\\iiucg C0L03JEVE illFOSlilAGjE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XXI_OKTOBER 1992 f f ^ ( X X £C\ Št. 10 (232) JEZIKOVNI TEČAJI Letošnjo jesen se je kar 98 Colorjevcev odločilo, da se bodo začeli učiti tuj jezik oziroma, da bodo utrdili in izpolnjevali svoje znanje tujih jezikov. In kaj je vplivalo na njihovo odločitev? Prav gotovo si želijo: — da bo uspeh pri delu večji — da bo srečanje s tujcem bolj sproščeno — da bo pogovor s poslovnim partnerjem učinkovitejši — da bo prebiranje tuje literature prijetnejše — da bo zakladnica njihovega znanja večja Nekateri med njimi so res zagreti, saj obiskujejo kar dva tečaja, eden pa celo tri. Imamo osem različnih tečajev: Tečaj Čas Št. udelež. Profesor Št. ur angleščina: nadalj. III. vsak poned. in sredo od 6,30 do 8,00 13 Jasna Hrvatin 80 nadalj. III.-IV. vsako sredo od 13,00 do 14,30 16 Tamara Savnik 50 italijanščina: j začetni vsak četrtek ob 6,30 do 8,00 14 Katra Bajželj 80 nemščina: zafet.-l.sk. vsak petek od 6,30 do 8,00 14 Petra Kloar 80 zafet.-2. sk. vsak petek od 13,00 do 14,30 12 Petra Kloar 80 nadalj. III. vsak torek in četrtek od 13,00 do 14,30 13 Petra Kloar 80 int. I.-II. vsak drugi vikend petek 4, sobota 6 ur 10 Polona Kovač 60 ruščina: začetni vsak četrtek od 14,30 do 17,00 6 Francka Kavčič 80 slušateljem želimo mnogo uspeha pri učenju. R.B. preprosto učinkovit ODGOVOR RADOVEDNEMU JANEZU Moja stališče je sicer, da ne odgovarjam na anonimna vprašanja. Vendar tokrat menim, da je navedena problematika vredna, da jo spozna širši krog naših delavcev. Pobuda Radovednega Janeza vsekakor zasluži korekten odgovor. , Morda niti nisem najbolj primeren naslov za pojasnjevanje finanšno komercialne vsebine. Ker pa Presoja o ustreznosti barv za fasade, zidove in les, kot sestavni del za pridobitev pozitivnega mnenja Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora (MVOUP) ter ministrstva za finance, spada na področje razvoja, mi je celotni postopek pridobivanja natančno poznan. 3. 2. 1992 smo iz komercialnega sektorja dobili pismeno zahtevo, da pristojnim republiškim organom (navedena Ministrstvo za gospodarstvo in republiški upravni organ za finance) predložimo vso potrebno dokumentacijo za 15 naših izdelkov. Sredi marca pošlje Belinka svojim kupcem obvestilo, da so od MVOUP dobili pozitivno rešitev za Belton, Beltop in Virgo. Takoj kličem znance iz tega Ministrstva in me naslovijo na g. Iva Kresnika. Ta pojasni, da je Belinka sicer dobila pozitivno mnenje, da pa morajo zdaj najprej pripraviti kriterije za oceno okolju prijaznih izdelkov. Nič ni pomagalo pritoževanje, češ Belinka ima. Odgovor: Virgo ima znak modrega angela, za ostala dva proizvoda, če se ugotovi, da ne odgovarjata jim odločbo ukinemo. Kljub vsemu smo 23. 3. 1992 na MVOUP poslali zahtevek za presojo 10 naših izdelkov, vseh na vodni osnovi. Kriteriji, ki so skoraj identični nemškim za Modrega angela, so bili s pomočjo Zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora pripravljeni in objavljeni v Uradnem listu 39/92 dne 7. 7. 1992. Ker smo bili v stalnem stiku z njimi smo že 15. 6. z ZZV Maribor podpisali Pogodbo o izvedbi presoje za 5 izdelkov: AQUALES, AQUACOL, AQUA-COL UNI, HIDROCOL in HI-DROCOL KIT. Obenem smo jim poslali vso zahtevano dokumena-tacijo (recepturo, tehnične in var-norstne informacije o sestavinah in končnem izdelku, Spričevalo o nevarnih snoveh) in mokre vzorce. Konec avgusta 92. je bila presoja končana in 2. 