičarski tisk ne bil skušal iz dogodkov in iz samega procesa kovati političnega kapitala in obračati nozomost od dejanja samega na krivdo češke fašistične stranke in na osebo sobtoženega generala Gajde. Znani brnski dogodek, ki je bil predmet kazenske pravde se je izkazal za mnogo mani pomembnega, kakor je bilo soditi po prvih ra7burljivih vesteh. Po zasnovi odpuščenega poročnika Kobzinka je okroglo p»tde«et ljudi naskočilo Svatoplukovo vo-ja^n^o v Zidenicah pri Brnu — malopo-memben ne velik vojaški objekt — pre-p|e7~io dvoriščni zid in skušalo razorožiti posadko, obstoiečo večinoma iz rekrutov. Ze prvi odpor in alarm je zadoščal, da so napadalci, med katerimi so bili le nekateri oboroženi, odnehali in polici ia je z lahkoto zajela celo družbo. Kakor se je iz-ka^lo. se večina napadalcev sploh ni zavedala. kaj prav za prav hočejo, in ko bi ne bilo med njimi dveh ali treh zločinskih t:r>ov. bi se ne bila prelila niti kapljica k-vi. Organizator napada Kobzinek sam je že pred vrati kasarne pobegnil in prepustil zaneliano čredo njeni usodi. Pa tudi, ce bi se bil napad izvedel bolj premišljeno in če bi se bilo »prevratnikom« celo vsi, ki so in ki bodo z nami vred v tem skupnem domu, so naši bratje. Vsi smo eno, mi tu in oni v Hrvatski, Črni gori, Šu-madiji. In ker smo eno po krvi, bodimo eno tudi po mislih in po delu. Prvič smo s« znašli po skoraj 1300 letih zopet pod skupno streho mi. kd smo sinovi istega staro-slovenskega očeta in iste staroslovemske matere. Ai>> naj sedaj rušimo ta lepi, tako težko pričakovani in s tolikimi žrtvami priborjeni skupni krov. Zrušimo ga, a potem za večne čas« postanemo sužnji naših sosedov tam na jugu in tam na severu, ki komaj čakajo, da propade ta naš skupni dom. Tudi oni vedo, da smo močni, ne^ premagljivi, če smo složni. Boje se naše sfoge, zato nas zastrupljajo z bratomornim sovraštvom in pošiljajo med nas svoje plačance. Govore o kulturnih Slovencih i.n Hrvatih, smilimo se jim, ker baje trpimo pod nasiljem »balkanskih« Srbov, hoče se jim pa naše slovenske in hrvatske zemlje. Tovariši bodimo eno, kajti Ie v slogi ie moč! Složma Jugoslavija le In bo nepremagljiva. Kdor jo bo napadel, si bo polomil svoje zobe. Mi pa, tovariši gasilci, bodimo propovedraki ljubezni do bližnjega vsako uro svojega življenja. Mi, ki v največji stisk} pomagamo vsakemu prijatelju in nasprotniku, mi zanašajmo med narod idejo bratske ljubezni. Bodimo apostoli jugoslovanskega bratstva i.n jugoslovanske bratske ljubezni. Zavedajmo se, da >e naš dom ne samo tu, kjer živimo, marveč v vsakem 'kraju naše države. Ta naš dom naj bo res lep in bohoten, v njem naj žiivi ena družina, ki naj dela po smernicah svojega gospodarja — našega viteškega kralia — in ima le en cilj: skupno delo za podvig, pro-cvet našega skupnega doma. Pojdimo no delo, dragi tovariši, kot vojščaki in vitezi jiugoslovenske bratske ljubezni, borimo se zoper vse pojave in osebe, ki ruJijo mir In slogo v naši jugoslovenski družini, rujmo plevel bratomornih razprtij iz svojih lastnih src in iz src svojih bližnjih. S tem gasimo ogenj sovraštva, ki nas razdvaja, ustvarjamo mimo sožitje in delamo na vseh koncih in krajih pod našim lepim geslom: >B!ižnjemu na pomoč!« Res je, da je dravska banovina na višku organizatoričnega dela na gasilskem polju res je pa tudi, da je temeljita potreba, da delamo na razvoju gasilske tehnike, ravno tako pa na poliju duševnega preporoda v okviru večnega gesla: Bližnjemu na pomoč! Sprejet je nov enoten gasilski zakon, ki nam. upajimo, prinese mnogo koristnega, mnogo dobrega za še večji razmah gasilstva. Gesta nas gasilcev je: Na pomoč jugosJovenskemu narodu, jugoslovenski državi, mi jugoslovenski gasilci! — Zdravo! Pranjo Bule, načelnik gasilnega društva v Mirni. posrečilo zavzeti napadeni, objekt, bi • tem ne mogla nastati nobena resna nevarnost niti za Brno, kaj šele za celo državo. Tako pa je ves dogodek potekel približno tako, kakor da ga je zasnoval dobri vojak Švejk. Vloga glavnega junaka se je ocenjala različno. Po mnenju psihiatrov Kobzinek duševno ni polno prišteven, po ugotovitvah sodišča pa je neverodostojen ba-hač, ki je skušal dogodek, zasnovan v bo-lestno-zločinski fantaziji, prikazati kot akcijo fašističnega vodstva. Mož je namreč vedno namigoval na svojo zvezo z generalom Gajdo, govoril o zagonetnih kurirjih iz Prage in skušal vpletati v afero imena vojaških in drugih dostojanstvenikov. Ali je bila to le psihopatična samohvala, odnosno ali gre za kako azevščino, kakor je namigovala obramba, se v kazenskem procesu ni izkazalo, ker so se sodniki strogo držali zgolj dokazanih konkretnih činje-nic in niso niti obtožencem niti zagovornikom dopuščali nikakih političnih ekskurzij. Zlasti eksgeneral Gajda, ki je bil v resnici središče obtožbe, ni dobil prilike, govoriti politični javnosti skozi okno. Državno sodišče je hladno in trezno označilo židenski napad kot osamljeno zločinsko dejanje, odreklo pa mu je vsak značaj politične akcije in tudi ni sledilo obtožbi, ki je govorila o organiziranem pro-tidržavnem podjetju, zasnovanem v centrali fašistične strankp pod Gajdovim vodstvom. Zaradi tega šo bili Gajda sam in obtoženi organizatorji fašistične stranke oproščeni. Oproščeni so bili tudi častniki in podčastniki, ki so bili po Kobzinkovih obremenilnih izpovedbah zapleteni v zaroto, ker po mnenju sodnikov politične zarote sploh bilo ni. Socialistični m drugI levičarski akterji tedaj v Brnu niso prišli na svoj račun, ker se jim ni posrečilo obrniti afero v stran-karsko-politične vode in zadati glavni udarec osovraženemu fašizmu, ki z nacionalnimi gesli skuša pridobivati radikalne elemente iz marksističnih vrst Toliko pa je brnski proces vendar prinesel koristi, da je razčistil ozračje glede fašistične propagande, ki jo je uvedel na Češko ambicioni-rani Gajda. Dokazalo se je, da propaganda vrtoglavih voditeljev, ki iz užaljenega samoljubja skušajo zbirati malkontente. kakor jih nikjer ne manjka, ni podcenjevati. Celo v tako treznem in politično zrelem narodu, kakor so Čehi, je seveda dovolj ljudi, ki so po pravici ali zaradi namišljenih neurejenosti z marsičem nezadovoljni. Današnja doba splošne depresije in materialne desorganizacije je za politične desperade posebno ugodna. Zato je bilo tudi na Češkoslovaškem mogoče, da je narastel krog fašistične organizacije na razmeroma visoke številke. Radikalno nacionalna gesla so vedno privlačna, če se jih poslužuje spreten aranžer, ki zna prikriti svoje prave namene. Rudolfu Gajdi •e organ izatorlčna sposobnost ne more odrekati in ni se čuditi, da so mu vsaj spočetka sledili mnogi pošteni nacionalni elementi, ki niti od daleč niso mislili na kako protidržavno rovarenje. Brnski proces je v tem oziru brez dvoma prinesel mnogo iztreznjenja in če smemo poročilom češkega tiska verjeti, je napredovanju fašizma, katerega končni cilj je vendarle prevrat obstoječega reda, za-grajena pot. Danes fašističnemu pokretu v češkoslovaških masah ne pripisujejo več prave resnosti. Kobzihek, psihopatični go-bezdač. ki je imel pod ščitom fašizma možnost, speljati celo četo nepoučenih revežev v nesrečo in kazen, je postal svarilen zgled, obenem pa malo privlačen tip one malkontentske družbe, ki je skušala po slabo kopiranih tujih vzorcih z eksploata-cijo narodnega čuta naivnih mas pridobivati si osebnih uspehov. Razsodba državnega sodišča še ni pravo-močna. Državni tožilec je prijavil ničnostno pritožbo in očividno vzdržuje obtožbo zlasti proti Gajdi in njegovim fašističnim sodelavcem. Zadnja beseda o podzemeljskem delovanju češkega fašizma tedaj še ni bila izgovorjena. Pa naj se vprašanje krivde reši kakorkoli, vodstvo države je opozorjeno na nevarnost, ki lahko nastane tudi iz navidez neresnih in malenkostnih prizadevanj političnega avanturizma. Češkoslovaška republika in njeno trezno misleče prebivalstvo bo znalo varovati interese državnega reda in miru. Nov razmah JRKD Beograd, 7. julija, p. Kakor poroča »Glasnik ,RKD«, se opaža v posameznih organizacijah stranke v zadnjem času intenzivno delovanje. Organizacije v mo-ravski in vrbaski banovini se pripravljajo za občinske volitve, ki so tam že razpisane, drugod pa se vršijo že poslednje priprave za državni kongres stranke. V poslednjem času je bilo ustanovljenih tudi mnogo mladinskih sekcij. Ko bo izvedena organizacija mladine v okviru stranke v vseh banovinah, bo izvoljen ▼ Beogradu vrhovni direktorij mladinskih organizacij. Na Sušaku so si delavci ustanovili svojo sekcijo, ki šteje že okrog 800 članov. Osnovali so si tudi svojo zadrugo. V Beogradu se je ustanovil klub učiteljev, ki dela za sedaj kot centralna učiteljska organizacija za vso državo. Ob priliki državnega kongresa stranke se bo vršil tudi velik učiteljici shod. Ustanovitev radikalne socialne stranke Beograd, 6. julija. Notranji minister je na prošnjo dr. Vojislava Janjida, min. v. p., dr. Dragoslava Smiljaniča, zdravnika, inž. Miljutina Radojkoviča. dr. Vojislava Zivkoviča, zdravnika in inž. dr. Veljka Nikoliča izdal dovoljenje za ustanovitev nove politične stranke pod imenom »Radikalne socialne stranke«. Balkanski medicinski teden Beograd, 6. julija. AA. Na podlagi skle" pa tretje balkanske konference, ki je bila lani v Bukarešti, bo prirejen od 11. do 13. septembra v Beogradu balkanski medicinski teden kot manifestacija za zbližanje in medbalkansko sodelovanje na zdravst venem polju. Glavni smoter medicinskega tedna bo v tem, da se doženejo vse možnosti vzajemnega medicinskega sodelova nja med balkanskimi državami in da se zdravnikom in obiskovalcem iz balkanskih držav pokaže napredek Jugoslavije na pod ročju prakfčnega zdravilstva. Proces proti liškim vstašem zaključen Beograd, 6. julija, p. Pred državnim sodiščem se že teden dni vrši proces proti liškim vstašem. Včeraj je bilo zaključeno zasliševanje. Danes je govoril državni tožilec dr. Marokino, ki je poudarjal, da je krivda obtožencev jasno dokazana. Na-glasil je, da je inozemski tisk izkoristil dejanja obtožencev in poročal o zaroti, kakor da bi šlo za odcepitev gotovega dela naše države, ki naj bi se osamosvojil. Na te vesti je žal nasedlo v resnici tudi nekaj ljudi, ki pa se vsekakor motijo, če mislijo, da je mogoče uničiti državo z revolverji, maskami in pelerinami. Narod se te akcije ni poprijel niti tedaj, ko so mu zarotniki obetali nebesa na zemlji, in niti pozneje, ko so ga pričeli ustrahovati • terorjem, marveč je zvesto sodeloval z oblastmi pri preiskavi proti zločincem. Voditelji teroristov so tedaj pobegnili, ostali pa so prišli v roke pravice. Ti ljudje so izdali domovino in zato zaslužijo najstrožjo kazen. Končno je dr. Marokino analiziral še posamezna njihova dejanja. Zatem so se pričeli govori braniteljev. Bržkone bo proces že jutri zaključen. Upokojitev ameriškega poslanika Princefa Beograd, S. julija p. Dosedanji ameriški poslanik v Beogradu Prince bo v kratkem odpoklican in upokojen. Po vesteh Iz Wa-shingtona bo predsednik Roosevelt imenoval za poslanika v Beogradu gospo Wilcok. Napredovanje Beograd, 6. julija, p. Za eno položajoo skupino je napredoval tehnični pristav Anton Komel v Celju. Odlikovanje Beograd, 6. julij«. AA. Odlikovan je z redom Belega orla 5. stopnje g. Gejza Brihta, tehnični inšpektor banske uprave savske banovine v Zagrebu v p. Iz sodne službe Beograd, 7. julija p. Imenovani so za sodnike pristave v 8. položajni skupini dosedanji sodniški pripravniki pri okrožnih sodiščih: dr. Teodor Tominšek, Evgenij Ma-slov, Rudolf Stauer, Vinko Pance, Viktor Prohinar v Ljubljani, dir. Leon Verlic v Mariboru, Vladimir punčuh, Alojz Finžgar, Lojze Smid v Celju, Mihael Veljan, Josip ReželJ v Novem mestu, pri sreskih sodiščih Franjo poljaaec, Josip Tome v LJubljani, Emil Pureber, dr. Leon Pompe v Celju, Ivan Picek v Novem mestu, Andrej Miškot v Dol. Lendavi in dr. Bogdan Merhar na Vrhniki. Hitlerjev boj z Avstrijo Protest avstrijske vlade v Berlinu zaradi propagande monakovske brezžične postaje proti Avstriji čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Dunaj, 6. julija. 1 Monaloovska brez-iična odkta&na poetaja bo odsletf objavljala trikrat na teden poročila o Artnstriji. Snoči je poročanje otvoril državni poslanec Habiciht s proglasom vodstva avstrijske anrodne socialistične stranke. Proglas pravi med drugim, da je prepoved narodlne socialistične stranke t Avstriji zahrbtml sunek z bodalom proti nemški vladi in vsemu nemškemu narodu. Avstrijska fronta proti narodnim socialistom ima v svojih vrstah vse stranke Avstrije, vštevši socialne demokrate, ter je po svojem bistvu ln namenu avstrijska todaja onega veleizdajalskega separatizma, ki je v letih 1919 do 1923 pod zaščito francoskih bajonetov ln plačan od Francije iadal pranemšlko Porenje. Nemško PoTenje je na to odgovorilo z revolucijo in tudfi Avstrija je prav malo pripravljena, da bi prenašala sedanje stanje. Vsakdo je veleizdajalec, kdor kakor Dollfussova vHada krši ustavo, zflorablja zakone in tlači kot zastopnik manjšine pretežno večino, če Doltfussova vlada odklanja pogajanja s sedanjimi narodno-sociallstičnimi voditelji, se mora ugotoviti, da smatra vodstvo avstrijske na-rodno-soclailistične stranke v Avstriji vsak poizikus za združitev svojih pristašev v novi obliki in pod novim vodstvom kot iadajstvo nacionalne probuje. Vsakdo, ki bo skušal kaj takega, bo Izključen is narodmo-socialističnlh vrst ter ožigosan kot veleizdajalec. Narodna socialistična organizacija je sicer zaradi prepovedi. Doliifu6«ove vlade prenehala obstojati, toda duhovna skupnost njenih pristašev žlri še dalje ln bo vodila borbo do neizogibne zmage. Končno se pozivajo na-rodmJ socialisti in člani štajerskega Kei-matsehuitiza, naj delajo najdalde za narod-no-Gocialicti&nl pokret Na ta proglas je še snofii odgovorila po dunajski brezžični postaji »Politična korespondenca« z izjavo, ki ga označuje kot nezaslišano vmešavanje v avstrijske notranje razmere, zlasti še, ker se napoveduje, da bo v oodoče bavarska brezžična postaja več/krat na teden objavljala predavanja o avstrijskih razmerah, pri čemer gre za dobro premi&Ideno nepri-3 atelje ko akcijo proti sosedni državi. Značilno je, da je imel prvi govor po radiju iz Avstrije izgnani aastopnik Ino- zemske ' stranke HablcM, ki je na nedaven način vnovič pozival k vele izdajalskim dejan>jem proti Avstriji. Vlada bo kljub vsemu z vso ostrostjo brezobzirno kaznovala vsak poizkus prestopkov proti njenim ukrepom ali pa njihovega omalovaževanja. Danes je vlada naročila avstrijskemu poslaniku v Berlinu, da energično protestira pri nemški vladi proti radijskim emisijam, ki jih monakovska postaja pošilja v svet proti Avstriji. Razen tega j« tudi dunajska radiotelegrafska oddajna družba poslala protest mednarodni emisijski zvezi proti načinu, kako vrši monakovska radioska oddajna postaja politično propagando proti Aivstriji. G-lede na vse IzčaTijajo v uradnih krogih, da ni misliti na zfoolfišanje odnošaiev med Bor-linom in Dunajem. Organizacija hitlerjevskega terorja Dunaj, 6. julija. AA. Pravosodni minister je izjavil, da so preiskovalni organi, ki so izvršili preiskavo na domu nekega rasističnega poslanca na Nižjem Avstrijskem, našli zapisnik o tajnem sestanku na-rodnosociaiističnih voditeljev, ki vsebuje med drugim bojni program hitlerjevstva proti Dollfussovi vladi. Na programu je zlasti sistematsko organiziranje terorja v .vseh oblikah in novačenje ljudi, ki si hočejo vzeti življenje, da jim poverijo nalogo, da izvrše atentate na nekatere politike in državnike ,preden si vzamejo življenje. Dr. DollSuss v Gradcu j Gradec, 6. juHja. s. Ob 19.30 je prispel semkaj z letalom kancelar dr. DoUfuss, da prisostvuje velikemu zborovanju krščan-sko-socialne stranke. Doslej še neznani elementi so na cesti od letališča v mesto nasuto žeblje, tako da je biila cesta od pokvarjenih avtomobilov blokirana. Proksch obtožen veleizdaje Dunaj. 