—   411    —
Slovanski popotnik.
*¦ Car Aleksander io fajmošter M. v kongresu ljubljanskem. „Lepi moj prijatelj" — reče nekega  doe  car fajmoštru,   ki  ga je ne deleč od Lju-
bljane , pod imenom svojega strežaja, večkrat obiskoval — rspodobi se, da tudi Vi mene enkrat obiščete, ker sem jez že tolikrat pri Vas v gostjah bil; Vase prijaznosti Vam jez sicer poverniti ne bom lahko mogel, ker ste mi vsigdar z južino uljudno postregli in me na to še svoj jezik prijazno učili. Al skusil bom , kar bo v moji moči stalo, počastiti tudi Vas ko prijatla svojega". — wPač rad bi Vas jez, prijazni Gospod! obiskal enkrat v Vašem prebivalo, ali kako Vas najti v tolikem hrupu in sedanji mestni mergoljavi?" — odgovori M. — Car: „To imate ceduljo (listek)! s to dospe-jete živo lahko do mene".
Fajmošter se poda o lagodnem času na pot s prejetim lističem, ki ga ni brati vedel, ker je bil pisan z rusovskimi pismenkami. V škofijo stopivši ga pomoli pervemu, ki mu je naproti prišel, Rasu. Ta ga napoti na stopnice, ki so v namenjeni stan deržale. Straže o zapopadku pismica podučene memo idočega s puškami častno pozdravljajo, kar našega gosp. fajmoštra z nekako grozo prešine. Z derhtajočem sercom pride pred dvoranine vrata, ktere mu strežaj, ceduljo prebravši, uljudno odpre, in glej — tu strah fajmoštru do ver-hunca prikipi: v lesketajoči se dvorani zapazi veličan-stvene osebe cesarja Franca in Aleksandra in še družin veličin gospodov, kterih se tu nikakor nadjal ni. Ves osupnjen jo vdere po stopnicah nazaj, nečuvši prijaznega glasa,   ki ga je klical v dvorano.                             K.
* Slovanski popotnik, ki se včasih ozira tudi po Nemškem, je te dni v časniku ,5Uat. am h. H.a bral, da se je pretekle dve leti vsako leto čez 200.000 ljudi iz Nemškega v Ameriko preselilo, in da bo število nemških preselnikov konec tega leta še 350.000 preseglo. Ker se vsako leto več Nemcov v druge kraje seli, prepoveduje zdej postava v novem Jarku in novem Orleanu, da kraljevi, hromi, slepi četudi na enem očesu, starci, matere z otroci brez delavnih mož ne smejo tje, in da naj se preselitev v Ameriko le močnim rokam, zdravim možganom in polnim mošnjam kar je moč polajša.