9.1992 smo na MVOUP poslali zahtevek za pridobitev pozitivnega mnenja o neškodljivih izdelkih. Od tu naprej lahko govorimo o klasični biroktratski zgodbi. Najprej je bil bolan g. Kresnik, na našo urgenco je konec septembra predmet poslan na finančno ministrstvo do gospe Beč, kar sem izvedel kasneje, ko se en teden spet ni nič dogajalo. Na telefonsko urgenco je gospa izjavila, da pač izravnalna masa (v mislih je imela Hidro-col kit) ne pride v poštev. Da ne bi zavlačeval sem jo prosil, da pošlje dokumentacijo nazaj g. Kresniku, s katerim sem se dogovoril, da izpusti Hidrocol kit. 16. 10. 1992 jo ponovno pokličem, ko mi zatrdi, da je že pred 3 dnevi parafirala naš zahtevek, kar je pomenilo, da čaka na podpis pri finančnem ministru Gaspariju. Danes 28.10. 92. mi je njegova tajnica zagotovila, da v kratkem dobimo odgovor. Dnevi, tedni in meseci pa tečejo. Poleg Belinke, ki je do pozitivnega mnenja prišla na nepravilen, morda nepošten način, bo COLOR prvi, ki mu bo uspelo pridobiti znižanje davčne stopnje za ekološke izdelke, ki jih ponujamo na širokopotrošnem in gradbenem tržišču. Gre za HIDROCOL, AQUALES, AQUACOL UNI in AQUACOL. Iste proizvode in zraven še EKOL bomo prihodnji mesec poslali v Berlin za pridobitev Modrega angela. M Hafner IZŠLI SO PRVI SLOVENSKI STANDARDI 14. oktobra, na svetovni dan standardizacije, je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani javna promocija prvih slovenskih standardov. Gre za 7 standardov serije SLS EN 45000, ki urejajo kriterije za delovanje, ocenjevanje, certifidranje in akreditiranje preizkusnih laboratorijev. Standarde je izdal Urad republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje (USM) pri Mini-sterstvu za znanost in tehnologi- jo, pripravil pa tehnični dobor USM/TC QAS, katerega naloga jr priprava osnutkov, predlogov in končnih besedil slovenskih standardov na področju zagotavljanja kakovosti. Omenjeni tehnični odbor je bil konstituiran v marcu 1992, v njem pa deluje preko spodaj podpisanega predstavnika tudi Color. Promocija, ki jo je s slavnostnim nagovorom otvoril minister za znanost in tehnologijo dr. Peter Tancig, je bila združena s predstavitvijo programskih izhodišč USM, kamor sodi tudi Nacionalni program kakovosti Republike Slovenije. Kakšne posebne medijske pozornosti dogodek ni bil deležen in je v časih, ko nas bolj zanima, kaj o svetlih političnih karierah svojih soprogov menijo "gospe ministrice", tudi ni bilo pričakovati. Vojmira Janc-Barborič Pesem Mon pčre, ne vem, zakaj tako nagovarjam, nisi govoril francosko, a to bi najbrž razumel, mogoče ti rečem po tuje zaradi distance, ljubila sva se lahko edino tako: ne preblizu. Sedela sva v starih gostilnah, pila sva rizling ali šipon ali sploh kakšno kislo vino in govorila zelo vsakdanje stvari. Življenje je stalo za vrati, v varni razdalji. Zdelo seje presilno, da bi mu dala ime. Bala sva se, mon pere, prevelikih besed. Zdaj si samo še slika na steni in grob na lepem pokopališču. Prižgem ti luč, prinesem ti rože. Ne tebi, tvojim kostem. Toliko stvari ti rečem. A molčiš. Samo tvoja plošča je. Z datumi. Od - do. Moj bog, kaj vse sinovi zdaj govorijo očetom. Živim in mrtvim. Mon pere, nobeden ni bil kakor ti. Tako sam, tako moj, tako oče, zgubljen na tem svetu kot jaz. Kajetan Kovič, Mon pere ^*^*^*^*^«^4^;r*^*^*^*^*^*^«^*-- VSE PO STAREM Včasih so ljudje začudeno gledali avtomobil, ki je vozil 