6. julija. AA. LinSko sodičče je uvedbo proti Proksohu, voditelju avstrijske narodne socialistične stranke, kd je ztoežal v Monakovo, preiskovalni postopek zaradi veleiadajstva. Debata o Nemčiji v angleškem parlamentu Ostra obsodba nemških militarističnih stremljenj - John Simon o paktu štirih London, 1 julija, n. Spodnja zlbornica Je snoči razpravljala o proračunu zuna-nnega ministrstva. V debati, ki so jo sprožili laburisti z zahtevo, naj se znižajo krediti zunanjega ministrstva, je najprej govoril posl. Landsbur/. Dejal je, da je že strah pTed posledicami kitaj®ko-japonske napetosti diktiral britanski vladi, da pojasni njeno zastopstvo r Društvu narodov, kakšno politiko naj Velika Britanija vodi nasproti nemškemu vprašanju. V Nemčiji slavi vojaški duh strahotno vstajenje In zato Ibi bilo dobro, če bi se izvršila anketa o ted stvari, ker spremlja Ves svet s strahom zopetno oboroževanje Nemčije pod hitlerjevsko vlado. Chamberiailin je prav tako kriitikoval neimšiko notranjo politiko In dejal: Duh, ki ee razodeva v sedanj Nemčiji, predstavlja grožndo za vse nemške mejaše in za vsa plemena, na katetra bi Nemčija hotela razširiti svojo nadiviado. Zato sedanji čas ni ugoden, da bi nadaljevali dosedanjo pot razorožitve. liberalni poslanec Bernaya je naglasil, da Nemčija neprestano krši duha ver- sallleske mirovne pogodlbe. Zunanji minister Simon je podal daljfi ekspoze o angleški zunanji politiki. Spočetka Je branil politiko vlade napram Sovjetski Rusiji, kakor se je razvila po aretaciji In obsodlbi angleških Inženjer-3ev v Moskvi, glede pakta štirih velesil Pa je Izjavil, da pomeni znaten napredek v prizadevanju evropskih velesil za ohranitev in ojačenje evropskega miru. S pakitom se je Evropi onemogočilo, da bi se razdelila v d-va sovražna tabora. Mus-solini, je Simon poudaril, je s svojim osnutkom za ta. pakt pokazal, da je pristaš miru in prijateljskega sodelovanja evropskih sil. Simpatično je Simon govoril tudi o Avstriji, ki ee trudi, da bi ohranila sfvodo neodvisnost. Sklenitev pakta štirih velesil je dejstvo, ki bo tudi Avstriji pomagalo do njenih pravic. Končno je izrazil upanje, da bo tudi francoski parlament ratificiral ta pakt, tako da ga bo mogoče v kratlkem podpisati. Na koncu je spodnoa zbornica z 22A gtlaeo^l proti 34 odklonila amandman la-buristov. naj bi se krediti zunanjega ministrstva znižali. Zahteve kongresa jugoslovenskih profesorjev Za razširjenje obstoječih in otvoritev novih realnih gimnazij v dravski banovini Zagreb, 6. julija n. Kongres Jugoslovenskih profesorjev Je bil danes zaključen. Pred prehodom na dnevni red sta se vršili danes dtve predavanji, nato pa se Je izpopolnila glavna uprava. Končno Je nastopil z daljšim govorom prof. Babič i« Siska, ki je zahteval, naj se ocenjeva-nde profesorjem odslej vrši javno. Ob zaključku kongresa so bile »oglasno sprejete vse resolucije. Profesorji zahtevajo v njih, nad se pri izprememlbah zakona o srednjih In strokovnih šolah ter uradniškega zakona upošteva vedno budi mnenje Jugo6lovenekega profesorskega društva in da se reducirani in predčasno upokojeni profesorji čimprej zopet sprejmejo v službo. Nameščanje profesorjev naij se vnši po natečaju. Uredi naa ee definitivno vprašanje šolske tenmdnologije za vse šolske predmete. Profesorji naj se javno ocenjujejo, kakor se to dogaja v drugih strokah. Višji in nižtfi tečajni izpiti naj se vršijo v juniju in septembru, popravljalni višji tečajni iapiti pa tudi v januarju. Profesorjem, ki imajo 30 let efektivne službe, naj se prizna pravica do popolne pokojnin« Učencem meščanskih šol naj se omogoč' prehod v srednjo ali strokoivno šolo, če položijo dopolnilni izpit. Deset odstotkov šolnine naj finančna oblast odstopi po- sameanlm šolam, da si izpopolnijo knjižnice ln ostala učila. V Murski Soboti naj ee nižja realna glmnazdja zopet iz-premenl t osemrazredno gimnazijo. V Ljubljani naj se zaradi prenatrpanosti edine moške realne gimnazije na novo otvori tretja reaVua gimnazija. Enako naj se v Mariboru ustanovi posebna ženska nižja gimnazija. Končno vsebujejo resolucije še zahteve gJede stanovskih vprašanj. Prihodnji kongres bo v Banjaluki. Udeleženci kongresa so bili popoldne deloma na izletu v Hrvatskem Zagorju, deloma pa so odpotovali ha Plitvička jezera. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane?: Pretežno oblačno, nestalno, hladno. Situacija včerajšnjega dne: Velik anticiklon prevladuje nad Severozapadno Evropo ter prodi ra proti jjgozapadu. Nad Severovzhodno Evropo se je stv.»rila barometrska depresija. ki pe pomika proti zapadli. Zaradi teea je nastalo v Južni in Jugovzhodni Evropi slabo vreme. Dunajska vremenska napoved za petek: Spremenljivo, ponekod padavine, noben« bistvena sprememba tenujeratur-* Državna razredna loterij 28.420 21.207 14.040 59.554, 60.802, 83.220 24.659, 24.495, 91.803 1.704, 3.475, 6.413, 17.194, 18.6-\ 27," i; 27.105, 36.098, 45.566. 53.991, 53.630. 72.005. 18.587, 42.673, 45.567, 55.473. 57.A11, 59.510. 64.601. 66.998, 68.598, 71.467, 72.92? S4.*40, 91.822, 92.895. 92.888. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c. 19 100.000 Din srečka štev. 80.000 » » » 50.000 » » » 40.000 » » > 10.000 » srečke » 8.000 » > » 5.000 » » » 2.000 » Maši kroji in ljudje Starešina Sokola Ljubljana br. Kajzelj izroča praporščaku novi društveni prapor, ki ga je prejel iz rok kraljevega zastopnika Komisija v rudniških revirjih Ljubljana, 6. julija. 'Od ponedeljka naprej bo obiskavala vse rudarske revirje komisija, ki je bila sestavljena na znani anketi letos aprila pri banski upravi. Ta anketa je bila sklicana takoj po velikih redukcijah rudarjev in ndeležili so se je poleg zastopnikov ban-sks uprave in rudarskega glavarstva tudi zastopniki Delavske zbornice, rudarskih strokovnih organizacij in ravnateljstva TPD. Kakor smo že tedaj obširno poročali, so zastopniki rudarjev na tej anketi naglašali, da so velike redukcije za veliko noč zadele v pretežni večini najstarejše delavce-kopače, rednike številnih družin in da pri njih ni bilo govora o kaki socialni obzirnosti, ki bi bila sploh še mogoča po tolikih redukcijah. V obširni spomenici je bilo razloženo, da se je porazdelilo število reducirancev na posamezne rudnike brez ozira na prej izvedene redukcije in brez ozira na število rudarjev, zaposlenih v rudniku. Posledice redukcij pa bi bile znatno omiljene, če bi se bil točno proučil gospodarski in socialni položaj vseh reducirancev in bi morala biti razdelitev reducirancev na posamezne rudnike posledica takega pregleda. Vse te navedbe so bile tako točne, da le bil že z njimi deloma določen delokrog ko.nisije, ki je bila sestavljena na tej anketi. Ta komisija zastopnikov ban-ske uprave in Delavske zbornice je pod vodstvom rudarskega glavarja doslej zbirala vsestranske podatke o položaju v revirjih. Ves teoretični material je že zbran in s ponedeljkom nastopi komisija pot v revirje. Najprej bo obiskala Zagorje, potem Trbovlje, Hrastnik, Laško in Rajhen-burg. Svoje delo bo končala mogoče že v četrtek ali pa v petek. Od aprilske ankete pa doslej so se zbirali v revirjih podatki in so sodelovali pri tem občine, oblastni organi in razne organizacije. Delo je bilo ogromno, kajti po- ložaj v revirjih je težji od tedna do tedna in to že od leta 1926. naprej. Lefa 1926. je bilo zaposlenih pri vseh rudnikih TPD blizu 10.000 rudarjev, število zaposlenih pa se je od tedaj zmanjšalo za blizu 6000. Z velikimi redukcijami je nastal poseben položaj v vseh panogah bratovske sklad-nice, spremenile pa so se tudi razmere v občinah, ki imajo pretežno večino rudarskega delavstva, za vse ostale sloje. Bratovske skladnice so v predpisanih rokih podpirale svoje člane, ki so izgubili delo, in ker je z novimi redukcijami vedno veC izdatkov, vpliva to v veliki meri na obstoj vseh panog socialnega zavarovanja. Posebno vestni pregledi so potrebni za ugotovitev razmer, v katerih žive tisočere rodbine, ki so svoj življenjski obstoj navezale na rudnik. Zadnje velike redukcije v aprilu so v 230 primerih zadele rednike rodbin, ki so brez drugih dohodkov in pri katerih noben rodbinski član nima zaslužka. Ob raznih prilikah je bil že uradno ugotovljen eksistenčni minimum in bo sedaj gotovo todi to popisovanje točno ugotovilo, koliko delavskih rodbin je v revirjih, ki z zaslužki svojih rednikov, svojih članov ali pa mogoče s pokojninami in podporami sorodnikov dosežejo ta minimum. Uradno proglašeni eksistenčni minimum znaša za samca na mesec od 200 do 250 dinarjev, za družine bi bil povprečno okrog 600 Din, in bo zelo važno, če se točno ugotovi, koliko rudarskih družin v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in v drugih rudnikih ima na mesec na razpolago okrog 600 Din, ko zaslužijo redniki teh družin, če sploh še delajo, na šiht po 35 ali 38 Din in sta samo po dva šihta na teden. Sedaj, ko se obetajo razna javna dela, pri katerih bo zaposlenih več sto brezposelnih rudarjev, bodo take ugotovitve imele največjo vrednost in se bodo mogoče vsaj ti zaslužki razdelili tako, da bo vsaj začasno omiljeno največje gorje. Alarm s planin Eden je srečno rešen iz velike nevarnosti, drugi pa se sprehaja po Ljubljani, ko ga po planinah išče z veliko požrtvovalnostjo mnogo planincev Kamnik, 6. julija VčeTaj zvečer je tajništvo podružnice SPD v Kamniku po telefonu meščanske korporacije prejelo poročilo, da so v dolini Koroške pod Mokrico našli onemoglega ponesrečenega turista, ki je že tri dni brez moči ležal v nekem zavetišču in je nujno potreben zdravniške pomoči. Iz Stahovice je medtem že odšla rešilna ekspedicija pod vodstvom gorskega vodnika g. Erjavška, da spravi ponesrečenca iz Korošice. V Kamniških planinah sta dve Korošici: •kalna Korošica, pod Dedcem, na kateri stoji Kocbekov dom, in gozdna Korošica na desnem bregu Kamniške Bistrice pod Mokrico, kjer ima kamniška meščanska korporacija najbogatejše gozdove. Po dolini Korošice ima tudi zgrajeno poltretji kilometer dolgo vodno rižo za spravljanje lesa v dolino. Eden izmed korporacijskih delavcev, ki spravljqajo les po riži, je šel v sredo proti večeru po neko orodje v hrib nad rižo. Spotoma je slišal slabotno človeško stokanje, ki je prihajalo iz neke mahovnice, kakor pravijo drvarji majhnim, iz smrekovega lubja in vej postavljenim kolibam, v katerih imajo spravljen mah 7a mašenje razpok v vodni riži. V kolibi je ležal človek srednjih let, ki je bil vidno oslabljen in se je komaj premikal. Delavec mu je pomagal kolikor je mogel za prvo silo. nato pa je odhitel na telefon v Stahovico in obvestil tajništvo SPD v Kamniku s prošnjo, da pošlje takoj pomoč. Ekspedicija je prišla pozno ponoči na kraj, kjer je ležal neznani moški. Ob dveh ponoči so ga prenesli do poti, kjer sta že čakala zdravnik dr. Janez Pucelj in tajnik kamniške podružnica SPD g. Makso Koželj. Z avtomobilom so nato ponesrečenca zapeljali do Stahovice, kjer si je nekako opomogel, da je lahko vsaj nekoliko govoril in pojasnil, kako je prišel v tako mučen položaj. Iz kratkih pojasnil, ki jih je dal, posnemamo, da gre za Viktorja Puca, rojenega leta 1893 v Soli pri Vipavi in stanujo-čega v Ljubljani. V nedeljo se je podal iz Bistrice preko Korošice na Krvavec. Pod Mokrico si je hotel privoščiti majhno ju-žino. Med jedjo pa mu je zdrknil po strmem bregu nahrbtnik in se valil v dolino. Pognal se je za njim, pri tem pa je prišel na hujšo strmino, kjer se ni več mogel ustaviti. Bil je v velikem strahu, da ne bi po strmi plasti grušča priletel na kraj kakega prepada in se ubil. Ta strah je močno Dva gasilska jubileja Jeseniško gasilno društvo je praznovalo v soboto in nedeljo 40 letnico svojega požrtvovalnega delovanja. Pri slavnostni ba-kladi in podoknici, prirejeni županu g. Žab-karju in kumici gasilskega prapora ge. Ču-ferjevi, so sodelovali gasilci z Jesenic, Hru-šice in KID, kovinarska godba, pevsko društvo »Sava« in toliko meščanov, da je bilo v sprevodu nad 2000 ljudi. Nedeljske proslave so se pričele z budnico. Po prihodu vseh vlakov, s katerimi je prispelo mnogo gostov, pa je krenil velik sprevod vseh gasilcev z godbo in 11 prapori na čelu na Plavž, kjer je bila v kapelici služba božja v spomin pokojnih društvenih članov. Zbirališče je bilo potem na Trgu kralja Aleksandra, kjer je zbrane gasilce pozdravil najprej načelnik domačega društva g. Neuman in kjer so društvu čestitali k jubileju župan g. Žabkar, zastopnik gasilske zveze g. Mikuš iz Ljubljane, častni član g. Janez Krive in g. Klančnik iz Mojstrane. Razdeljene so bile tudi diplome častnih članov in onim, ki delujejo že najmanj 25 let. Istega dne so tudi gasilci v Zagorju proslavili 251etnico svojega društva in so se te proslave udeležila bratska društva Loke, Izlake, Kotredež, Litija, Šmartno in Gra-diške Laze, tako da je bilo zbranih nad 200 gasilcev s štirimi zastavami. Zvečer pred proslavo so gasilci obiskali grob prvega društvenega načelnika Josipa Birolle. Njegov grob in spomenik vojnih žrtev so okrasili z venci. Po službi božji, ki jo je opravil župnik g. Sitar, se je vršila proslava na veseličnem prostoru Sokolskega doma. Bratska društva in goste iz Trbo- deloval nanj. Ko se je z majhnimi praskami in poškodbami od udarcev ob kamenje ustavil na dnu plazu, se skoro ni mogel premakniti. Ko je ležal tri dni brez hrane in pomoči v mrazu in megli, je bil po srečnem naključju najden in rešen. V Kamniku se je novica hitro raznesla in splošno se je govorilo o smrtni nesreči. Pozno zvečer pa je prišla nova vest, da se je v steni pod Konjem smrtno ponesrečil neki ljubljanski turist. V koliko je vest odgovarjala resnici, se ni dalo točno ugotoviti. Tovariši dozdevnega ponesrečenca so prosili, naj se jim pošlje pomoč, da bi ga poiskali. Iz Kamnika se je takoj ob 22. odpravila v planine družba planincev. Iskanje v planinah je zelo otežkočeno zaradi goste megle. Vesti o tej nesreči so bile zelo vznemirljive in mnogi so tudi v sredo zjutraj videli na Arsenikovi steni tri plezalce. Pozneje se je doznalo, da so imeli še enega tovariša, ki pa je zaostal in izginil. Tovariši so ga iskali vsepovsod in ker ga niso našli, so domnevali, da se je ponesrečil kje v steni in obvisel na kakem pomolu. Tudi družba Kamničanov, ki se je že v sredo zvečer podala v planine, ga je pomagala iskati. Vsa skrb in trud, s katerim so šli mnogi reševalci na delo, pa se je izkazala za nepotrebno. Iz Ljubljane je namreč četrti plezalec »pogrešani ponesrečenec« danes sporočil tajništvu SPD, da je že zdavnaj doma in da ga zastonj iščejo. Najbrž se Je spomnil, da je potrebno tako obvestilo, ko je bral v današnjem »Slovenskem Narodu« poročilo o pogrešanem turistu. Dotlej pa se je mladenič mirno sprehajal po Liublja-ni, ko ga je z vso vnemo po planinah iskalo okrog 20 planincev. • Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožmost, spanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri zaga-tenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Metoda mladostne rdečice pričara na vsakem bledem obrazu v trenutku cvetoč, svež m mladosten izgled! Prav kakor je rdečica mlade deklice. Proizvaja Queisser & Co., Hamburg. Pojasnila ustna in pismena Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5 velj, Hrastnika, Motnika in Trojan Je pozdravil načelnik litijske župe g. Frane La- jovic, o pomenu proslave pa so govorili poveljnik župe g. Janko Hočevar, župan g. Ivan Bajcar ter župni tajnik g. Peterca. O delovanju in zgodovini društva je poročal tajnik g. Cebular. Prvi načelnik društva je bil pokojni šolski vodja v Toplicah Franc Kozjak. Ob ustanovitvi je pristopilo 81 članov, ki so s svojo požrtvovalnostjo postavili temelje današnjemu tehnično dobro urejenemu društvu. Ponovna razprava o krvavi svatbi v Kamniku Ljubljana, 6. julija. Kamničani se zelo zanimajo za izid dolgotrajne kazenske pravde, ki se je izcimila na svatbi 13. avgusta 1931. Tam v Jagodi-čevi gostilni na Grabnu v Kamniku so pi-rovali stari Janez Uršič po domače Tinač, njegov sin Miha, oba iz Stranj in drugi svatje. Okoli polnoči je nastal tepež. Najprej je nekdo zlil vodo na dva mlada fanta, Petra Peternela in Matevža Pogačarja. Peternela je to vjezilo in nastal je pretep. Njega žrtev je postal Peter Peternel, ki je bil močno udarjen na desno sence z nekim ostrim ,a robatim predmetom. Na odredbo san. inšpektorja dr. Julija Polca, ki je nudil poškodovancu prvo pomoč, so Peternela prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je čez nekaj dni podlegel poškodbi. Državni tožilec je najprej obtožil pet udeležencev pretepa, med temi starega Janeza LJršiča-Tinača in mesarskega pomočnika Matevža Pogačarja. V Kamniku sta se o tem pretepu pojavili dve verziji. Prva, da je Peternela z debelim kamnom zadel Matevž Pogačar, ki je priznal, da je res vrgel na cesti pobran kamen proti skupini, v kateri je bil Peternel. Druga verzija pa je trdila, da je stari Tinač udaril Peternela po desnem sencu z robom gostilniške klopi. Vršile so se štiri dolge razprave. Najprej so bili obsojeni vsi udeleženci tepeža na 6 do 8 mesecev strogega zapora. Apelacijsko sodišče pa je sodbo razveljavilo. Pravda se je znova začela pred kazenskim sodnikom-poedincem. Sodnik g. Kor-šič je danes pravdo zaključil. Današnja razprava je trajala od 10. do 14.30. Zaslišane so bile nekatere priče, ki so močno obremenjevale Matevža Pogačarja. Nato pa sta bila zaslišana zdravnika dr. Po-lec in primarij dr. Blumauer kot izvedenec. Prvi zdravnik, ki je pokojnika obvezal, Je izključil, da bi bila poškodba od kamna, primarij dr. Blumauer pa je podal zanimiv strokovni izvid, da je bila rana povzročena z direktnim udarcem in to z ostrim robatim predmetom. Robovi kamna pa ne odgovarjajo takemu orodju. Po govorih državnega tožilca in treh branilcev je sodnik s. o. s. g. Koršič razglasil sklep, da bo sodba razglašena prihodnji četrtek ob 11. dopoldne. Razpravi je prisostvovalo precej Kamničanov. Novinarji in častniki na zelenem polju Danes ob 20.45 bo na igrišču Ilirije nogometni dvoboj med ljubljanskimi novinarji in častniki — Ker je ves dohodek določen v korist revnim rudarskim otrokom, naj občinstvo mnogoštevilno poseli tekmo Novinarska nogometna reprezentanca z mirnim srcem ln brez treme pričakuje današnji dvoboj z ljubljanskimi častniki Pa smo vendarle pričakali dan naših častnikov in novinarjev. Nestrpnost občinstva je rastla od dne do dne. Venomer so brneli telefoni v naši redakciji in posebni športni referent (za današnjo tekmo smo morali imenovati posebnega športnega referent^ ker redni športni urednik ni čutil v sebi toliko sposobnosti, da bi prevzel težak posel poročevanja o dvoboju med častniki in novinarji. Op. ur.) je imel dela preko glave, da zadovolji vsem vprašanjem občinstva, ki je hotelo vedeti za vse tajnosti. Pa se je posebni športni referent zavil v »uredniško tajnost« ter odklonil po svoji službeni dolžnosti vsako pojasnilo. Občinstvo pa je poslalo posebno deputacijo v redakcijo z odločno zahtevo, da mora zvedeti vsaj za nekatere podrobnosti današnje velike borbe med novinarji in častniki. Tej zahtevi so se morali vdati vsi, od direktorja in glavnega urednika do uredniškega sluge, pa so sklenili, da obvestijo cenjeno občinstvo o naslednjem: Glavna stvar današnje tekme je, da se bodo dobila finančna sredstva, s katerimi bodo častniki in novinarji poslali najrevnejše med revnimi otroci iz trboveljskih revirjev za nekaj časa na počitnice na morje. Baš v sedanjem času, ko se toliko piše o težkem stanju rudarjev, gotovo apel novinarjev in častnikov na dobra srca našega občinstva ne bo zaman. Pomagajte zastopnikom tiska in vojske v njihovem plemenitem prizadevanju in napolnite drevi igrišče Ilirije do zadnjega kotička! O moštvih in o sodniku smo poročali že včeraj. Z imeni novinarske reprezentance nas je že prehitel kolega »Slov. Naroda«. Konkurenčni boj je pač težak. Docela pa nas le ni mogel potisniti v stran. Kolega v sosedni redakciji pač ni vedel, kar povemo mi strmečemu svetu: odgovorno mesto stranskega sodnika novinarjev je prevzel palestinski romar severni tečajnik Peterlin-Petruška, ki je že pred leti likvidiral marsikatere športne spore med severnimi medvedi. Obljubil je, da bo objektiven do skrajnosti, toda le s pogojem, da mu bodo »prijateljčki« odredili ono stran, kjer bo kolega Kač čuval nad novinarsko apoteko in krepčal onemogle igrače. Pomagal mu bo pri tem, saj je tako dobrega srca! Ta koncesija mu je bila dovoljena. Pa tudi naši pevoi ne smejo zamuditi prilike, da posetijo tekmo. Doznali smo namreč, da bo slavni golman novinarjev kakor po vsaki uspeli novinarski prireditvi mogočno zapel »En starček je živel!« Mnogo jih je, ki ga še niso slišali. Torej pevci na plan! Da ne bo zmešnjave okoli igrišča med gledalci (vsekakor previdno napisano!), poročamo cenjenemu občinstvu naslednje: Vstopnice za tekmo se dobe danes ves dan do 18.30 v kavarni Evropi, v trafiki Sever v Šelenburgovi ulici in v Narodni knjigarni v Stritarjevi ulici. Cene so: stojišča za dijake (proti legitimaciji) in vojake 5 Din, navadna stojišča 10, tribunski sedeži 20 in lože 30 Din. Ložni sedeži se dobijo le v kavarni Evropi. V primeru slabega vremena se bo tekma odgodila. O tem bo poročal še današnji »Slov. Narod«. Končno pa še eno, ki posebno jezi nas »Jutrovce«. Reporterji »Slov. Naroda«, niso, kakor doznavamo, štedili ne s trudom ne s stroški ter so v svoji dalekovidnosti »zvohali« že vse podrobnosti o tekmi. Zato bo poročilo o dvoboju, ki se bo bil zvečer, izšlo že v današnjem popoldanskem »Siov. Narodu«. Na splošno željo še danes ob 4., 1/48. in V* 10. JAN KIEPURA, najslovitejSi tenorist sveta, poje operne arije in prekrasne šlagerje v velefilmu PESEM NOČI Dopolnilo nov Paramountor zvočni tednik Elitni kino Matica Telefon 2124 za tri stopinje ▼ treh dneh! Ako kljub Vašemu prizadevanju Vaši zobje še niso postali beU in lepi, vzemite en centimeter KOL.TNOSA na suhi ščetki dvakrat na dan. Po treh dneh postanejo Va&l zobje bolj beli za tri stopinje. KOLTNOS ozdravi usta, ojači dlesni, mladi dih. Obeli zobe brez škode za zobno sklenino. ^ antiseptično sredstvo, ■»JUd»-tn©i4* m negonb- aob. Ea »Rolynos« pasta Je najbolj ekonomična. Ena tuba traja del j ko dve drugI katerekoli paste. Košnja v Mestnem logu Ljubljana, 6. julija. Cas košnje se Je letos zaradi slabega vremena zakasnil in je šele zdaj začela odmevati tudi po Mestnem logu vesela pesem koscev in grabljic, ki prihajajo na delo od vseh strani. Samo dokler migljajo na jasnem svodu zvezde, je Mestni log tih in miren. Komaj pa zadiha priroda v prvi svetlobi, že prihajajo po Cesti v Mestni log, po Cesti dveh cesarjev, po Cesti na Rakovo jelšo in po drugih stezah in kolovozih na »parte« trume koscev, ki zapojo in zavriskajo v lepo jutro s ptičjim zborom vred. Gruče koscev se porazdele po velikanskih travnikih in visoka trava jame padati pod kosami. Neusmiljeno in z vztrajno naglico režejo kose čez travnike. Zdaj pa zdaj se oglaša osla, ki brusi utrujeno koso, včasih pa se začuje tudi klepanje, ki usposablja izmučena rezila za nadaljnje d©k>. Vmes se oglašajo vriski vedno razpoloženih koscev, katerim odgovarjajo zopet vriski ali kratka pesmica z bližine, na drugem travniku ali iz daljave tam od Cur-novca in še dalje čez Ljubljanico in od Črne vasi ter ižanskih, travnikov. Za kosci prihajajo v Mestni log vesele grabljice, ki razmečejo travo, jo obračajo in prosijo, da bi ljubo solnce pripekalo močnejše, da bo seno čimpreje suho, na vozovih in pod streho. Ker se je vreme precej popravilo, je mogoče spravljati travo v kva cigana iz rod« Nikoli če v, ki imata na vesti že veliko število predrznih tatvin. V dolini Besnice sta nedavno ponoči stikala po kaščah, kmetu Bučarju pa sta iz hleva spregfla tudi par konj, iz vlekla Iz shramlbe voz ter nand naložil« nakradeno *xTago. Po napornem zasledovanju so tatove zajeli in jim odmzeli tudi plen. Nikoli-ča sta po aretaciji skušala zibežati iz zaporov, sedaj pa sta bila z varnim spremstvom odpremlljena v Litijo, ker sta na področju tamošnjega sodišča izvršila največ tatvin. FOTjOIZLET V BOHINJ! Odhod vlaka iz Ljubljane gl. kol. ob 6.55 Prihod v LJubljano „ 22.30 Prijave se sprejemajo Se do petka zvečer. Informacije ln prijave pri: JANKO POGAČNIK, LJUBLJANA Tyrševa cesta 20, tel. 32-98 8254 ♦ Neznano kam je izglroil ključavničar Mirko LudVilk iz Braslovč, ki Je imel na Ježici v najemu ključavničarsko delavnico. Z Jezice se je odipeljal v nedeljo ob tričetrt na 13. z avtobusom proti Ljubljani Od takrat ni za njim nobene sledi več. Ker obstoji sum, da se je agodila nesreča, se prosijo vsi, ki bi kaj vedeli o njem, da to javijo adrazmiku na Jesenicah g. dir. Josipu Ludviku. ♦ Nevarnega sleparja fle spravila na varno zagrebška policija. To je neki Dra-gotin Radovanovič, ki se je v zadnjem času izidajal tudi za bančnega ravnatelja ter osleparil mnogo lahkovernežev. Med njegovimi žrtvami je tudi bivši gostilničar in krojač Alojzij Mrak, ki se je s Kranjske gore napotil v Zagreb in tam izročil sleparju Radovanoviču 20.000 Din kot kavcijo za obljubljeno službo v banki. ♦ Rekord aretacij. V zapore ljubljanskega okrožnega sodišča je bilo zadnje dtni oddanih 27 oseb zaradi raznih delik-tov. Vsi 16. julija na Treznostni kongres v Rimske Toplice. Pride več tisoč delavcev, kmetov, skavtov in mladine. Tudi Zagrebčani pridejo. Razne velike tekme. Tombola, mnogo dobitkov. Mnogo sreče in poštene zabave. Pridite! 8307 ♦ Strašen zločin neznatnih razbojnikov v čurugu. Sredi velike bačke vasi čurug so v sredo zjutraj odlkrili strašen zločin. Postrežnica bogatega 68-letnega posestnika Karla Hemrioha in njegove žene je zjutraj, ko je prišla na delo, zaman klicala gospodarja in gospodinjo ter potem, ko se ji je zdelo to sumljivo, poklicala sosede. Sosedom se je odikril v stanovanju starega ptosestnika in njegove žene, ki sta živela sama v hiši, strašen prizor. Oiba starca sta ležala strašno razmesarjena na pragu svoje spalnice in je zdravnik ugotovil, da sta bila umorjena Se pred polnočjo. Po sobah je bito vse razmetano. Hemrioh in njegova žena sta gotovo postala žrtvi zločincev, ki so se še zvečer splazili v hišo. Umorjeni Hemrioh je bil ugledna osebnost v čurugu in član vodstva tamošnje hranilnice. Zločinci so odnesli iz hiše precej gotovine in razne dragocenosti. Za nfiimi doslej še nI sledu. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane ti— Prapor Sokola TV je razsavljen v izložbenem oknu trgovine I. C. Mayer v Stritarjevi ulici in s svojo lepoto vzbuja splošno pozornost. Načrt akad. slikarja prof. Saše šantla je nadvse uspel in krasna je tudi izdelava Drž. osrednjega zavoda za ženski obrt, da spada prapor tega mladega in naglo napredujočega društva med najlepše sokolske prapore. Kakor znano, bo prapor razvit v nedeljo ob 15. na novem telovadi šču ob Dolenjski cesti in mu bo kumoval Nj. Vel. kralj Aleksander, ku-mica bo pa županja ga. Olga dr. Pucova. a— Krajevna ortgantaaclja JRKD za Krafkovo In Trnovo priredi v soboto 8. t. m. v gostilni pri »Sokllču«, pred konjušnico, članski sestanek, na katerem bosta poročala narodni poslanec dr. Stane Rape in poelevodeči podpredsednik sreske organizacije og)omir Jemc lz Pekla z levo roko v Slamoreznioo, ki mu jo je zmečkala. Deček se zdravi t mariborski bolnišnici. a— Pod kole«! avtomobila. Predvčerajšnjim je povozil neznan osebni avtomobil 64-Hetnega zasebnika Altojtza Ferša iz Pekla in ga podril na tla, pri čimer si je Ferš zlomil levo nogo nad kolenom. Na ssdravljenje Je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico. a— Nove ta Izbrisane obrtne pravice v Mariboru. V mesecu juniju so bile po mestnem načelstvu odobrene in izdane naslednje nove obrtne pravice: F. Kormanna naslednik Prič Josip, Ragg Karol in drug trgovina, Gosposka 3, »Utensilia«, tovarna industrijskih potrebščin, Cvetlična 18-30; K. JekiLova, trgovina, Krekova 18; »Jugoelek-tra«, elektrotehnično podjetje, Cankarjeva 26; R. Debeljak, mesar, Aleksandrova 53; M Jurgetoova, gostilna, Kacijanarjeva 15; F. Curk. g ostrina, Frankopanova M; D. Ra-kuseh, veletrgovina, Aleksandrova 74; A. Bhrlich, tovarna vate, Jetzdarska 8; A Mo-rocutti & K. Thaknan, izdelovanje brusnih kamnov, kozmetike in orodja, Tržaška 60; J. Pristovnick, prodaja kdiu, Razlagova 15; J. Beniko, mesar, Aleksandrova 19; M. Škofova, trgovina, Taborska 2; godčevski obrt sta pa dobiM godfod »Drava« ln »Glasbeno društvo želez, delavcev in uslužbencev«. — Prenehale pa so naslednje obrtne pravice: I. Vnukova, trgovina, Glavni trg; L. Lisjak, gostilna, Gosposka 26; F. Korman, trgovina, Gosposka 3; M. Ferlič, agentura, Dr. Verstovškova 4; O. Trabner, pleskar in so-bosllkar, Krekova 8; J. Bračko, trgovina, Zrinjskega trg 6; Bayer-Swaty F., gradbeno podjetje, KoroSčeva 39; E. Gert, trgovina, Gosposka 13; A. Ogrinčeva, izdelovanje klobas, Vrbanova 8; M. Rožičema, gostilna, Sodna 30; A Šircova, gostilna, Koroška 56. a— Kaj se Je našlo v Marlboinu? V preteklem mesecu so bili v Mariboru na1-deni in pri predstojnlštvu mestne policije odidani naslednji predmeti: ženska jopica, siv moški Kobuk. rdeča ženska ročna torbica, zlata zapestea, verižica, mo-šlka in ženska srajca, zlata zapestnit ura. 200 Din gotovine, Zilat ženski prstan z belim kamnom, rjava denarnica, dva dežnika, otroška ročna torbica, zračna so-sallka, stojaJo za kolo, moška žepna ura, 4 ključi, par ženskih čeVUev in sandala, torbica z orodjem za kolo in jflata zapestnica. nič zanikuje. Njihovi daljni sorodniki so Baski v Pirenejih, ki eo bili prsd prihodom Indoevropcev organsko zvezani e Kavkazi. V svoji razpravi je 'jčeni pisec nanizal mnogo znanstveno obdelanega gradiva o tej zanimivi naselbini v današnji Jugoslaviji, predvsem pa zgodovinskega, etnografične-ga in lingvističnega gradiva. Znaten in posebno pomemben del njegove razprave zavzemajo izsledki avtorjevih antropoloških raziskavanj kosovskih Čerkezov. Razpravi dr. N. Županiča, ki je opremljena z risbami in posnetki fotografij, je dodan obsežen francoski resumč, ki bo tudi lu-jim znanstvenikom omogočil uporabo tu zbranega gradiva. Biblioteka „Nauka i znanje" Podjetna založba »Nolit« v Beogradu j a pričela izdajati novo knjižnico, ki pomeni razveseljivo novost v literatiri Jugoslavije in utegne tudi pri Slovencih vzbuditi zanimanje. (Kdaj bomo prišli do tega, da bomo srbskohrvaški knjigi dajali prednost prad nemško, če je le-tei enakovredna?). Knjižnica se imenuje »Nauka i znanje« in bo kaj podobnega kakor nemška zbirka »Aus dar Natur- und Geisteswelt«. Za sedaj je napovedala dve seriji knjig iz prirodnih ved in izdala prvo serijo; pet lično opremljenih knjižic, okusno natisnjenih, ilustriranih, vezanih v polplatno. Tei novi zbirki olajSuje širjenje tudi dejetvo, da je _ kakor sicer ' X. Uff ?«aL T. TZ. Z3SZ i— ■ ' tonile: m «;u. H;iin esnm ta »reri hbue - Jea-bna ~ma. »amk inre-Knnamik — umi i s~r.li trin n mvs.m^ . icr* 3 raanr^žHmm: umi. K* "rsuiHT H? Tim— rzn n- 7«ukr;.i ir*-R-e t -mm h ' umite; ia_rrt.» miajm-etu iroanrt-mza. t iarerrii «i z mamr-nri l^otcn-ii. m hi iriiun- Tu iu TniztmaBt Zt^a « h *:mla Trsr^Hj-irfeilm nrnnumB ir" jmie-j .vemna Z tj - -ar«-? iriua n ur:a*-I«, me" raamiii ns«a. 33 va b muriia u~ lesrrr T r^Hjrv-.-i. iiuHKCb. xjseaa ramBmemi rano-"*uxh ih3iiai r«m:lbn n i nmbe»e» at h h» ihdtf rrmirem -Hešnmr ir*?- tu_£i" —r*7nn zarmne. irriimnia ra- "rann. -Tfflu ?<•(•>> Žiru mrie insra nczsojstefL rmsKB n fs»*ie"- w i nemm. e .R nI —»a«. iaa UJ-JOB rta urmii n-ns E EPIIL Iz Cel ja ?— Zm sm nicnssi B^r m mei tanes ?n Ji. raim.n **r:mu ima urirtnicaim. i minEn -srn *r itmnria inseicr*. t— im~TXJrrr~" vnm imsis lticn * -'imTTn n jtnaa. •» * nesmern thtmu min -vTjnii z: Z-sa rmrms * Is.-.-*n »»m unimi n iti .ur: a ur tis ThmKcnmiir z ;m e" iti —uanegg ■n!'«T2 mu t: zi iir*nim; ujmma rra : j-lakcr-arr e. m ra i r*e ::';:: iimiMif tu imsTem itosaia m Za: mnr n r>:a:: .mir* titri mtosa rman :h :'->rrp" ;nmmr: c lene * TTBI-imim T - :n ;qarm Jkrrunr-a -mri j— I h ;rr=:n*"in*u iu Itaresn irrunt ki tsi ihjttr n pran: • nune z**Bule ie-thttto irrr*;n. c mtsa tmci en mren. ni r-rrra mrvka n rn:-:a miinžiiia ..'■_ - Tf im Tnai! rsr.