40 km na uro. Danes se ni nič spremenilo: še vedno je tako! AMBIENTA V času sejma Ambienta v Zagrebu sredi oktobra smo pripravili predstavitev našega ekološkega programa s področij gradbeništva in lesne industrije. Poudarek je bil vsekakor naravnan na seznanitev obstoječih in potencialnih kupcev, s celotnim programom. Posebno pozornost smo posvetili UNI programu ter naravi prijaznejšim sistemom površinske zaščite lesa: AQUALES, AQUA-COL, EKOL in BIO obdelava. Žal kljub vabilom s centrale zagrebška filiala ni poskrbela za konkretnejše informacije in je bila udeležba vse prej kot zadovoljiva. Upajmo, da je bila za sodelujoče predstavitev po tej plati vsaj uspešna šola, če že duge koristi v prvem trenutku ni videti. Zgodilo se je. Sklicali so sestanek: problematika v komerciali. Nekdo je bil siten. Dejal je, da je problematika in da jo je treba rešiti. Zberejo se, naj višji plačilni razred, same kravate, z letali so prileteli s tujih trgov, letalski motorji še kar brnijo, da jih čimprej odpeljejo na nova tržišča. Pogovajajo se kar v nemščini, angleščini, vmes se slišijo ruske, poljske besede. Na ušesih imajo mobilne telefone, v naročjih NOTE BUKE s cenami konkurenčnih izdelkov celega sveta. Telefonski klicni neprestano: rešujejo proizvodnjo, ni surovin, ni vlaka, kamion se je zaletel, cisterna Proj je spustila, v C.T.C. so na Karibih na dopustu: nemogoče je dobiti spisek, kaj so nam že plačali in kaj še ne, kličejo televizije, da je žižgačico krč v usta in da ta reklama sedaj odpade, kegljač pa je odšel med profije, nekemu kupcu da je barva razžrla omaro, z GZS po- nujajo brezcarinski uvoz, v Sovi čakajo nestrpni tuji partnerji... tu pa sestanek. 'No sitnež, sedaj pa povej, ampak hitro, nimamo časa, čaka nas delo/ Pride pred tablo, prestrašen, fasciniran od te marketinške klime. 'Ja no, e ..., mhm saj ne vem, nisem več prepričan, nisem vedel da je tako hudo, ne bi vam kradel vašega dragocenega časa. Bojim se, da bodo delavci prikrajšani, saj jim vi služite denar za njihove dobre plače. Spet plan ne bo dosežen. Jaz bi kar šel.' 'No ja, ampak sedaj smo že tu. Povejte kar imate, bomo pa malo plan dol spustili. No dajte, pa še eno kavico bi medtem/ 'Ja, no, mhm. Pravzaprav sem vas hotel vprašati, kako vi vidite to problematiko/ 'Ja kaj pa mislite. Grozno, a mi da bi naredili spisek problemov? Saj vendar vidite, da nimamo časa. Mi problematiko rešujemo!' Naša predstavitev na Poljskem v septembru Grozeče zgražanje v vseh mogočih jezikih. Neeezaslišano. Glavni odločno prevzame besedo: 'Marika, piši: tega takoj na čakanje 60%, kaj si drzne, lenuh, ne izpolnjuje svojih opravil in nalog/ 'Seveda glavni, prav imate, takoj glavni, saj je že tako na disciplinski, je en sod barve prevrnil/ 'Čakaj, sem si premislil, naj bo kar tehnološki višek, če pa še eno reče, bo pa šel invalidsko. Tako se pa v našem podjetju ne bo delalo/ Tačas je bil problematik že pri vratarju s kartico v roki. 