^imrus; ims- "fiaa - aesatu _»n n-unn Zlrria n 'Vem da. i— knessu umri ram - Is u * -srr-ex. J - n. m £ rurra . iiTEr^aeiin th *-uz*::n ttt~ino mrermiesiE n laikcn-mie 7riiii:s to -Esga m k tt iraiimimšr—i nesrtni TOiiccie ' Zs:vl m iu—sict ir* 7a »e nx mera-n i -r^rninn •■izrii xrsa nesnnm nuiss~nm ' i— ' u n"miuac -omrnnL i: « e -^S-a "*■ TCiiEi n Tirmiione m Ze-uka^^m "Cpu ai zuieiI Tjacrms nraiKs 1 mmres n nn "isnuiiia. — milar Znni ?~ETtissai zr 1-nPj 1 inmreii ' istrčair; Taitia • snTP*n. uri žsat^iij. -mbr Z.mi —nka inr-r-i. Is**- mr^^zSL ninstm r .srrer-r^ mm res gnmst—i n—uitr iamn 3 I-T—ume. nimrea; nu^ico imes;a tk i'"ar Ttean xokiič z hur. uri n-.iiuih Tla—mit inmticcn- >n rauei Tirt*ešim :utt;i; z nnmiiiJiirr sn• tr- Lm tr~n irriinr - l£;u is nur"u u:e "eni mr-r-aiusrn. ;: -j imtTgm;:ii. ia e mea "ommna niieg Tja—nh litri r»lZ nan ?2 jumrfca. »— Turra b * * .s u * sansn -!>t er :enu nsmeya. miir-r^i >_jnmi:u -n tKsrrd. man s nikiaiiai I^i efirn tmrmr 7s rrrlrar r ~nrtrsr^ -rr 7a;u "Rt rnirr-n nun »iu t 2~ m 7r nu e ;e?TTnc3 -inha::- jr-tr-i nt?t "TŽn.tr z tvirsiasii n i Tnr-kcnrnr-JHa iesm • i :rni irmesa :oja. 1-mv*Tv..'saxz -e ronr":n * rninii- cc. Gospodarstvo U v ed.ba trošarta e ma 3*5 odstrt. • ia i:' .Ime 'M : ir.vrum mm£F?r b. ucnu i n-nrrm črn i miis . . ztuu a-tf -rsšeei miIok Lj iteane n"r-' H -manrut * mina lr-^cms-iiT umiun ~na n immiiu ir- Edeja~ it« -•vur h h s akvinuia ?a u>- ; iu-ior ukonina ■**■ nia-a i-irteumu fiuicar iu nir"i. - em i-daKom tEcvraiaF? imam -nimam m M. is-°nmn -USff. 'A ■" .'."S. Ta -jm dain in^^p udoKa. J" 'hsh-•■■ icnrr ni mna n - i uii'a . • zae- u * '« T.. '.vrr )T. u- igajije. fci ima preko alkohola ianoia. uatiii nar n>aiTno ia nn- -i. ZTraaciP vstru i ra aiicn im-^grile immr inanrau lanime ia r^ra -jmir^i: u n im imirčli.- m i'iirn ir=eicrmrniinui srn zaeiisi šrmis. n nx muu *vvmiii m en nduKu. jzeae ainnrmna r.šrmie-J-resEciB hhid nuraie DEiii. ia m J« - «dDX "kinu iraiai. _ Iniari iidtTE h iMjH?omj rffisi a nrr* fiiCi iKiiLn"rru. laiti ir na zr- n Tri-nua miraeses žsnm —r! '' • f"-:" ndoKa m m. ui imin m-sej šrui n u-i5ta-.au am»a laz- im ui £ • j, i: r^aiK imsRa n:-ar-:m N;aše 4riaTB€ fimaja-rf-rn<-rn iimnnki T iGfiT irar^ea Tr*m-r.ina zrna.; 4T-J mli-rma Zm. Jršcm rwn'»itar-Hia Tt««:«"-^ »r -irrrlu n mr.ii m irrnirmm a. . 1132H--TTT » •"* Z mli"rimi rim umnnlicn* r-c m»ia .? mil" rma Tim Th remiji rr-irTi^msit^rt ntBM.ua T_. •na a «» nii —rTutan rr-ir-u^msKesci • rti m raseami'. .T—a—m mmrm«rn« - mil*. «•. - " irm£ acartiz -fTIII*' mil". 'T-.J'" n-rr-u- "..K—trm t k ie zmavjun -m^.mi z f«a-vrtrmrm* ki tr.mail ni icunm na.a T irrii-.-TU w imim ktt—h " - j L "H.« niiluma dnai"tfr ur arzr.Tnii JUIUUEiifa » mir. Z m. Kana. zir»i f~ti.J mil;. 3iu. -a.ir.im mm-.m? ummnarraia:B ki T.imtšiaL iKainusn. ta ra-.mi amr*Tra naip. na ur -matrmih. tumirikcn* r rme-a "3-JT3 IfC mili. Zm. nt "3 k: zs~ fcmncs mmrzL.e ilhi mii:timn* -maiamii si -nzzniiiiiia n -I mii:nmn* nnn- -nh itt ionindicrv Trt nszruacamh —nrmrrvr rr-^r-mh TTŽim -Al!'. A: mil". Zm iiictbth ia mli- rrrm rimir" ia mmsrrsi-*" 3 nime n -imiks ia Hi." mil' Zim z immna-"im -urim » nuirr ia iraia rn- -urma aonci ie mLansf^vi in *r_ ivtt.-ka % ^ Tr^rmhmu T Eirlu a narii ki aaaami m itr'-'»m irtrrarimi a .. z3s2—li umiihki aravrie aammiiGTH:-.' »K3..} mir, lin. zcian^i m h tijt.j mil;. z in. mia fa zna a s :sa iT3<-T3r Kufmr irt mri*. Zim Ti m- fmt is Kf^^-ia frnj-iiT znan:52.. U3:iar>-m; uiamika n zaaiiiH in iLP*^m n rr:i--^art mmur-imi aiuas., iaiiar jitsri * m- i-Trmtr Zill —:r::T-v — mil". Z;n r a v mliž. Zm •cjzH.1 mri". Zm • mri". Zin - Tnrru'.- 1TT 11" 1; 1 mri — n»i "JJSH nmmfc nmtri r-^i j - zra. 5 _ --ra.. ? zcariicr1* mu amunte ir nn-—Lfimi amr.msf anmmstmtn-.Tt ^ "Srn l-ir-t*" ml!:taKn» Zm r ni tetrma c~t r —"-m ra **i*mi šici-*.". reitima ia z va-r.-fc -ii-umi:k^rrt i=mz"aiiasa :-nrum. aeaiEKn * thi-iir—uri .t^I lirumiHka^rL u-^r.vntr rnsrc-ihi-sch -wnrif?rrth kt mi-ra uiti*ma tnttbr-*.a ~š?»i injin:&cn* 7 ju t rzm;.{i * -*mrn ni^'.* mri". z)m inirim ki mt-ia TSEram :r-zr.ma ir-reria -šst n-iar*i Za —§101* trzzv.TDh n K? sr3Ha:u * n-ii-.icrm nu":-sik uvia.mH za-mmsrruc-p. u mienti -*7§=at iirstab iurt-*ft n rsitmnn. iz s * 33. r.*m miH-fHrh ■mrta^. ^ -mil-. Zim ki masail ^ utt-iu n ia:u m m^-m in. Tur um -sT-^-i mil:. Z m. T7rar*.ti JEl-l n-i: zim 7;šesfc tununkav nu mn:.n .a TrrrFKj-i —.vi* Zim T ntšasuu. jfe šavria nn*n rr—.Tr^pon rr inH-HUi^^aimii Tusrjuan* hj utiTmirriii. Zr-u?-—n mni£c^:cy* n. * ^iimiarn. u *n:u T.uri jaa- am mseua. *jrnji":a T n*- 23.-- i^. ii»i-rii itismtu^aiiiih inscsman T.i-rpr-rr- jj^ _H iT, 7 JI lil J nwwr.iT . ^ jliami.. K ITl!i~l UMU-! T 11— nuin-ic - . ~ir«mruu Kil jnato-•.uniii liiarouau . iajEasaiu ia « T nam mu in brni u =amu l-i ianaiurzn* am * mi-ti -77 n mia.v.'HHtrift irsiimam 'am •iS' ~sz "n-n"h b *am**umi. m ki t.'-is~nn*aina T:iHv:m:-ur.a žs jacn-n a-nsia mrnumnia iammnm n iarrr.-nn.na 3:1213-ian:a. zi ih ie n en te ntt iKEra nHdram-B msmurrTvmli T-snjnmr. Srnri;n mrosa ■viia insT" io**aimii inHrimam n niu imtstmi mHiit xa Hmememm -Tzau.E»*nK nrstbe * rini nniiscrtTS r.snii tawi;it Hiiikz 7*77-r.**iama : Lrrcman" a 10 scimia iniTBia * nai. b. ~ trmr- b nlu * nm:u siiina. a ~J2 inm-.mamiii iiisTirriEii:, ia » r; "i ; ' urt-Jmi: lamnnm. mlc "-°mi B nio * rr--; .tiiitm ne^.m T am-rniji z. 3HS3&iar"aanir insuim- m-firn-r: t * 3ia :l m»n a e mtnrnu mv^—iii j i »g—.urmm lil jHsrctiMUl i * ihiiu- -m nt rr*i-r»«a ena lairaso m IZtL Pr*i4 itr^'® ietžafc® "j u xu intei ni jnusa * iai3 rrria-- icrer* a i« e [jras atrnui naumsjH n iKier—ieija —-;:nt;na ziKasmia. j-JT k iu* uilč mr*T J0KT: uaraaaii mam ur * iiu.i ima*** * nerr nr"sci iu "eja. jn errna ninusnu laiasic inuu ie a nr-n rim. e ftsiu. ta « a a *m~i-sn a nmims ti taires la.išrs au i lamua. lamsj i'*'? oika ime itn"i errne m n-namu, -muar ismr**^ nso mve: usm:-'' a lommrnu:. :: te e mšia _ "B-iii nts^ena ^ imen snarn mmssrst u u mKCPT.i^i: ursmii. ia mmu meii ern?. .2 ib Tnutj adn tsn umi m zrmm-.ii L-mtmramih lescgnu. nrriiunu lcaimu nre-irau ennu n ia nun tu iu Trtteika ismiu a zrm iatnii :-»i..Hfi m ■amp- ™igt«fir 7r iu TniiEiuii erns ttce-is' ni):s tb^n b ni am. ia k **a un-::ia aiaitai ie erine. ?.smua e mnu a * :aun .i ran iuzarer>*m iu ■ iB^arer*h iKaiiših ve e suar Tniaroia um erai "u. -rsuiar * nan ieni insegu n iainu. m:a ai ni e aram nenua ie ni *ii-:tt ib*-it- IUi.7t. 3bob luuuusga rar*h a :si ir k -runu **rra an. ti. nu in r-*r:rcn—iu trinu Ta-;ar e iniiuna. ni ctj iriiEtti: * tmerrk: vzia a uit. r*^rrr>*m ir tia: um ih m nem ta iu mi ~rn e*. it—kme irrsrB- nan ši icijn Tr^rmna TmrntsrB. min ia ni nu--nmrrsntenr: -'otii z~i *ra. m ib-a imimh rranh raiu?. Zai-aui iir-:::n u mse-ane nn™fine nt ia - i mu uirni* nam. m r"i:i e- —ir a itaujaimia —miem^aa imia m ui-nis i>.eniua * Zauin emh ima**-ui ern>- ui-iaej i7-^r**iuima m luirm nnn">--z:i lunn- TH a: • TnčsrSa um:R b nla ertna irmn« i>imiaa - liain.emh. ima—ui murnu -s-i.tm ia mil:, nuiuv .luiorrin nin. "TT * raitnili r*r^i arih.. Ia ism*. ia -i :e z^ltan Eiuva lu^iausaii. m:a ia aiaia iiivTraiE aam i h ir-irmii e « iiit mii:. ruHtp*. " mi it*utre-1; ai"i 7>-šsnc= n e .e ia mii:. tusIlp-nr.rm ki * um:u irruairm-aii ie m- i iimrc. ?n lanasn Em sm u b "nre^ sila Tr-tnam-me išenčne erne * _atrin b-nir rma—ui * mmer* » m-žn iim bt: ib-•4B!m;a " mii:mr.h Tuilin* : marala m am iš. kutir: n^r. z=?7 ~ zn? um 4Z ir 3 3E ?TJ? ~1b.ib ia u imen Triarka I^srrin smh ima** * ik— ra r^ercmK errnB b Bnu. ia mrra mm iijrrmen ikoes n 'srn **ni-*ni mri ia mimc *na**T' rm-mrt mn. I.irrr n raua. ia « e * am en risu iti irnBr-šksm rimem Trpi nna***ia iara-nuFC nrrziiaia ni>a ■ .i rnruik: Tiim e išen:-jo. ir5Kr*aara sn;im inve^ia m,ar zol m-ei. mirm b rmčsrira tn iirriniia 5e -5 :rrmr>* Ts-aniisK: mri i xi 7-manarii L nnar. ZiSfrin ciB trrrir*'* mu n sess* ie 2fn1 m-imur«* nnitn* nar— ie:n**nnBne 7senc5. "nitar k HT7mr.;iri. ia m iu * e- n msaari-en ie: mi na:* h na tuj * tnmEir mnsum. nma rn ir*čaKcr-mi srrm tii 5r» mi imir- ntslin* mar« ht--t^ts inTreuma ^ mii-. ni^tn* I^rin:B-ib trna**'i hi nie rmrra nna nrn ra Tserntn. emr m n Tiiinie tšb-nun man. ie n mee nar-h anis. Ti iu ntP-B-ših ''smsn nmi * kana- li errns Banu. n 3cbt ramui imr.iniB me. I —msiia —riiča ia _iusn * _^nerrk: nsn rra" -nir mi a —.truimr. itin;er e is vrt inierj?: iH**ai irrrruulie ttn*'!- ^ja tinnr. -uri n m_armrr ia muri'- an;e —*t - Z *-rrm. Ia uffi n nia iar im-smu. is tb u nar' 17 7un2rim. •lanrnan e - nerr nrusi s^ažart. ia n -e-enm e. ra muu nime' e z"iz~ ib rne ignirne' l-e. = -trsnirm vmge irr yixfm vršnima ki « nioi * um:u niuarie r-gmiet. n fi-za. z.s ia 47 j mii; ima I'rt. min ih sj x n— iiuu->*-ir -r L. laratie m S mii-nnip* 7'n. iu nicski . ,ITZ. ia ra mii;unip* Turi "lhjb ia rs:;rp**nii rnuamii *i s r-ipnia za r- ia miiiuna Im ium ki rniMiK m ;nmri um; a • a atMrpm n-uner b aiatai *> umju - mii;amB Z 'n lanuniii -s.ta * ansmm um:u. = j cmiitka ri"'rre. T—ai ra imianr nnvr tihi sr-nr:nn r—n» ir* lf 'imi za HiSE3HiTff*-^arB Ttinmr H ^."iU* DB TinZ^T Zr -•nzmke. rauru« n TP-nirr-xaa;H. n ia-ms-irn-.Ti * j—sii=rj. ^ av.orair z- —nu. rire >1811626 n HBSiare . jcp-^sui m* rsmiairt f—n_ h n ar-cami nHtfnnu -j.n=rrr*:n. ia nnK-een kt^tb irriarTi mani la^affluse iu "ZL mi:-a » Z Zhraem m nunai-iEn. xa imitt tu rmm.B- lesa T-nca nun rr-la**^ ra r~n;H. na$F" n Kamnu, r: o imnen-Tn ma«-a rrEurra ia T^fifeoffi uv -JtiLa. T'ar: mrrzmin. raurnje? n irrueBtr-iitn. c h? n-nwii n i*i«o mtii - mroiis irn-fiil za urT.-ČHsna ra r1. • iz mwnarrh ?^-rrT - i-jKr*;^ n im h umsoroi inirar ti tcp-nrii. i« HHH-n - nmisiisa n-mesn rs-ver. iEH«ra HH^^nurii iu bubuh ■ ifnffifi F**n_H-. -•-»m-1^; m "r rr r^r. ci^snrr naisn. :aarr-«iH H isri-iein - z-:-aciiu. t-t m Z's>umit:, amin n it*iib-in-utn a« n tratil -rr-fT:wr«- i m*ma. nB«rar:li f—m -i -U.A*.. rsr*mt» th • ui in z*, 'na. = Zn» r. JL » fi -~Š5*H 77- mmiifaiiriT- itldilgllB ift-JSCa 5. ZZi-fxa nnatfr: - Zairmfmi uF?rma Ztrraczla sifci« rrmrvi inrm Zlr^ircria rcriK— lesa —mn:i-ia " Ta.rr". E7r-+ "ma iu _L n. -irrmirhp ia foaa*i airmc zz miin*«- za. s * f hip . s trni 3 muib n» tt ta. m 77- dmcSi nim - ^mcrrvmtL *n-nf^m J)"i".t3r ozza » ~ Sfira.r*. ra Z2L3IF_ZT. ?~uca .'*T'. "TJ — t., i—, JI i. iršara l^mia^m .vi. SuKansHa LJ& Dnnai. "-mi - 7rr irimun. ZZ.3L Lmiinn TH..1L Aiian -£.'-<-. m i77,.Z4. 7irra 2man 15..S. T ir-h jri 5 - r^ni Z3..H f 7Ki7, HT«ti limniana. "^nna 5a>tta TER — 'JE. im^itriasa -5 — -ti. * * 3'atr — M. 3'mr S — Zri urnuBKamn imnia — 72. a3—3. ie r-»l l^orsj. Zma-rr-H —~mrrre- "Vna it i- ra _3'»'. ra r*«. _In'T. r»— 4J. - ^ bjttt« r*—X "" Br.r T2.2? trr 5% 32a.r —Vf.. "m Tr nn. nama 59 n.. i"T. :«Ea:«iH TUJ"1—nen-—"mtrrr« 7 IZ—^ t.mma lamen I-HSiH inn. mmarm^TK« — "^■"r^ia. TsiBii 1J.I—-ZZ-Ji'. Hn«rv>5i» .-rti rn TETI. a: s ZS— MHH unf. - I^rimi ih^mn liiismHB n L rinimpra. 'm^v.r-ia -ir=efiCT — —»i;;rt a.. miiSnc thivii1-'1!^ tnCTHcrp»ns?®x rmr-uM-- n nma ie rist ai fn"3» n raskrrvTipu^ mama ra m a znrn-« '«?itT iip?mum b *r?TP. in Tu)iirrrn-Biniffiraia .uuia mani - znmmia 3? t..)im OTiBt^ -nis. ?-®prmn ia m malim iuuesn n zatKi -anuniHom np*t Tim ifea,mrrrrn lumrrua iirou-e -* K"tnnnB Trr-nniB vffht. i: w rr i^aiu-o -niffi -a-i? mm aiannip n nu>ni> ifn-zritr?-tr"* it- narrsrr-^n: h. trninsnn rrrdnsr-fistir-Toimrmh t^lrt t- ir"» — :ai:T7ikr wmi B^ns TI n t5. t**-mf?nm ^a-rii ZIHOBTrir-r 7^-*=°i i**-- n—» -.» ?iin pr * f°n ^cm wsrvb8tn*as»:n n—-rmiic^* - ;r*is amt-mii-im-riaisKB- rmiiisarie. T-rrtBsmraEt uhi nmi tpt3b!n*aim b nrr*"p!u -?acin. "n b1 ir-iik: w mnrr •* Tt* ~ rsBKftmnfe ff^n 5m*.msirii rar-ntm*. a-;a ta irmn mree =n-*TXBni *fK«i?tprrnH?i: mat^i. -um rr -^nrT?«^ -^i ifmrrsn ia w T5CS* -T£. muor miri in ^-mrrm-n rrrtcfl* ? flrr\ t n-« Sirmi b?i « niB ' -te nuranrKe trcnaab^t b>os- ia mt-^n zinuktr-*akr Tinuiarii ie=w**n. e « ie 2 mren 1-'mnp. TKfni . SSL umrli ttit- irn ?-«miic im iiitei i in *»m=mm:orr -KT mrei m-*: žp ns^aiia re nr " ut»-tfrm :Tiria n 'Vrenns ir-irrmdBna 1a m iremnmib -p-^ih tr-nm* z litina. t-m t\affiba~*ri b tt— -ntrmi-i ir atttb*vunb -nfu'ai;crf za 1b -h8b*nnwi n i in b inuari ra EicrnanitiB ir* 7~mrrcn*T ■■ar~r." iL-.ifm Jl~-_ Taiii b -šT-irii "vruvut n - 5» . ~rl. i; b mre am iwn -jrerra n b * ni mri >">:frTT,-ji. " a-:n -^tu. •"irima ® s? B ra'-0' -Ptn^msKi z^-ii žb n-^ni ?. -Fmreia -nrk:im'r----.-ni ;rwam5H: ra* i»tm mih.r* z tto is p ir-Prea nun ZBrmiunnatria mše- rreniiB. ^ ?-rnntrv"im tnsarfrnn wwh zža * uiliu t'-<* rnimrerii: -envjj- fe mn.tii^iiiii. ?—n ma lafflcrf • nr7;n.Hii '-n mišSiiiin7 «*. "--ria i T mm tr. ^mitif»a-. b- *«hiws ito » -.»>"44« Zanr*nk manfflrrenh ib; t T i... c mrTE-iB tpia n u- itt nnnsmrenkm*. '^rei ni mi «i itrri T*ie ^rrn^rrr:. n mr*remtrem Tr*iifi3nr*i Wr laintn-fi a nmm,*n ?'(7n;imiia r urin-*tTTvinHKrr - «nv*Bis»r"n arT^OT—m »ikom«'. C mt^Ea t uznnsavanHKn - -Bcmasirm res-icn-nim 4?itKim . — 5 ^msmn T "n- sm-i iniB&ia 7-'mnu \ rem mm*.' 1 ' TPmnrnm mBra inne n nesoim inm-n lati i a 'furrio s ikaiiKun. i; b k: ž. * PtBtmKm-ren mtnrnkri Irimoio^iB -?-r-nnat*. A^n ffnuimi lami: m: i«nn mp^iiBn1.: ?k:iitrer 7*-rnna — »". TrmiTra. ?-"mnu n nrerT1*?! * fin- — .. Tre i mm*™ in. 'nm.-* ~ Smy« ** iiBrminn — -m. ^imm ~ "iiie Amrr*^ t. Tarmimin. ?-sn»"-aii ki -b 7. ^inruJ- A- ^nrar *bt maua stnmka zmnaT*reiika m rTam-ca" n tr. Tam smo 7rtnmiwps Hirmirsd mmcuiiB niti Kmnsio nantf.* mn irpmnim. r. sž i it ir-siirB^Tmni mauih nioins^n* n userr*-irp' imi ne isnB^nn mr*-i!L InsaiimL riHiTlZTHK il^TE^L-T^':??!!! tt iiii1''^*!!« -mu*u.'hiiinj: run tt trm msiB, c mm-un:a:u za. K*rnn mrirmi dibbd TPsaaiiaerm Kri za. znran.e TSZcs-— Smilaaiz. uruavna Kumka Zati Zarrm Znnr*.i m -> *.nen eanman. nnarer-an c lam; mrer ;aii. Znmtr^fKia i. L. rr- 4-r:* i- L SITm. Z? a.rr>*"i n-Lt.T^'* i^z Zairmn. Zarera m ca. i H. Z sreSm T* i im1 rg» 9 : 9 S IHI. '"»lua ic^niii. irr-.r-i. aicard -TTTS.. "T25d7 t- jaat ■»iistbj JnM» • * k M IIM.111 ——i x m T*23..«iir. i. i I i . < (. - SSM&. ; ----- ifarantL ~rna #:vi>ui T "'. .."*.Zi rrasi.. "Tr .cresr. —.T-'—-i'..." - wj<.■lm S in S. JO. -<% ireEirišca 1C.-i ::rr_; . T^arr ru..--. ' S a.:* "" Z m. nrr. jHmra .fer-ira rarma JP«'1" ::>;•'.; . J ±3 > ra--cZ. 3'inai, Z * j ji ib aEaesznt-B i^. TTL "nral-ss S.21L T-Dins - lirman. ZIJa STass^i! maiiža tr^i — Imoiiamua »ara *. m. "mureira a aio iBW»'f;nBn;p°ia- riiuiio re ra nor»Hiiiao uaicio Vi im ?'reiira nn hib^k: ar-fi' nakn "H iz -T~! tn *—* jatka i" — rifZJ-l Lv *nra nn ni -1*=Sii: ar*n* intka iii«iwna Tf, T2E3I — TIS tb .ii: "kt -3B — iuKa. if&ka m -1:: - -ri? :m:.*=.-:_ — m. ITT ■sli. ' - - i.(» iSHiKja na^n^-ia mrna T. . n- r^i. 1 —.mera n:a lin*. ?>>7nca. laika, uioilra -.»tr* r lin*. m: .'.i/-.:^imreranatpc: imsn. TI; - -:r rana - _ : -rj' ^ r^r IJ- netiznaiSKa. rsisu '"V j f — 1Z.5L — -. n. Tt ni L tu! a. j^ji :nni:B2K-r imr h ttr—za mri le amea 7frmiiK;n-a. '»ia, •"irrrrrr t n-^mrm H v n**t_ m m t-, n? Zm a 1 rma:* Zre^rn Z-murn. c k? h airr_H -'.ra« :ma.a rr irmnlnu, b —■•rm lekajiljp imrnstrla. ia mri ta-ii»s b ria ituiariB naiia. •\ara_:b r—?ra *>* » nia tre-za c ** » ari'r-i u^r^nZa. im."!«; ririmr m « - ir*— ::Ii**njTi m 13E " Za-4T--HU1 in '..-ir. * ZB-rer™5ani iff L ~ Ta rrurr^nissm -f^omren rtaš". B ti-a t its i»m:a i»tie:B ir-llirim " '-iia. -.-Trn rr^r rmmrea. - ~ n'«'B!H.tr:is3CT in-»-■'{i *b b :—m:r- ia 'ta—Z. 7*~'f-mf h ul » * "7: 3a.r-m=:ii -Krsmilu 7n c T2. - iremcm '=-3 ht Z ! n *1_T a* — tremi"ai Znn-iraca l^JB linniiaua aais^-umi 330*74 — SS0.JL ?re*-;n T3TCLJZ_:J~~ IrKs' iu 50". 3B. Znr-ri. ZZJfe^—.1 T.J5. Zmuim __' t--r-.--.r-: I9&39 m 425». 35. ?ar*z m Zr? Z'".J v. iT-—k: lilln« - n—im«m zl-rnEri 135. jurnsEmain SBft^ — T^Z.V. - SETSc *Z InaBri. in KfT. .Ti_ l.mumi TUr.JT—57 Ailan MH.57 in ifflf feraa saiJBi iH.f!—SLA j-^ fi _ lriTZ !25-T? _ 7-ram TTH'J5 - Zank ui — - XSL Tar-h. Tvrir J*. Z«nimn T S. frev--Tri 1H5. l!-rsf!i Aiian rT.jTn. Aa- 'Z1 irru SJfii ^nee-mm 3D»i2u feSn SEH L T mi: nL Z!n:r:ni.iJin S'3. Tam <7 lL Ti- — A »mra ii^sa. 5rrensra Tnnmn* ~Z — =irmisn mm zj _ - nu^ia 7^!a aiiia rm "T — la^lia ~ Bpr m i ffiT-' % _ m t- — ■. lKCUlt-3 r iKskr ra r*-Z — ~r. Dtižia laria Zu- ?: 1^::. imm- n sa".mss; — -;.. . —mrei: n fi^BnaSE. t—m v -m: ifL-rS e: 'J.'i — .'i2L5i'. — Itnia Vrjškz. laimisna -z.' n ''.m T-7 — rr-T- Z-. n^ - ssft t, _ i m - s-' jCc TSB — :LRT: t? — ~.TT. Itt-iin: nisi: TLJil — T750. Tim esc. iHri — m — JnaimuuilcBi&ka iurnmKa vrrrza. n. "eiirenua iBsmmia. 77-mer r**mter. smmi: rr; iK7. Z.ZZ — —. rr n_m Z SIS — 13r WTT^ -^-snransrt. nitrnane-m ummw m irrennreA ntnmnB ^srcaRl ■reike n -HTOirmB itniBizn in awiBma^ aasi m w«renaimii nesmi ^*anKa "rem-. 11 rr ia lm-itniB.:: — fat m iriik: ma- ■jrrmii. ra m ra ic^rmnic3^ T>f}remr^ * r*T-pm . . r^nna rasn*Bi«či Ti*i T --•ti? msrenm. At=hmru:i hbft-^mh **iko. trBrn ~uirnil::i in z^n nmra- nremamr manm n«« mrsn-n mrmik n imvmri *--nri!niH!r: 11 rein>"k im=reiamih ire. Z nren niauBim »in-reitJinza raHi«nka-~ irerašno ireesEsri t 1imu ri—n w -re isiiai-nB lanaui. ram n nroirr-ia-nu n rniTniuniui nnn I a nmsras: -*ui irr^žireia Krnse-amr-ia b i**"c lueair^na i 1 - - n i 1 n 1 vr ■ 1. ?—i ur r.a-—rfKren iBfiasrtjm ' liBnm Im -n * Riricmn iirrtiar*L ra b n»»r,rerr tosre:0* TTtlirnn kt^u thij zr*nztP5a rasre i.-eiBsa tam. rnaimffii. -**3ik? mreinren*" n *n»irem TK^ena ia ff® ^anKreia *nam--siinesn u-tjl Zr rnmnirzz.tr: b ia b r. S--"c insf^are iidirao rinimna it- »mam ^lkrr 1: h nI im^nar zwb!b?i za a -g°—.'HUi":a n •'•=• T irren i ireKremir Kres-m- ireKik Kušanrera" »mtarl np^rnvr tre remi t BiBmicr. -immTreTtTR. -menrn ir*reicitr n 5sr »oil Tniikaiajff m irrtssn^ iafHniB i"-^remtiHri. kater* ir-^revna ireo. Jtimsai e " u. n iti—{". ie tb n»r*r nBminmu s;miamia n rinus iresm za 1»--irm 1 incsrm r. in - m ur.wnnr ir rmianiu ;ar rrm tir-trm * irv^trru nn rr, -^mBrarrei; ^-aem kt kanmmnnHTB ih Tffer IrmcEa "'" nrmi^a n e imi. timnmi nnreiiL m « im^unu zm psa -smrnnireiBaa mairsmia. Jtemi--mm e «wi»-!ii iuirii«w>«»5a kura« -ia r IsiiB anri. Zserna m ^ffima. larmka. Kakor smo poročali, so sovjetske oblasti osvobodile in poslale domov Se zadnja dva angleška inženjerja, ki sta bila glavna obtoženca v proslulem sabotažnem procesu. Na sliki ju vidimo po prihodu na berlinsko glavno postajo v družbi svojih sorodnikov, ki so jima prišli naproti. Drugi proti levi spredaj je inženjer Mac Donald, tretji je inženjer Thornton že v otroških letih se je uveljavljala v umetnem drsanju — Najresnejša m 4 4 rivalinja Norvežan- Hilde Holowske ke «-»• Včeraj smo na kratko poročali o nenadni smrti 16 letne avstrijske prvakinje v umetnem drsanju Hilde Holowske. Umrla je za vnetjem slepiča, operacija se je izvršila prepozno. Ta tragična smrt je vzbudila ne samo v dunajskem, temveč v internacionalnem športnem svetu veliko obžalovanje, kajti malokatera športna kariera je potekla tako sijajno kakor njena in malokatera je obetala toliko velikih uspehov. Hilda Ho-lowska je 29. aprila t, 1. učakala komaj šestnajst let, bila je pravi čudežni otrok na drsalkah, na katere je prvič stopila v nežni dobi 6 in pol leta. Prvič je startala v neki tekmi, ko še ni štela 9 let. Bila je to tekma med šolskimi otroki in tretja na- Lindbergh nad Groenlandom grada, ki si jo je tedaj priborila, jo je napravila ponosno in srečno. Potem se je udeležila številnih mladinskih tekem, ki so ji prinašale vedno prvo ali drugo mesto. V 13. letu je dosegla svoj prvi veliki uspeh na mednarodnem mitingu v Inomostu, kjer je premagala močno konkurenco seniorjev. Postala je na mah resna rivalinja starov. Leto pozneje, t. j. 1. 1931., se je udeležila tekme za evropsko prvenstvo v St. Mori-tzu in na tej izbrani prireditvi si je priborila tesno za svetovno prvakinjo Sonjo Heniejevo in avstrijsko prvakinjo Fritzi Burgerjevo tretje mesto. Potem so sledile zmage v Davosu, Curihu in na Dunaju, a še isto leto je doseglo še ne štirinajstletno dekle svoj, dotlej največji uspeh- pri tekmi za svetovno prvenstvo v Berlinu: drugo mesto, tesno za Sonjo Heniejevo. Premagala je Fritzi Burgerjevo ob velikanskem navdušenju tisočev, ki so do zadnjega prostorčka zasedli ogromno Športno Palačo. Kmalu potem si je v ožji tekmi s ritzi Burgerjevo definitivno pridobila naslov avstrijske prvakinje. Svet ji je bil odprt, najpozneje v enem ali v dveh letih, so trdili strokovnjaki, bi morala iztrgati norveški svetovni prvakinji še to prvenstvo iz rok. V zadnjem času se je poskušala v brzem teku in je dosegla tudi v tej stroki avstrijski rekord. Glavno pa ji je bilo vedno umetno drsanje, v katerem se je odlikovala s svojim gladkim, ritmičnim, naravnost muzikalnim predvajanjem in s Bijajnimi skoki, ki so ji povsod prinašali viharne aplavze. »Kdor jo je samo enkrat videl pri drsanju, je ne bo več pozabil,« piše nje partner v dvojinskem drsanju, svetovni prvak Kari Schafer, Zdaj je nemila usoda nenadoma pretrgala nit tega cvetočega, uspešnega življenja. Polkovnik Lindbergh bo startal te dni, kakor smo poročali, s svojo ženo za polet nad Groenlandom, in sicer po naročilu ameriške družbe za zračni promet, ki hoče otvoriti novo letalsko zvezo med Ameriko in Evropo Ladislav Ve!trusky Nezvestoba gospoda Berke »Ljubček!« »Dragec!« »Zaklad moj!« Tako se je neprestano ponavljalo v tej domačnosti. Ne dva meseca, ampak že petnajsto leto. Ta zakon je bil brez« pogojno srečen, nobena stvar ga oi ka* lila, niti otroci ne, ki so družini v src* čo. Kadar je odhajal zjutraj v službo, sta se poslavljala tako ginljivo in teme ljito, kakor da bi se odpravljal na pu* tovanje okoli sveta ali se podajal na polet preko oceana. To ni imelo konca in gospa Ema je gledala za njim la* ko dolgo, dokler ni izginil za oglom, kar je trajalo celo večnost, kajti nežni soprog ji je tako dolgo pošiljal k oknu poljubčke, da so morali ustaviti tranv vaje in avtomobile. In ko se je vračal, ga je vsaj pol ure čakala pri oknu, kdaj se končno pojavi. In spet ji je pošiljal poljubčke v drugo nadstropje, ne ozi* raje se prav nič, ali ga povozi priljub* Ijeni Aero, tramvaj ali pa luksusm osemcilindrski avtomobil. Možje so dajali svojim soprogam za vzgled gospo Berkovo, soproge pa go* «poda Berko svojim možem. »Ne pije, ne kadi, za lepotičje svoje žene mu ni žal denarja, sam pa se obla* ANEKDOTA Willy Forst pripoveduje rad naslednjo zgodbo: Bili smo sredi snemanja »Mone Lise«, ko je filmska družba naročila plakate. Seveda so poskusili vsi risaTji, da bi spravili na reklamo tudi znamenito sliko. Nekoč, ko je prejel šef propagande cel šop novih načrtov, je vzkliknil ogorčeno: »To je pa že od sile s sliko te ženske! 'Ali ne pade nobenemu teh volov na um, da bi jo enkrat napravili vsaj v profilu?« či tako preprosto« so ga hvalile. »Tako preprosto kot potepuh,« so odgovarjali njihovi možje. To je bila edina napaka tega vzor« nega soproga. Nosil je obleko, čevlje in klobuke tako dolgo, da so padli z njega, niti mogočnih staromodnih br* kov si ni dal pristriči po modi. To je bila edina napaka, katero je njegova ženka tako težko prenašala, da se je po brezuspešnem moledovanju odloči* la, da se posvetuje z izkušeno prija* teljico. In nekega dne je dobil gospod Ber* ka v pisarno čudno pismo. Imelo je ko* keten format, prijetno je dišalo, začelo se je »Spoštovani gospod« in se kon* čalo »Vaša tajna častilka«. »Nekdo si iz mene brije norce,« Je bila prva Berkova misel, toda takoj Jo je zapodil, saj je bila izpoved ljubezni iako goreča in tako nedolžno dekliška. Tudi v njihovi pisarni mrgoli dekliške* ga osobja. Mogoče katera od teh pisar* niških Vestalk — in Berka je sklenil, da bo odslej dobro pazil, posebno na brhkejše. Če pride na sled svoji »tajni častilki«, bo z njo zaupno spregovoril in jo odvrnil od podobnih bedarij. Po* učil jo bo, v kakšne prepade bi vodila takšna nepremišljenost. On, oženjen mož in mlada deklica! Kaj ni dovolj svobodnih mož? In ona, mlada, lepa, ljubka deklica! Saj že to pisemce priča o njeni mladosti. Ta mehki, nevsiljivi parfum, ta gorečnost izjave! Pismo sta* Medtem ko londonska gospodarska konferenca in svetovno gospodarstvo ne prideta z mrtve točke, si je dovolil ameriški predsednik Roosevelt, mož, od katerega ta trenutek vse zavisi, oddih na morju. Slika nam kaže krmarja svetovnega gospodarstva ob krmilu njegove zasebne jadrnice Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Jose-fove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Japonec Sato se je pokazal na velikih teniških turnirjih v VVimbledonu nevarnega tekmeca zapad-nim teniškim prvakom re ali grde dekline bi izgledalo čisto drugače. In lahko jo bo našel, kajti pi* |e: »Če hočete dati mojim sanjam vsaj malo upanja za bodočnost, morete to storiti popolnoma neočitno. Dovolj je na primer, če boste ob štirih popoldne na balkonu svojega stanovanja zalivali cvetlice«. Zalival jih bo v tem času in spozna jo. Sicer pa itak poprosi sopro* go za pomoč, vsakih deset minut se je zasačil, ko je znova čital pisemce in vdihaval njegove prijetne vonjave. Končno se je odločil, da bo ženi o tem rajši molčal. In malo pred četrto je po* grabil lonec in začel na balkonu zali* vati. Gospa Berkova se je začudila njegovi nenadni vrtnarski strasti, toda Berka je zalival dalje, tako da je polil nekaj mimogredočih in si ga je straž* nik zapisal. Tajne častilke pa ni od* kril. Kdo bi si mislil, koliko ljudi gre skoz njihovo ulico, posebno takrat, ka* dar jih človek najmanj rabi. In zvečer je bil tako slabe volje, da je že ob pol 10. rekel: »Ne pojdemo še spat?« Ni opazil niti objokanih oči svoje žene, toda sklenil je, da dišeče pisemce takoj jutri sežge. Če hoče biti kdo njegova častilka, mu ne more braniti, ampak časti naj ga tajno, njega pa naj pusti v miru. Le naj mu še kdo pride z zali* vanjem rož na balkonu, presneto ga požene! Hotel je sežgati dišeče pismo, toda do tega ni prišlo. Dopoldne ga je ne* kolikokrat čital, pa je sklenil, da ga Matuschka v Budimpešti Kakor smo na kratko že poročali, so avstrijske oblasti proslulega atentatorja na železniški vlak pri Bia-Torbagyju Matu-sehko za štiri tedne posodile madžarskim oblastim, da mu še te izprašajo vest. Zasliševanje se je pričelo zaradi kratko odmerjenega roka takoj in se ne bo omejilo samo na atentat, temveč tudi na atentate v Jttterbogu in Anzbachu, ker ni izključeno, da bodo nemške oblasti prepustile madžarskim oblastim postopanje proti grozovitemu zločincu tudi glede teh dveh zadev. Obenem s preiskovalnim sodnikom je stopila v akcijo obramba, ki hoče po posebnem izvedencu dokazati, da je Matuschka za svoja dejanja neodgovoren in da predstavlja sadističen, degeneriran in pfiromansko razpoložen tip. Kar se tiče »hudobnega duha Leona«, ki je Matuschko pripravil do njegovih zločinskih naklepov, hoče obramba dokazati, da ne gre za kak- Nepričakovana razsodba v graSkem sterilizacijskem procesu Grafiki sterilizacijski proces, o katerem smo že obširneje poročali, se je končal s popolno oprostitvijo vseh obtožencev. Izvedenci niso mogli trditi, da bi imele sterilizacijske operacije, za katere je šlo, slabe posledice za operirance, tudi ni Slo za trajno sterilizacijo, temveč za posežek, ki se dado njegove posledice odpraviti s primerno operacijo. Sodnike je motilo v prvi vrsta to, da se ti primeri ne dado uvrstiti v obstoječe zakone, ki govore izrečno o težkih posledicah telesnih poškodb in sovražnih smotrih storilcev. Operirane! so bili sterilizirani na lastno željo. Kar se tiče glavnega obtoženca Pierra Ramusa, pisatelja in voditelja anarhistične skupine v Avstriji, sledi iz njegove Korespondence nedvoumno, da je imel od vse afere gmotni dobiček, vendar ga po obstoječih zakonih istotako niso mogli pritisniti. Proti razsodbi, ki je vzbudila v avstrijski javnosti veliko pozornost, je državni tožilec prijavil priziv. Spomenik prvi evropski železnici DruStvo češkoslovaških inženjerjev bo odkrilo v bližini Budjejovic spomenik praškemu inženjerju Gerstnerju, ki je v letih 1825. do 1827. gradil železniško progo iz Budjejovic v Line. Kakor znano, je bila to prva železniška proga v Evropi in je obratovala še s — konji. Nezgorljivi papir Dvema ameriškima tehnikoma se je posrečilo iznajti snov, s katero se da prevleči les, papir in drugi gorljivi predmet!, da s epotem ne vnamejo niti pri hudi vročini. Novi način impregniranja se je pri preizkušnji vrlo obnesel. Za važne listine, bankovce, z gledališke kulise in slično bo sedaj mogoče uporabljati novi papir, ne da bi se bilo treba bati zanje v primeru požara. Tudi pri stavbah bo novo sredstvo zelo pomembno. V Ameriki ga bodo v kratkem začeli izdelovati v velikih množinah. pusti v predalu v pisarni in bo s tem stvar urejena. Tretjega dne je imel na mizi pismo enakega formata, enako dišeče, z za* četkom »Dragi prijatelj« in koncem »Vaša odkritosrčna punčka«. »Iz tega je videti, da je to čisto mla* da punčka«, si je rekel zadovoljno Ber* ka in se radovedno zatopil v pisanje. Odkritosrčna punčka je vsa vesela pisala, da ji je dal zagotovilo za bodoč* nost. Niti ne sluti, kakšno radost ji je napravil s svojim zalivanjem cvetlic na balkonu. Od samega veselja bi ga bila najrajša kar obsula s poljubi. Srce Ji je bilo v sladki omotici in sama se je zgrozila, kako strastno ga ljubi... »Ste v resnici moja največja sreča in mogo* če tudi poguba«, je teatralično končala in ,Berka si je moral priznati, da tako vročega pisma še ni čital v svojem živ* ljenju. »Mlada je, to je gotovo, samo če Je lepa«, je v skrbeh premišljeval. »In vedno hoče česa od mene. maček mačji! Zdaj ji spet niso všeč moji br* ki. Moderniziram naj jih po angleškem načinu. No, na to boš čakala, deklica! Če ti nisem dovolj lep, kakršen sem, ne bo nič s kupčijo! Saj te vendar nI* sem jaz klical.« In Berka se je zarotil da se upre temu, da pokaže, da se ne da kar tako. Toda pri kosilu je naenkrat začel: »Novico imam zate, Emica. Poslovi se od mojih brkov, še danes jih zamenjam čuti se krivega, ni mu pa prav, da so ga djali v Jetniški kroj 5no Maituschkovo utvaro, temveč za nekega bivšega avstrijskega vojaka Leona Schlesingerja, ki je bil izbor en hipnotiz^ in je med vojno nekega drugega vojakj pripravil celo do umora. Kar se tiče hudodelca samega, se zagovarja precej normalno, le s kričavim tonom. Na vprašanje, da-li se čuti krivega, je odgovoril: »v veliki meri gospod sodnik.« Kakor znano je od avstrijskih sodnikov zahteval, naj ga obsodijo na smrt. Pravi, da hoče izpovedati golo resnico in kot vzrok svoje tragedije navaja bolno željo po bogastvu in slavi ter svoj nemirni temperament. Edini stvari, ki ga težita, sta to, da so ga dali v jetaiStoo obleko kljub njegovemu protesta, in to, da je njegova žena morda mrtva, pa da mu njeno smrt prikrivajo. Ženska — komanderka častne legije V internacionalnem literarnem svet t dobro znana francoska pisateljica Colette je prejela komanderski križec častne legije. Colette je druga ženska, ki jo je doletela ta čast VSAK DAN ENA »Dobro se primi Jurček, zdaj bova zopet odletela!« z angleško krtačo.« Čakal je, da se bo žena razveselila, ker se ji bo končno izpolnila želja, toda rekla je tiho in bolestno: »Kako, da tako naenkrat?« »Le pomisli, nad mojimi staromod« nimi brki se je danes spotaknil sam na* čelnik. Moram mu ugoditi, sicer mi jo zagode v kvalifikaciji.« In še istega dne se je pojavil Berka z angleško ščetjo pod nosom. Tajna oboževalka se je veselila v no» vem pismu te izpremembe iz dveh vzrokov. Pred vsem je videti zdaj de« set let mlajši, obenem pa je to dokaz, da ji vrača ljubezen. To ji daje dovo« ljenje za naslov »Ljubček!« in pogum, da se z njim osebno sestane čez teden dni. »Tako krasno bo in opojno. Ime« la bom novo rožnato obleko, vi pa morate priti v žaketu in sploh v družabni obleki. Kajne, da radi mene to stori« te?« »Ti bom dal žaket,« se jc razjezil Berka in vrgel pismo v predal. Kmalu pa mu je prišlo na misel, da ga tudi žena neprestano muči z žaketom in bi tako na en mah ... Ko je prestal drugo poskušnjo ža* kota, je dobil poslednje pismo nepozna« ne častilke. Prečital ga je nekolikokrat, dokler se ni končno ozmerjal z vsemi možnimi živalmL — »Moje sanje so pokopane«, je pisala neznanka. Pustite brke, da Vam spet zrastejo, vrnite se v naročje svoje soproge. Vedela sem« da ste oženjeni, toda šele nedavno sem Iz življenja in sveta Smola Balhove ekspedicije Epilog k procesu proti angleškim inženjerjem Kaj je novega v Nemčiji? Za evropske pojme nekaj čisto novega je izjava saškega notranjega ministra dr. Fritscha, ki jo je podal na nekem shodu in ki veli: »Saška je v mnogih ozirih daleč pred ostalim »rajhom«. Tako imamo pri nas n. pr. več nego dvakrat toliko zaprtih ljudi nego Pruska, ki je dosti večja! Vsakogar, naj si bo v kakršnemkoli taboru, bomo zaprli, če bo razširjal nezadovoljstvo. Na Saškem smo osnovali tajno policijsko organizacijo, ki bo imela vso moč, da bo brezobzirno nastopala tam, kjer bo potrebno...« * Nemško ministrstvo za ljudsko prosveto in propagando je izdelalo tromesečni načrt za propagando demopolitičnih vprašanj. Posebno mesto zavzema v tem načrtu boj proti omejitvi porodov, ki se bo vršil z vso intenzivnostjo. Med drugim se ta boj ne bo strašil postaviti zakonce brez otrok na — sramotni oder... Roosevelt na oddihu Letalska ekspedicija, ki jo vodi italijanski minister za zračni promet Balbo preko Oceana v Ameriko, je imela doslej že več nezgod. Najtežja se je zgodila pri pristanku T Amsterdamu, kjer se je eno izmed letal prekucnilo v morju. Od četveroglave posadke je bil eden na mestu mrtev, trije so bili lažje ranjeni Iz življenja na deželi Z Jesenic 8— pred otvoritvijo modernega letnega kopališča. Jeseniška mestna občina se je vsa leta po vojni trudila, da bi zgradila občanom nujno potrebno kopališče. Zal pa ni načrta mogla izvesti, ker je imela izvršiti tudi več drugih zelo nujnih del, za katera je silno težko dobila denarna sredstva. Tako smo se morali Jeseničani v poletnih dneh kopati v Savi, ki Je pri nas zelo mrzla in deroča. Minilo jesen pa se je bivši župan g. Andrej Cufer odločal, da zgradi kopališče sam. T)elo je bilo končano baš te dni Novo kopališče, ki leži sredi mesta v zeio idiličnem in solnčnem kraju, ie od vseh strani temeljito zaprto. Bazen je 33.15 m dolg, 15 m širok in od 1 do 3 metre globok. Skakalni stolp ima dva odriva, prvega v višini 3, drugega v višini 5 metrov. Kabin je nad 60 in so ločene za moške in ženske. Nekaj kabin je tudi za več oseb skupaj. Vodo se črpa iz Save na električni pogon ter se pretaka skozi filtre tako, da priteka očiščena v bazen (1000 litrov na minuto). Vsa naprava dela zelo prijeten vtisk. S tem kopališčem smo Jeseničani mnogo pridobili. Iz Litije i— Češki novinar v Zasavju. V naših krajih se mudi urednik »Češkega Slova« g. t ran ta Klatil iz Prage. Urednik uglednega češkega dnevnika se je zlasti zanimal za razmere naših predilničarjev. Vse podatke o naših krajih bo porabil v češkem tisku obenem s kopico slik iz našega Zasavja, ki mu jih je dal na razpolago predsednik našega Fotokluba učitelj g. Župančič. i— Razširjenje Sokolskega doma. Sokolski dom bo naposled vendar dobil prepo-trebni stalni oder. Zgrajen bo počrtih načelnika gradbenega odseka br. Ronka. i— Na večer pred godom slovanskih bla-govestnikov sv. Cirila in Metoda se je zbrala na litijskem Glavnem trgu narodno zavedna T,'tija z okolico. S stopnišča Mo-dičeve hiše je prosvetar našega Sokola učitelj br. Franci Vidic izpregovoril o velikem rodoljubu Spinčiču, a učitelj br. Logar s PonoviJ- je obudil spomine na dogodke ob pr^Tigu Narodnega doma v Trstu. Množica je zapela državno himno »Bože pravde«, litijska gasilska godba je zaigrala žalostipko, a zatem ie krenil mogočen spre\v>d na Zgornjo Frtico, kjer so prižgale Ciribnetodarice velik kres. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v petek in jutri v soboto, obakrat ob 20.30. in v nedeljo ob 15., 18.15 in 20.30 zvočni film »Njene ustnice moie sanje*- (Zasanjana usta). V glavnih vlogah Fiizabeta Bergnerjeva in Rudolf Forstcr. Predigra zvočni tednik. Iz Krškega kr— Zasačen lovski tat. Divji lovci se poslužujejo navadno le nočnih in ranih jutranjih ur. Zato so orožniki v soboto prav zgodaj zjutra; pogledali v Vrbino ob Savi, kjer so kmalu culi strel, ki je oplazil mladega dolgouhca. Oožniki so začeli strelca iskati in so ga odkrili v posestniku K. iz Siare vasi pri^Vidmu. Iz Ptuja j— Zaradi vSigalic. Pred dnevi sta se mudila zakonca Mihael in Terezija iz Mez-govcev v Ptuju. Ko pa sta se vrnila domov, ie mož zahteval od žene vžigalice, da b; zakuril v štedilniku. Temu pa žena ni mogla ustreči, ker ni imela vžigalic. To je moža razjezilo, da je svojo ženo sunil preko praga in ji zaprl vrata. Ko se je žena hotela vrnit: v hišo. je mož pograbil palico ter udaril ženo po glavi. Le ta je začela bežati proti sosedu, kamor ji je mož sledil in jo med potjo še trikrat udaril po {'lavi. Žena je imela še toliko moči, da je prišla k sosedovim, tam pa se je zgrudila nezavestna na tla. Morali so jo odpeljati v ptujsko bolnišnico. j— Hitro izsleden tat kolesa. V nedeljo popoldne se je mudil v Zupančičevi gostilni posestniški sin Pihlcr Franc iz Dei-betincev, ki je začasno pustil kolo v veži. Ko se je vrnil, kolesa ni več našel. Tatvino je prijavil policiji in ta orožniški postaji. Še istega dne je padel orožnikom v roke na Hajdini neki Rabil Stanko, ki se je o njem ugotovilo da je ukradel Pih-lerju kolo. Pihler je dobil kolo nazaj. j— Sapad z nožem. Krojaškega "mojstra Rinca Antona iz Ptujske gore je na poti iz mesta proti domu v bližini Sv. Lovrenca napadel neznani moški in ga udaril t odprtim nožem v glavo. Ranjenca, ki Je padel v nezavest, so prenesli v bližnjo hišo n poklicali ptujski reševalni avto, ki ga je odpeljal^ v ptujsko bolnišnico. j-- Vlom. Nedavno ponoči so neznanci vlomili v vinogradniško poslopje v Stojn-cih, last Bankovnega društva iz Krapine. spoznala Vašo soprogo. Je tako prijet* na in krasna, da bi bila poleg nje ka* kor pošast. Tega pa vendar ni treba, ker, kar se tiče mene, sem nekoliko gr* basta. malo šepam na levo nogo, z des* nim očesom pa koketno škilim. Ni* kdar ne bi verjela, da more imeti mož kot^ ste Vi tako prekrasno ženo ...« Ko je Berka prvič oblekel žaket in je gospa Ema občudovala njegovo Ie* poto dokaj hladno, jo je začel tako čudno ogledovati, da ga ja zlovoljno vprašala: »Prosim te, kaj pa imaš spet?« »Ne morem najti tiste tvoje grba* vosti. krajše leve noge, na katero še* paš, in desnega, koketno škilečega oče* sa.« »Torej si vedel?« je zaklicala gospa Ema in se vrgla možu okoli vratu. »Saj veš! Da bi jaz ne spoznal svo» je male intrigantke! Mene, deklica, ne uženeš tako hitro v kozji rog! Tukaj imaš svoja pisma in tukaj imaš mene, kako/ si hotela: z žaketom in krtačo pod nosom.« »Počakaj vsaj, da si slečem žaket. Kako bi izgledal, revež«, je vpil go= spod Berka. In v srečni domačnosti se je spet slišalo kot prej: »Ljubček!« »Dragec!« »Zaklad moj!« Iz češčine U. B. in odnesli škropilnice In razno vinogradniško orodje. Tatovi so vlomili v poslopje s ponarejenim 'ključem. j— Kino bo predvajal v soboto ob pol 21. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. »Fantom Durmitorja« z Ito Rino in Hinkom Nučičem. Dodatek Foxov tednik in kulturni film ZKD. Iz Ljutomera lj— Potujoča kmetijska razstava dospe v Ljutomer 8. t. m. Vagoni bodo stali na postaji ve', dan. Priporočamo prebivalstvu, zlasti kmečkemu, poset razstave. Šolska mladina na bo plačala nobene vstopnine, ako pride v spremstvu svojih učiteljev. Zato se naj zberejo učenci in učenke vseh šol do pol 8. ure v svojih šolah, odkoder poidejo k sprejemu na postajo. lj— [zprememba posesti. Prostor, na katerem je pred leti stala žrebčarna, je kupil od lastnika g. Strasserja trgovec gospod Franc Senčar za 43.000 Din. * BIRCNA VAS PRI NOVEM MESTU. Šolska mladina je proslavila Vidov dan s primernimi deklamacijami, petjem, telovadbo in pravljičnimi slikami. Vsi malčki so se prav dobro odrezali. Gdč. učiteljicam najiskrenejša hvala za ves trud! — 2e meseca oktobra lani nas je zapustila učiteljica gdč. Drnovškova, ki bo ostala zaradi svoje dobrosrčnosti otrokom, staršem in učiteljstvu v lepem spominu. Želeti bi bilo, da bi bil v novem šo'skem letu reden pouk, saj je otrok za pet razredov.^ — Sokolska telovadba se pridno goji, le žal, da ni telovadnice in primernega telovadnega orodja. — Med letom je imelo naše Društvo kmečkih fantov in deklet v šoli več dobro obiskanih predavanj. Predavateljem g. dr. Trostu, sod svetniku g. Du-riniju in ravnatelju meščanske šole gospodu Mrviču najlepša hvala Priporočamo se jim še nadalie za sličr^ poučne obiske. SLATINA RADENCI. Te dni nas zapušča g. Slavko Vutkovič, poštni upravitelj, ki odhaia v Mursko Soboto. Bil je pri nas že od začetka osvoboienja in je bil vnet javni delavec. Nehvaležnost ga je potrla, pa se je v zadnjem času umaknil iz javnosti. Kot voditelj bivšega Dramskega društva je preskrbel, da so se nabavili instrumenti za godbo, ki jih uporablja danes sokolska četa. Da imamo električno razsvetljavo, je tudi njegova zasluga. Kot dopisnik »Jutra« je vedno vneto propagiral naše zdravilišče. G. Vutkoviču želimo na novm mestu obilo uspeha. Javni nastop 5. skupine kranjske žuDt bo 9. t. m. ob ".5. v Cerkljah pri Kraniu. Pridite! Sokol Rateče-Planica priredi 6. avgusta prvi javni nastop, /družen z okrožnim zletom. Naš Soko', ki obstoja le kratko dobo, ima lepo število telovadečih članov in zavedne sokolske delavce s starosto br. Žerjavom na čelu. Pomembnosti nacionalne sokolske vzgoje na obmejnem ozemlju ni potreba še posebej naglašati. Ker bo ta naš nastop obenem veltka narodna manifestacija, vabim bratske edinice kranjske sokolske župe in narodna društva, da se na ta dan polnoštevilno udeleže te manifestacije. Sokol v Žirovnici. V nedeljo 23. t. m. razvije agilni žirovniški Sokol svoj član-ski prapor Sokol pričakuje, da se bo razvitja udeležilo številno občinstvo tudi iz okolice. Razvitje bo po prihodu popoldanskih vlakov. Nastop Sokola v Poljčanah. V nedeljo je imel poljčanski Sokol telovadni nastop, ki je prav lepo uspel. Uvod v nastop je bil sprevod, ki se je ob 15. formiral na kolodvoru in krenil na telovadišče. Pod glavnim vodstvom marljivega načelnika br. Švagana in vrle podnačelnice s. Danice Krajnčeve je bila s pomočjo ostalih vaditeljev prav dobro izvedena telovadba, obsegajoča 14 točk Posebno učinkovita je bila zaključena točka (simbolična skupina), ki jo je sestavil domači agilni vaditelj br. Bremec in ki se konča s himno »Bože pravde«, ki so jo vsi navzočni poslušali stoje. Posamezne telovadne točke sta spremljali na klavirju ss. Žitnikova in Vezjakova, pri veselici pa je marljivo igrala godba iz Slov. Bistrice. Številni obiskovalci, med katerimi sta bila tudi narodni poslanec g. Krejči in sreski načelnik g Milan Makar, niso štedili s priznanjem. Izpremembe v železniški službi Ljubljana, 6. julija. Premeščeni so: uradniki: VIII. položaj-ne skupine: Belihar Jože, strojevodja, iz strojne postaje v Tržiču v kurilnico Ljubljana gl. kol.; Hribal Frančišek, prometni uradnik, iz Laškega v Kranj: Lengar Franc, prom. uradnik iz Kranja v Maribor glavni kolodvor; Škerjanc Ivan, prom. uradnik iz Maribora gl. kol. za šefa postaje na Ponikvi; Lipovšek Frančišek, šef postaje na Ponikvi za šefa postaje v Poljčanah; Zit-terschlager Rudolf, prom. uradnik, iz Brežic v Bistrico—Bohinjsko jezero: IX-. položajne skupine: Dolenc Jožef, prom. uradnik, iz Vidna—-Krškega v Poljčane: Levič-nik Frančišek, admin. uradnik, iz Liublja-ne gl. kol. na Jesenice: Vilhar Matilda, računska uradnica, iz Ljubljane gl. kol. v Novo mesto: Crnkovič Julij, nadzornik proge, z Grosupliega v Kočevje: X. polo-žajne skupine: Vrbinc Frančišek, pom. nadzornik proge, iz Rogatca na Grosuplje; uradniški pripravniki; Jošt Boris iz Kotori-be v Videm—Krško: Setina Frančišek iz Vuzenice—Mute v Šmartno ob Paki; Gre-gorc Miroslav iz škofijive v Ormož; Goj-nič Dobroslav iz Vidma—Krškega v Medvode; zvaničnika I. kategorije: Verderber Rudolf, brzojavec, iz Celja v Velenje: Goltez Karel, predkurjač, iz strojne postaje v Tržiču v kurilnico Ljubljana gl. kol.; zvaničniki II. kategorije: Gergič Alojzij, kretnik, s Ponikve v Hoče: Kešar Lavren-cij, kretnik, iz Rogatca na Ponikvo; Suš-nik Frančišek, kurjač, iz strojne postaje v Tržiču v kurilnico Ljubljana gl. kol.; Tur-kovič Mihael, desetar, od progovne sekcije na Zidanem mostu k progovni sekciji v Ptuju: Kenda Lavrencij, desetar. od progovne sekcije v Liubliani gl. proga k progovni sekciji v Mariboru kor. proga: Kramar Anton, desetar, od progovne sekpcije v Novem mestu k progovni sekciji na Zidanem mostu; Gumzej Mihael, desetar, od progovne sekcije Maribor gl proga k progovni sekciji Maribor kor. proga; Vaupo-tič Mihael, desetar, od progovne sekcije Ptuj k progovni sekciji Maribor gl. proga; Škerbec Franc, desetar, od progovne sekcije Zidani most k progovni sekciji Ljubljana gl. proga; Gorjanc Anton, desetar. od progovne sekcije Novo mesto k progovni sekciji Ljubljana gor. dol. proga. Upokojen je uradnik VIII. položajne skupine Jug Vinko v Novem mestu. Postavljen je za prometnega uradnika v IX. položajni skupini Delkin Daniel na postaji v Zalogu. Izpit za prehod v glavno položajno skupino so napravili: iz administrativne stroke uradnika VIII. položajne skupine Sif-rer Štefan na Zidanem mostu in Štrukelj Josip od progovne sekcije v Celju; iz ra-čunsko-finančno-ekonomske stroke uradniki VIII. položajne skupine Vorbach Josip od progovne sekcije v Celju, Poljak Lovrenc iz kurilnice Ljubljana gl. kol., Fertin Frančišek iz kurilnice Ljubljana, Proft Ana iz kurilnice Ljubljana gor. kol in Roth Bogomil iz gradbenega oddelka direkcije; iz prometne stroke uradniki VII. položajne skupine Praunseis Karel iz Laškega: VII. poloSajne skupine VerhovSek Adal-bert iz Maribora klor. kolodvor, Piri Jožef iz Ljubljane gl kol, Bernot Friderik z Jesenic, Erker Ludovik z Grobelnega, Lipovšek Ivan iz Maribora kor. kol.. Medic Franc iz Rogaške Slatine, Senekovič Feliks s Pragerskega, Schneider Jožef iz Cakovca, Soršak Vladimir s Prevalj in Vrečko Anton iz Celja; IV. položajne skupine: Perkavec Albin iz Ljubljane gl. kol.; iz komercialne stroke uradnik VI. položajne skupine Gorše Franc iz prometno-komercijalnega oddelka direkcije; VIII. položajne skupine Gerl Frančišek z Rakeka, Fabiani Henrik « Prevalj, Hren Viktor iz prometno-komercijalnega oddelka direkcije: iz gradbeno-tehnične stroke uradnik VIII. položajne skupine Janovskv Ivan iz gradbenega oddelka direkcije: IX. položajne skupine Tr-ček Ludovik iz gradbenega oddelka direkcije, Sepin Ivan od progovne sekcije Ljubljana gl. proga. Potočnik Stanislav iz gradbenega oddelka direkcije; iz kemično-go-spodarsko-rudarske stroke uradnik VIII. položajne skupine inž. Kuljiš Vinko iz strojnega oddelka direkcije. i P O R T Športni dan v Domžalah Med podeželskimi športnimi centri so Domžale v zadnjih letih pokazale brez dvoma lep napredek. Posamezne športne panoge nogomet, kolesarstvo, tenis se prav lepo razvijajo in kar je glavno; športne prireditve privabijo vedno za tako majhen kraj prav nenavadno veliko število publike. To nedeljo je priredil SK Domžale športni dan, ki je prav lepo uspel. Dopoldne so se srečali teniški igralci Kamnika in Domžal v prijateljskem dvoboju, ki je končal v razmerju 4:1 v korist Kamniča-nov. Domžale so zasopali inž. Skok in Ladstatter ter gdč. Ani Veiderjeva in Vida Ušeničnikova. Kamničani so odločili v svojo korist moški in damski single ter dam-ski in moški double, v moškem doublu pa sta inž. Skok in Ladstatter zmagala nad kamniškim parom Rechbach - inž. Rebolj in s tem priborila edino točko za Domžale. V Domžalah je teniški šport šele v razvoju in domžalski igralci so pokazali od lani velik napredek in precejšnje znanje, ki ga bodo s srečanji z močnejšimi nasprotniki še povečali. Popoldne se je vršila težko pričakovana nogometna tekma m.Qd DolžaJami in ASK Primoriem, ki je nastopil v postavi Kriva-čič, Slamič. Molk, Pišek, Baum, Habicht, PetriČ, Petelin, Caleari, Golob, Boncelj. Domžale so proti rutini ranim Primorja-šem nastopili v najmočnejši postavi, vendar pa so prav po nepotrebnem pregrupi-rali moštvo, kar se jim je pozneje maščevalo. Primorje je v početku vzelo svojo nalogo precej lahko. Agilni Domžalci so zaigrali z velikim elanom in vzpodbujani po publiki prišli po dveh lepih golih v vodstvo z 2:0. Primorje se je proti koncu prvega polčasa zavedlo resnosti položaja in znižalo razliko na 2:1. V drugem polčasu so Domžalci precej popustili, vendar pa so še stalno ogražali primorjanska vrata. Napad pa je preveč forsiral desno stran, kjer se je vsaka akcija razbila na lzbornem Slamiču. Pri domačih sta bila zelo dobra branilca Kovač in Krek, pri gostih pa se je poleg obrambe posebno odlikovala leva stran napada z Golobom. Proti koncu drugega polčasa je primorjanski napad pritisnil in z dvema goloma dosegel najprej neodločen rezultat, nato pa zmago v razmerju 3:2. Igro, ki je bila vseskozi napeta in fair, je dobro sodil domačin g. Gotwald. Publike je bilo nad 500. V predtekmi je rezerva Domžal premagala SK MengeS po nezanimivi igri z 2:0. Po tekmah je bila na vrtu gostilne pri Kebru športna veselica, ki je ob sodelovanju domžalske godbe prav lepo uspela. V nedeljo se bo vršil v Kamniku revanž-ni teniški dvoboj med obema kluboma. Tekma bo združena s sezonsko otvoritvijo kamniškega kopališča. Velike mednarodne rcUkotoorbe v Mariboru, ki bo tradale ptod okriljem tukajšnjega iSSK Maribora, so bile nr»d-sinočmdiin končane z zadmijima nastopoma, pri katerih je Madžar Bogmar Dremaeal Poljaka Orszovv^kega, čehoslovak Mm a pa Francoza Catoheaua. Glaivmi zmagovalec je ostail torej >CeSki lev« Mina, ki Je prečel prvo nagTadio 5000 Dim. Pri zadmil prireditvi je bilo navzočih okrog 1500 oseb. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17.3C naprej strogo obvezen trening za ligino moštvo. SK Ilirija (težkoatletska sekcija). Treningi za rokoborbo in boks so od danes naprej na velesejmu v paviljonu »G«, in sicer za začetnike vsako sredo, za ostale pa vsak ponedeljek in petek od 18.30 dalje. Tekom današnjega dne naj se zglasita pri Neredu v kopališču Matičič in ovin I. Opomin je zadnji. SK S pa rta. Danes ob 20. sestanek v Koroškem domu. Pridejo naj Humar, Do-linar, Ban, jenko, Krašovec, Pogačar I., Zadnik, Ivce, Zupan, Gene, Pogačar II., Vrhove, Humar n. SK Svoboda, VIČ (Ooncordia). Danes točno ob 20. sestanek vsega članstva v Delavski zbornici. Habiht in Janežič naj prineseta s seboj izk8znike LNP. Po članskem sestanku seja odbora. Pridite vsi, zelo važno. Vsi igralci se opozarjajo, da prinesejo s seboj slike, ker jih klub drugače ne bo mogel verificirati. Športni drobiž Medtem ko se v Bjrlinu 6krbno pripravlja prihodnja olimpiada, o kaieri prihajajo polagoma v javnost razne zanimive podrobnosti. 6e za kulisami nadaljuje boj med narodi, oziroma mesti, ki se potegujejo za organiziranje olimpiad} 1. 1940. Prve debate o tem 60 bile že na nedavnem mednarodnem olimpi jskem kongresu na Dunaj j. Do-zdaj je za to čast 7 tekmovalcev, med njimi kot najmočnsjši — Rim. Razen tega ao še v konkurenci Tokio. Buenos Aire«. Budimpešta, Lausanne. Dublin in Barcelona. Podoba je. da bosta prišla v ožjo in odločilno konkurenco Rim in Tokio. ★ Svetovni rekorder v metu kopja, sloviti Finec MaUi Jgrvinen je že »pet presjnetil z novim rekordom. Komaj je pred tedni vrgel kopje 74.61 in emo dejali, da bo, če pojds tako dalje, kmalu dosegel pomembno mejo 75 m. je te dni v Helsingforsu že iz- polnil naže nad«. Dosegel je skoraj never jetno znamko 76.10 ml Kdo je amater? O vprašanju amaterstva v športu teče že dolgotrajna pravda in že dolgo se zaradi tega pojavljajo neprijetni spori, ki povzročajo vodilnim športnim forumom — posebno v mednarodnih odnošajih — samo neljube afere, zamere, proteste itd. Razni odlični posamezniki in tudi nekatere mednarodne športne zveze so se že lotile definicij e in točne opredelitve vprašanja, kdo je amater, toda dozdaj so prizadeti — v nič mamijši meri atleti kot funkcionarji njihovih kliubov aH športnih forumov — še zmerom našli nov način, da so se izimazali javni proglasitvi za profesionale. V časih gospodarske stiske, kot jih preživljamo zdaj, je ta iznajdljivost športnikov, ki lahko računajo z raznimi odškodninama za svoje nastope in sodelovanja, še mnogo večja, tako da je temu nezdravemu pojav« — zdaj mislimo na armado idealnih športnikov, ki gojijo šport zaradi športa in sebe — še težje priti do jedra. Najbolij dalekoseine in za vrednost doseženih uspehov najbolj kvarne so posledice takšnega prikritega profesionalizma za olimpijsko idejo. Olimpiada, na kateri bi tekmovali plačani ljudije, bi ne bila več ona športna prireditev, ki naj bi svetu pokazala, kaj premorejo posamezni narodi na tem polju. Kdor bi plačal več, bi pač pokazal več! Zato ni čudno, če se mednarodni olimpijski odbor vztrajno bori zoper vsako zlorabo amaterskih določb in budno pazi, da se mu v vrste amaterjev ne prikradejo tihi profesionali. Popolnega uspeha pri tem najbrže ne bo dosegel, vsekakor pa bo lahko zajezil splošni val takšnega ne-olimrijskega športa in tako vsaj toliko, kolikor se da, ohranil idejo antičnih olimpiad neomadeževano. Na nedavnem dunajskem kongresu so bile zadevno sprejete nove podrobnejše smernice, ki jih zaradi zanimivosti objavljamo v glavnem izvlečku: Vsa dopisovanja in pogajan-Ja za start In potovanje sportr.ilkov v tuje države morajo opraviti pristojne športne zveze do-tičnih držav. Povračila dejanskih izdatkov tekmoval* cev se ne smejo izplačevati tekmovalcem samim, temveč po pristojni zvezi. Izdatki za pot in bivanje naj se po možnosti ne povračajo v gotovini, temveč in nafcura, torej v obliki vozovnic, nakaznic za hotele itd. Amater ne sme dobiti nikjer denarne ali drugačne nagrade razen povračila dejanskih stroškov za pot in bivanje. V nobenem primeru morebitni prednjemu na potne stroške ne smejo presegati iznosa železniške voznine II. razreda (s spalnikom) oziroma I. razreda na ladjah ter po en zlati angleški funt dmevno za prehrano. (Slednji znesek po potrebi preračuna v valute ostalih držav.) Kdor se vozi za nižjo ceno ali ne porabi vsega za življenje, mora ostanek vrniti. Športnik v koledarskem letu ne sme sodelovati na tekimah v inozemstvu več kot 21 dni. Izjemoma sme ostati tudi dalje na olimpiadah, oficielnih prvenstvih in mednarodnih mitingih, kjer je njegova Zveza zastopana ofi delno. Zdaj pa načelno! »V Interesu nespremenjene ohranitve velikega moralnega in športnega pomena otimpijad želi olimpijski odbor ponovno opozoriti vse mednarodne športne organizacije na pomen dveh glavnih faktorjev za čistega amaterja, in sicer na potrdilo državne športne zveze, da Je prijavljeni športnik res amater in na olimpijsko prisego. Zato se pozivajo vse prizadete organizacije, naj se ne potrdijo noben« prijave na olimpijado, če Je dotični športnik tudi samo v splošnem kršil določbe amaterstva. Pri tem naj opustijo vse nacionalne ozire in čuvajo samo visoka načela pravega amaterskega športa In čast olimpiad. Vsi nacionalni olimpijski odbori naj ponovno opozorijo vse športnike na pomen olimpijske Ideje in na dejstvo, da J« nečastno oddati lažno prijavo.« Dalje še! Teflesna kultura naj se goji na vseh šolah in univerzah in tako olajša izbiranje olimpijskih kandidatov iz mladine. Voditelji akademskega športa naj dobe navodila. da bodo tsudi njihova prvenstva priprava za olimpijado. Amaterjem je prepovedano startati proti profesionalom razen če imajo rosebno dovoljenje, ki ga mora za vsak primer posebej izdati pristojna državna zveza. Te prireditve naj se vršijo samo v dobrodelne ali patriotične namene. Lepo so si zamislili olimpijski »očetje« amaterski šport in tesno so potegnili meje med amaterjem in profesionalom, toda kdo ve, če športniki — in kar za njimi tudi nji- hovi vodite®! — ne bodo na® nove možnosti, da se bodo ogniM vsem hudim očitkom mednarodnega olimpijskega kongresa ta tudi v bodoče — kakor so že — prisegali na olimpijski prapor, dasi bi prav za prav ne smeli. Zdi se, da je problem športnega amaterja vedno bolj zapleten in je zmerom manj nade, da bi se dal rešiti nedvoumno in zanesljivo. Radio Petek, 7. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18.30: Radio - orkester. — 19.30: Reja malih živalic. — 20: Zaključno glasbeno predavanje g. Koporca. — 20.30: Prenos iz Beograda. Vmes čas in poročila. — 22.30: Plošče. Sobota, 8. julija. LJUBLJANA 12-15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13; Cas, plošče, borza. — 18: Radio - orkester. — 19: Problem izobraževanja našega naroda. — 19.30: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 20: Koncert orkestra »Grafike«. — 21: Kuplete poje g. Rajde. — 21.30: Cas, poročila. — 21.45: Radio - orkester in jazz. BEOGRAD 16: Popoldanski koncert — 19: Narodne pesmi. — 20.30: Simfoničen koncert. — Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. - 17: Godalni trio. — 20.30: Orkestralen koncert. _ 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 20.25: Mešan program iz Bratislave. — 22.15: Plesna glasba iz Brna, — BRNO 20.25: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 1715: Orkestralen in pevski koncert. — 18.3: Klavi-ske skladbe. — 20-Plošče. — 20.30: Večer židovske glasbe. — 21.30: Chopinovs klavirske skladbe. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11-30: Alpske pesmi. — 12: Lahka godba. — 15.45: Wetn-gartnerjev ciklus pasmi »Pot«. — 17.30: Promenadni koncert. — 19.20: Kabaret na ploščah. _20: Mešan program iz Hallstatta. _ 22.15: Lahka glasba. — BERLIN 20.20: Z medvedarjem po Bjrlinu. — Plesna glasba. — K0NIGSBERG 20.20: Prenos programa iz Berlina. — MCHLACKER 20: Zabaven program iz Vratislave. — 23: Nožni koncert iz Monakovega. _ BUDIMPEŠTA 17-30: Lahka glasba. — 19.20: Narodne pesmi a cigansko godbo. — 20.45: Dramski večer. — 22.30: Jazs. — RIM 17.30: Koncert orkestra. — 20.45: Italijanska operna glasba. Dragoceno osvežitev ram nudi ▼ vročih poletnih dneb Eaa de Cologne „Sotr de Pariš" vtSek tvorb svoje vrste. V Ttt" (Muri trgovtul te stroke dobite bogato isbkro kolonjfikili vod BOURJOIS kot: OotogM MOlt PARFUM > FIANC&E » PRINTEMFS DE! PARIŠ > LK FLJCUR > BOURJOIS »0» > CHTPRE ttd. T opremi od do 1 lita*. Bonrjols - partnmear Izdelovalec svetovno maitih rdečO tOcndre de rose« ta mag« Mi vam pomagamo ŠTEDITI Poizkusite kremo za zobe, toda samo pravo svetovno znamko Traja 3 mesece. D. PECHMAJOU & CIE., ZEMTTN 1. AVGUSTA ODDAMO v sredini mesta stanovanje dveh sob, predsobe, kuhinje in drugih pritiklin. Ponudbe na ogalsni odd. >Jutra« pod »IV. nadstropje«. 8213 JIH UBIJA James OBver Cnrwood: 45 Hči divjine Roman In res sta kvartala kar brez prestanka. Kvartanje je bilo Hatchettova edima strast mimo te, da je tepe! Indijance. »Nič prida jih ni, teh vragov,« je govoril, pobiraje karte. »Vsak bi vam rad vrinil slabe kože za dobre. Zaslužijo, da jih človek tepe. In jaz jih nažigam, da je kaj. Zlodej naj me vzame, če ni res!« »Kako ste pa zobe izgubiti?« ga je nazadnje vprašal David, ko sta nekoč pozno v noč sedela pri kartah. Hatchett se je vzravnal na stolu, kakor da bi ga bil pičil gad. Z izbuljenimi očmi je pogledal Davida, in pipa mu je srdito za-šklepetala v ustih. »Neki Francoz mi jih je izbil,« je rekel. »Taka umazana francoska svinja. Nič prida jih ni, Francozov. Nobenega. Rekel sem mu, da niso ženske za nobeno rabo — da ni nobena nič prida. Pa je dejal, da ima tudi on žensko. Odvrnil sem, da meni nič mar — da so vendarle vse malopridnice. Tedaj je rekel, da je tista, ki govori o njej, njegova žena. Zabrusil sem mu, da je norec, če jo ima. Niti malo me ni posvaril, svinja! Kar udaril je. Dva zoba mi je izbil — na en mah. Pa ga bom že se ujel. Vse kosti mu polomim. Pasje korobače bom delal iz njegove umazane kože. Vrag naj vzame Francoze, od prvega do zadnjega. Bog me usliši. Od gladu naj pocrkajo.« David se je nehote zasmejal. Hatchett mu ni zameril, a mrkoba njegovega dolgega, mračuega obraza se ni zjasnila. Drugi ali tretji dan po tem je zalotil Hatchetita, ko je dajal staremu, sivolasemu, na pol slepemu indijanskemu pohabljencu vrečo živil. Hatchett se je zdrznil, kakor da bi ga bil ujel na zločinu. »Ubijem ga, starca, kakor hitro bodo tla dovolj mehka, da ga bo moči pokopati,« je rekel, divje stresaje pest proti Indijancu. Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din L— za besedo se zaračunajo nad alfe vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital*, »V najem«, »Posest«. »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Strofi«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Lest ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka aii službe, plača za »Tak berač! Za nobeno rabo ni, samo v nadlego. 2e davno bi moral biti mrtev. Baš toliko sem mu dal, da lahko počaka, dokler se zemlja ne otaja.« Ali Hatchettovo srce je bilo blažje od njegovih besed. Naj so bile njegove grožnje še tako strašne, v jedru je bil vendarle mehak. David se je neznansko zabaval, kadar ga je poslušal. Nijegov mrliški obraz, ki se ni nikoli nasmehnil, je bil najbolj čudaška Krinka, ki jo je bil kdaj videl pri človeškem bitju. Zdek) se mu je, da bi si ga izpahnil, če bi se poizkusil zasmejabi. A vendar mu je ugajal, in dnevi so jima hitro minevali. Sredi maja sta res odrinila po Mirovni reflri, tri dni po tem, ko so odpluli čolni po Athabaski navzdol. David še ni bil videl čolna, kakršen je bil Hatchettov veliki vojni kanu, prostoren kakor majhna ladja, a lahek kakor peresce na vodi. štirje krepki Indijanci so ju spremljali, tako da jih je bilo skupaj šest veslačev. Ko je David omenil Bariia. je Hatchett ogorčeno udaril z nogo ob tla. »Kaj! Tega prekletega psa naj vzamem za potnika? Ta bi bila lepa! Naj nas spremlja po suhem, če hoče — ali pa naj pogine.« Kdo ve, za kaj bi se bil Bari odločil, če bi ga bili vprašali, Dan za dnem je spremljal čoln, plaval čez reke, brodil po močvirjih in se motal skozi goščave. Nič dobrega ni imel na tej poti! Po globoki, počasni vodi spodnjega toka so preveslali pet m trideset milj na dan, dvakrat celo po štirideset. A Hatchett je Barija dobro hranil, in vsako noč je spal pes v taboru, ob Davidovem znožju. Šesti dan so dospeli v Fort Vermillion, in Hatchett se je napovedal kakor pravi kralj. Saj je bil pa tudi na inšpekciji, v imenu družbe, pomislite! To ni bilo kar sd bodi. Cez teden dni so pri-veslali v Peace River Landing, dve sto milj dalje na zahodu, in dvajseti dan so bili v Fortu St. Johnu, odkoder je bilo v Hudsons Hope še petdeset milj. Odtod je David prvikrat zagledal gore. Dobro je razločil njihove snežne, sedemdeset milj oddaljene vrhunce, iin ko je položil prst na neko mesto v Hatchettovem zemljevidu, mu je vztrepetalo srce. Zdaj je bil skoraj že tam! Gore so bile vsak dan višje in bližje. V Hudson's-Hope mu je bilo, kakor da bi že razločil črne gozde, ka so jim odevali boke. Hatchett je pa godrnjal. Štirideset milj je bilo še pred njkni. ln Mac Veigh, hudsonshopski upravnik, je Davida kar čudno pogledal, ko je slišal, kam potuje. »Prvi belec ste, ki to tvega,« je dejal, in v gjegovem glasu je razločno odmeval dvom. »Po Finle>'u navzgor — do Kvadoče — še ni tako slabo. Odtod pa--« Zmajal je z glavo. Majhen je bil in debel, in lici sla se mu v neodobravanju še boli obesili. »Kadar pridete v Kvadočo,« je nadaljeval, »boste še vedno sedemdeset milj od Stikina. Kje, vraga, mislite dobiti vodnika, da vas spremi tja? Pot gre naravnost čez Skalne gore. Nikjer steze! Tudi postaje ni tam nobene. Dežela je preveč divja in pusta. Še Indijanci ne marajo živeti v njej.« Pomolčal je, kakor da bi napelo premišljeval. »Stari Tovaskuk i.n njegov rod živita ob Kvadoči,« se je spomnil. »On bi utegnil. Pa dvomim. Tovaskukovi ljudje so prekleti lenuhi — malike si še rezljajo, da jih časte. Nu, vendar bi utegnil. Poslal bom z vami zanesljivega človeka, da ga pregovori, od vas bi bilo pa pametno, če bi vzeli s seboj za nekai sto dolarjev zalog; tako ga najlaže dobile na svojo stran.« Mož je bil mešanec. Čez tri dTii so odrinili iz Hudson's-Hopa, in Bari je sedel sredi čolna. GoTe so poslej hitro rasle na obzorju; drugi dan so bili že sredi njih. Veslanje po deročem Finleyu je postalo zelo težavno. Komaj so ga zmagovali. Davidu se je zdelo, da so prebili polovico časa med bučanjem brzic. V petih dneh so morali sedemindvajsetkrat nosili čolne na ramenih. Potem so jih nosili dva dni, da so jih spravili okoli nekega hriba. V štirinajstih dneh so prepotovali komaj osemdeset milj. Nato je postalo potovanje lažje. Dne dvajsetega junija so se posledniič ulaborili, preden so prišli do Kvadoče. Solnce je bilo še na nebu, a bili so utrujeni, izmučeni do skrajnosti. David je pogledal na zemljevid in na številke v svoji zapisnici. Blizu petnajst sto milj je bil prepotoval, odkar je bil krenil z očetom Rolandom in Muikokijem proti Gochran-ski reki. Petnajst sto milj! In zdaj jih je bilo komaj še sto! vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro aH za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. NajmanjSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jth je vpoelaii v pismu obenem z naročilom. mm mi Beaeda t Din; za dajanj« naslonra sti za Šifro 5 Din. Dijaki, ki iSčejo instrnkc-ije, plavajo vsako bešedo 50 nar; ta iifro ali za da-sani* T»ask>va 3 Din. (41 Pouk za orgije ifče gospodična. Ponudbe d« oglasil« oddeiek Jutra r»xj »ifro >HarnM>nia«. 20240-4 Francoščino in nemščino m ponavljaJne i2f>ite vseh r.izredov, °»'T. šol. pri-p a vf\a pt roki v-n« n 6i teiji -ca. Ca»WJ« dopise pod »Praksa« na oglasni oddelek »Jutra«. 2022!!-4 Filozofa diplomiranega, ali Študenta zadnjih s«--uie5Mov. iz matematike ali latinščine — i«-em. Javiti se je v Ko-mein»kftga ik: ci š*ev. 19/1. 20349-4 Ogl-asi trg. značaja po 1 Din beseda; za da :aT>je M*lova ali ta šifre 5 Din. — Oglasi »ooiehvee* hm čaja pa vsaka beseda «50 par; za d-aianje naslova ali ea iifro r« 3 Din. (81 Vodnikove Pratike !>*- vzvodov letošnje se k ii p i. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20347 8 Sluibodob Vsaka bo»eje sprejme Borčrč, Šmartinska e. 22. •■>0*40-1 Korespondenta (in}o) samostojnega, « perfekt-nim znanjem slovenskega, srbohrvaškega i® nemškega jezik«, stenografije ter urnega »trojepi|<®c.a, išfcemo za takoj. Ponudbe v vseh treh jezikih in v cirilici, z navedbo plače na naslov: Koli-nika tovarna d. d., Ljubljana. 20134-1 Dekle pridmo in pošfono, za kuhinjska dela »prejme m v Ljiubiani, Flori; a nek s o!i<* %t. 16. 20304-1 Restavracijalko pomožno kuharico mlajšo. aprejimem. Ponudbe z dosedanjimi »pričevali za posi eno-s+i n« podruSmieo »Jutra« v Novem m^stu pod »Cista«. 20287-1 Frizerko dobro izurjeno v leflesni in vodni ond-ulaciji ter ma-niikn-ri, sprejme v stalno s-iužbo frlaer. talo-n »Lui7a« v Ptuju. 20303-1 Hotelsko sobarico perfektno. staro od 35 let naprej, sprejmem v stalno službo. Potrebno vsaj enoletno epričeva"o hotelske službe. Xa-siov pove ogl. oddelek »Jutra«. 20341-1 Šoferja treznega in poštenega., t odičmimi referencami — iščem xa potovanje. Predstaviti »e je t*k oj m H 10. in 11. uro v t-ftrarm j odi p Kinic, Poijan.sk i nasip 3035®-! Službo pri avtopodjetiu nudim Jamčevine zimo-žne-mu, ki je lahko o-žemjen. katerega žena dobi zaposlitev v gostilni. — Ponudbe na |>od.rii7.nion Jutra v Mariboru pod »Takoj«. 20336-1 Zaslužek Kdor !ou, je kmalu trčil v črpalni p!av, tn Jur Piškur se je že v drugo p.re-kopicnil, to pot v gosto, toplo načrpano godljo. Trg. vajenca s popolno oskrbo sprejme trgovina z mešanim Mago-m Fr. Prijatelj, Tržišče. 20213-44 Ogplaai trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naskmi ali za Šifro 8 Din. — Ogla« socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; t* dajanje naslova ali za Šifro pa 3 Din. (6) Vsa Evropa rabi »FLOOR« voščilo za parket-e in Hnoleum. (Floor parket metle, po litura, rokavice). Moscalu* čudovito jajce proti moljem. Zahtevajte pri Vašem t r g o v e n. — JELODVOR. Ljubljana, Gosoosvetska cesta 8. Ž0352-« Vsem industrijam It naše stalne produkcije dobrega premog« trboveljske kvalitete in iste kalorične vsebine bomo nudili premog koeovec do nadaljneg« za 200 Din to na pro vagon Zagorje »b Savi. Drage vrste premog odgovarjajoče ceneje. Za-goto vite si ugodne cene. Vprašati na premogovnik Semrnik, Medija-ljlake. 30306-6 100 parov raznih čevljev pod lastno ceno proda Peter Rode, Trnovski pristan 16. Ž0335-6 j Fotoaparat film »Kodak«, 8 X 13^. objektiv Zeise, prodam. — Na ogled med 5. in 7. uro v Soteski »lici 10, pri g. UljaniSSevH. Naprodaj tudi I štedilnik na plin. 20334-6 Mesto gozdarja ali gozdar, pristava želi absolvent gozdar, šole e prakso, samski, voješč-i ne pros-t, vešč neimš&ine ;n vodstva manjšega pneestva. Cenijeme ponudbe na ogl. oddelek »Juitra« pod šifro »Gozdar«. ' 20293-2 Pisarniški vodja samostojna moč za advokatske pisarne ali industrijska in trgovska podjetja. perfekten korespon-d&nt v slovenskem, nemškem io srbskem jeziku, iziurjen strojepisec in ste-tw>graf, išče službo. — Po-niudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pisarna 100«. 20114-2 20.000 Din položim v hranilni knjižici Ljudske posojilnice v Celju, v večjo trgovino z mešanim blagom v Ljubljani ali Mariboru, kjfcr dobim mesto pošlo vodje aii skladiščnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »20.000«. 20302-2 Otroški voziček dobro ofira.njen. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20342-6 Voziček do 600 kg močan, naprodaj na Mi-kilošičevi cesti št. 4. dvorišče. 20352-6 Radiei Mlajša frizerka iSče za takoj stalno službo v boijšer) vajen vseh hotelskih del, ki perfektnn govori tri jezike. 3o let star, išče služba. Poseda samo dolgoletna spričevala. — Naslov v ogesmem oddelku _»Jutra «._20324-2 Mehanik in šofer perfekten. vešč vseh avtoreparatur (mo-jster). 3i let star, ki govori pprfekt-no »lio vensko, nemško in italijansko, s tremi mednarodnimi vo-znimi dopustili, želi namestitve kot šofer pri podjetju ali zasebniku. Cenjene ponudbe želi pod mačko »Trajno mes'o« na oglasni oddelek »Jutra«. 20318-2 EZ52 a I 223 Vsaka beseda 1 Dio: za lajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Dta. (16) Vložne knjižice kupuje in prodaja najugodneje M. Jankole, kom. družba v LjubJjami, Se-lenburgova uiica 6/II. — Telefon 30."č. 20273-16 Družabnika (co) z oseboo pravico za izvrševanje gost.ilmi&arske obrti iščem za gostiln, podjetje v Beogradu — shajališče beograjske slovenske družbe in na?, poslancev, v sosedstvu nar. skupščine Potrebna glavnica Diva ali e šifre oa 5 Dm. (9) fe Radio-aparat svetovne znamke, z elek-tr-odinairičnim zvočnikom, pripraven za gos ti: ne ali javne lokale, naprodaj. — Istotam naprodaj kuhinjska kredenca pripravna za gostilno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20383-9 Vsaka beoeda 98 par; ta dajenje rma4ova aH za Šifro pa S Din. (21 Služkinja poStena in pridna, išče « 15. jiiiijem sluižbo kot po moč gospodinji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20151-2 Pridno dekle inteligentno, ki govori š*i-ri jezike, išče službo sobarice. 'Ponud.be na oglasni oddelek »J-utra« pod šifro »Sobarica — avgust«. 20305-2 Trgovski pomočnik oženjen, zmožen vsestransko v špec&riji in delika-te«t, išče v Ljubljani mesto za takoj ali oozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro no7na.n pri strankah«. 20339-2 Zamenjava učitelj, službenega mesta Želim menja-ti svoje službeno mesto e tovarišem ali tovarišico v Celju ali Mariboru. — Marta Jurko, učiteljica na Dnevnem zavetišču v Celju. Gajeva ul. št. 13._20331-2 93BBBM ta besedo. Oglasi »o-cijalnega anačaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali «a šifro S Din. oziroma 5 Din. flil) Moško kolo d-obro oh-anjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 203il941 ijgiasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaja ni ka beseda 50 n»r; ia jajanje naslova aJi /a šifro pa 3 Din. (7) Vinske sode d^bro ohranjene, od 100 do 250 1 kupi Fr. Prijatelj, Tržišče. 20214-7 Marmornate plošče in pult za trgovino kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p"d »Marmor«. 203(14-7 Rabljeno tehtnico od 500—1000 kg, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20327-7 Lep lokal za souporabo, primeren ra P;sarno ali slično, v centru mesta ugodno oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20298-49 Gositilno v zelo pro-motmem trgu na Šrajerfkem odidam na račun Ponudbe na %las. oddelek »Jutra« pod »Na račun«. 202S3-19 Svetel lokal za krojaško ali ?evl.jarsko delavnico takoj poceni oddam. Naslon pove oglasu! oddelek »Jutra«. 203C0-19 Vsaka beaeda 1 Din; z« d.xjjvnja BiMlora aH u Šifro pa 5 Din. V Kamniku ali okolici kupim hISo za letovanje. Predpogoj je vrt. Ponudbe i opisom in navedbo cene na ogasni oddelek Jutra pod in a oko »Kamnik«. 20259 20 Mlin naprodaj v prometnem Industrijskem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Mlin«. 19597 20 Trgovsko hišo s trg. in kompletno p'e-tilnico prodam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »200.000«. 20296-20 Enonadstrop. hišo trgovsko - obrtno, v centru Lmibljane, na najpromet-ne.iši cesti prodam za Din 230.000. Polovico je plačati r gotovini, drugo prevzem hipoteke. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Zata jama«. 20280-20 Dvosobno hišo, vrt pri Mariboru za 28.000 Din. gostilne - posestva prodaja Posredovalnica v Mariboru, Frančiškanska ul. št. 21. 20290-20 Vsaka beaeda 1 Din; u dajanja »M U Šifro pa 5 Din. (17) Gostilno- restavraerjo t tavsntajjem vzamem v najem na prometnem kraju Sem 28 let star samec in imam gostilniško ter trgovsko usposobljenost. Prevzamem lahko takoj ali pozneje. Pon4id'b8 na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Najemnik«. 20288-17 Stanovanje I Vsaka beaeda 1 DWn; 1 xa dajaaj« nuton aH j u iifro pa » Din. (31) Stanovanja 2 dvosobni ia 1 trisobno poceni oddam v Zgornji Šiški &te-v. 117. t bližini tramvajske postaje. Vprašati pri g. Ci rman u isto tam. 20255-21 Dvosob. stanovanje • knbinjfl, » podpritličju vVI«. sredi mesta takoj oddam. Ogledati t Knaf ljevi ulici 13/11. 19680-21 Trisob. stanovanje komfortno. « kopalnico, oddam i avgustom ali eept. manaard. stanovanje pa z avgustom. Pojasnila pri hišniku v Fuegnerjeri (Šfeofji) uiici 12. 20048-21 2 stanovanji dvosobno. > kopalnico ln vsemi priti-klinami ter vt-tnm taiioj oddam za 6O0 Din. — Naslov v og'aenem oddelkn »Jutra«. 20307-31 Enosob. stanovanje veliko. « priitniklinami talk oj oddam r Franketovi nifioi šitiev. 4 — Bežiigrad. 20C&5-2H Trisob. stanovanje oddam z avgustom ali pozneje — ter dvosob. stanovanje z novembrom na Bleiwei-sovi ceati St. 9/II levo. 20S17-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, kuhinjo in d."vamico oddam s 1. avgustom. Vprašati t trgovini Pred škofijo št. 15. 20328-21 Na Bledu v vili oddam štiri- ali fe»t«)bno stanovanje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ne-opremljeno«. 2O®29-01 Sobo odda Vsaka beseda 60 par: za dajanj« naslov* aH aa Iifro t Din. (23) Mesečno sobo elegantno, z dvema po steljama takoj oddam. — Naslo-r v oglasnem oddelku »Jutri«. 90228-23 Sobo prazno ali opremljeno takoj oddam v strogem cen t,ru, — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20358-28 Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok. Sp. Šif&a, Cerne-to-v» 9. 20311-23 Lepo sobo opremljeno in s posebnim vbodom oddam pri Tivoli — Skrabčeva uJica St. 6/1. 20300 23 Opremljeno sobo oddam takoj 2 gospodoma. Reber 7. 20316-23 Lepo sobo z eno ali dvema posteljama takoj oddam v Gradišču 17 — pritličje levo. 20315-23 Sobe išče Vsaka besed«, 50 par; trn dajanje naslov« ali sa šUro S Din. (2&-a) Sobico t posebnim vhodom. iMem i 15. julijem. Ponudibe na ogla«, oddelek »Jutra« pod Silro »Jadran«. 20337-23/a Udobno letovišče v Lukovici spri Slaparju«. Sobe, solidna kuhinja, krasen vrt, kopanje, lepi izleti, avtobus, zveza Celje-Ljubljana itd. Priporoča se tudi Izletnikom. Vida Vidic 20306-38 Glasbila Vsaka beaeda 1 Din: m dajanj« nastara aa za iifro pa 5 Din. (S6) Kratek črn klavir prvovrsten, prodam ali zamenjam za dober pianino. Na ogled na Poljanskem nasipu St. 16/1, desno VI. •topnjice. 20338-26 Pianino dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20331-26 ^ffP.flB Vsaka beseda 1 Din; xa dajanje naslova aV xa Šifro pa 5 Din. (27) Mala papiga svetlo-modre barve, je ušla Oddati jo je v Gregorčičevi ulici 17b/I. 20282-27 Prodam psico čistokrvno, volčje .pasme, staro 8 tednov. Cena 150 Din. — Po-irve se v Rožni dolini, cesta 1/13 (Podrož-nik) med 9. in lil. ter 2. ta 5. uro. 80343-27 Angora mačko čistokrvno, kupim, ponudbe na podrtjž. »Jutra« v Mariboru pod »Angora mačka«. 20355-27 Dopisi Vsaka beaeda 2 Din; za dajanje naslova ali ftifr« pa 5 Dio. (S4) Samo bežno uro bližin« Troje. 20353-24 V oglasnem oddelku »Jutra« j« dvigniti sledeča pisma: 15. avgust 100, Avgust 33, Atelje. Bodočnost, Bigarica. Blondinka, Brez posredovalca. Briljaratni prstan. Ce ljan. Centralnost, Dvosob no, Dorian, Dnevničarka. Dober rečunar 91. Dobro ohranjeno. Diskretno 6000 Družabnica. Dom na Go renjskem. Ekonomija. Ena osebo, Ernsthaft, Gotovina 117. G otovin a, Crorie a, Gospa. Grafik, Garantirano plačilo, Hranilna knjižica 146, Iščem domačnost Izurjene. Idealno, J. M. A. G., Jugoslavija, Iskrenost 6000, 1. julija. Julij 9G, K solncu, Kmetija, Kazinio, Kuharica, Kot sodelujoč družabnik. Knjižica, Lepo, Ljubi mir, Ljubljanski zvon, Lahek po-sel, Miroljubnost, Mizarska delavnica. Miroljubna, Mozart, Mirna in sta'na. Mesečno 1000 Din. M;reu upokojen ec, Noto pohištvo 10, Navedba plače. Nate mislim, Nizka cena, Neoporečna preteklost. Omara, Osamljenost, Okolica Resljeve, Prodajalka 184. Poštena 1933, Poštena 596 Pridna 180, Prijeten razgled, Praktično, Plačnik točen 10, Popolna garancija, Prilika, Profesor, Pridna 180, Potrpežljiva, Primerna dota. Praksa. Poceni 2®0, Posestvo, Pošte- na 'n zanesljiva, Promet, Ljubljana, Proti gotovini. Perilo, Pozneje stalna. Potnik 100. Rentabilnost, Rje prosto, Riziko, Resno, Rokavica, Snažna, Seter, Samiostojna šivilja. Stroj 12, Samska srednjih let. Samo ena oseba. 15 do 20 sob. S-roj 77, Stalno 2000 Din, Soliden, Sreča 33. Siguren denar 262. Sever, Samo o-l rasli. Siguren, Stalno. Strogo vzgojen, S koncesijo. Subo-so,nčno, Siguren zaslužek. Sončno. Sli, Samec, Sekač. Športni &o'n, Šiška. Šivilja 22, Takojšnje plačilo, Tex.til, Trgovec inienner. Točen plačnik. Takojšein nastop. Točen 444. Tudi knjižice, Trgovska pomočnica, Točen, Ugodni poffoji, Drad-reik. Učenka, Udobno 38, Udobnost 64, Ugodna cena. UdanoM, Ugodnost 57. Ugodno 101. Uspeh _ 22, Viš,ji uiradnik, V bližini poš te, Vin" 'oč, V e« te n, Volčjak, Velike soinčne sobe, Vstrajna, Veeelii-e do trgovine, V gotovini 74, Z znanjem nemščine, Zavarovalnica, Z vsem zadovoljna, Zakrpano, Ztj«-čajnost, Zelo rentabilno, Zdrava poštena. Zaspan;« vredna. Zaslužek, Zanesljiva, Zaupno mesto, Zamenjala, Zdravnik, Za-n~s'jiva 12, 400.000, 13, 75. 22.rwt km, 751, 101, 5O0.0OO. Razno Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 Reprezentančno stanovanje v prvem nadstropju palače v centru Ljubljane, pet lepili velikih sob in dva kabineta z vsem kom-fortom in pritiklinami na razpolago za 1. avgust. Del stanovanja se lahko uporabi za pisarne, za zastopstva, eventualno se morejo vsi prostori uporabiti za poslovne prostore primernih podjetij, trgovskih družb ali za kake druge urade. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 8212 Umrla nam je naša nepozabna Frančiška Kramar Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil jutri, dne 7. julija, ob V23. uri iz zavetišča Sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. julija 1933. Žalujoči ostali. * Zapustil nas je za vedno naš dobri soprog in oče, gospod Josip Sernec davčni uradnik v Gornjem gradu ki je danes dopoldne po dolgi in mučni bolezni v 50. letu starosti, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki pokojnika bodo prepeljani iz Gornjega grada v Celje, kjer se bo vršil pogreb v soboto, dne 8. julija, ob 4. popoldne na okoliškem pokopališču. Gornji grad—Celje, dne 6. julija 1933. žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za Konzorcij »Juira« Adoi) Riomkai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseraun del je odgovoren AJoj2 Novak. Vat ? Ljubljani.