'To je bilo vse, kar sem hotel zvedeti/ Podobnost s Colorjem je zgolj slučajna! Analitik iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii ŠE VEDNO AKTUALNA PAROLA Gospodje, zadnji čas je že, da tudi v naši tovarni pričnemo varčevati, ne glede na to, koliko nas bo stalo! .......Illlllllllllllllllllllllllllll COLORMf TflLflC NASLANJAČ COLOR JE V BISTVU NAREJEN TAKO, KOT STOLADA IZ PREJŠNJEGA KATALOGA, NA ŽELJO NAŠE RENOMIRANE TOVARNE BARV IN LAKOV . COLOR.. IZ MEDVOD. OMENJENA TOVARNA JE STOL TUDI POBARVALA S SVOJIMI IZDELKI IN BLEŠČEČO NATANČNOSTJO. STOL JIM SLUŽI KOT MASKOTA NA RAZLIČNIH PREDSTAVITVAH IN PROMOCIJSKEM TISKU. VARIANTE NA TEMO STOLADE ZAKLJUČUJE NASLANJAČ METALAC, KJER SO ZADNJE NOGE IN NASLON IZ UPOGNJENIH KROMIRANIH CEVI. BOTH CHAIRS ARE VARIETIES OF THE LEANING CHAIR STOLADA. COLOR WAS MADE FOR THE PURPOSES OF OUR RENOWN FACTORV »COLOR« FROM MEDVODE IT WAS IN THE »COLOR« THAT THE CHAIR WAS PAINTED WITH GREAT PRECISION. IT IS NOW BEING USED BY THE FACTORV AS THEIR SVMBOL AT VARIOUS PRESENTATIONS AND IN PROMOTION MATERIALS. Arhitekt Janez Suhadolc je zelo cenjen slovenski oblikovalec pohištva. V njegovem promocijskem katalogu so predstavljeni njegovi izjemno zanimivo oblikovani stoli. Povzemamo celotno stran iz ometijenega kataloga, iz katere je razvidno, da so razstavni eksponati zaščiteni z našimi premazi. BOLJE POZNO KOT NIKOLI! To geslo bi lahko veljalo tudi za nas, košarkarje. Rekreacijsko tekmovanje, ki se je v enajstih kolih vleklo vse do začetka maja pa do konca septembra 1992, je že zdavnaj mimo. S kratkim poročilom se javljam sedaj, ko so se vse praske že zace- lile, zamere pozabile, v nas pa ostajajo spomini na prijetna druženja ob sredinih popoldnevih. Za tekmovanje, Id ga vsako leto organizira Agencija za šport Ljubljana, se je letos v medvoški skupini - poleg nje sta v občini Kdo ne pozna pensiona Kanu v Smledniku! V bližnji okolici se je razvil pravi teniški center umetnih travnatih igrišč in vsem, kar spada zraven. Novo investicijo smo izkoristili tudi mi in poskrbeli za lično dekoracijo betonskih opornih zidov in ograj. Lep primer nevsiljivega propagiranja ob istočasni zaščiti in skrbi za urejeno okolje. Ljubljana-Šiška še dve - prijavilo rekordno število ekip, kar enajst. Med njimi je bila tudi naša - ekipa Colorja. Lahko se pohvalimo, da prvič po nekaj letih nismo bili topovska hrana za ostale ekipe, temveč smo bili dostojen tekmec prav vsem, razen kasnejšim zmagovalcem, ekipi Levega brega. V enajstih kolih (vsaka ekipa je bila zaradi neparnega števila prijavljenih, enkrat prosta), smo zabeležili 5 zmag, 4 poraze, eno tekmo pa smo izgubili tako mi, kot tekmeci (ekipa Preske), ker smo prišli na igrišče le po štirje igralci iz vsake ekipe. Če bi na začetku tekme imeli še enega prijavljenega igralca, bi v končni razpredelnici tekmovanja zasedli peto mesto, tako pa smo bili sedmi, z istim številom zmag in porazov, kot peto in šesto-uvrščeni ekipi Dolomiti 80 in Elita, in samo eno zmaga manj kot četr-touvrščeni Gruntsmaschnie. Kot ilustracijo kvalitete naj omenim, da so bile prve štiri ekipe sestavljene skoraj izključno iz bivših igralcev prve in drugih slovenskih lig, tako, da naš nastop lahko še toliko višje ocenim. Glavno breme nastopa so nosili: Vovk (edini "uvoženi" igralec), Bojan Dobnikar, Željko Burič, Milan Bertoncelj in moja malenkost. K temu uspehu pa so pripomogli še: Matjaž Hafner, Fadil Lustaku, Bojan Škulj in pripravnik Jure Ule. Na koncu naj omenim, da za tekmovanje nismo porabili niti tolarja Colorjevih sredstev. Za v bodoče pa bi si želeli vsaj novih majic z oznakom COLOR, saj so stare izpred dveh let povsem neuporabne. Obenem izkoriščam priložnost in tudi na ta način vabim vse ljubitelje košarke in tudi odbojke, vsak torek ob 18.00 uri v telovadnico O.Š. Preska, da vsaj enkrat tedensko za uro in pol prekinejo zimski (rekreacijski) spanec! R. Žavbi SEL BOS Z NAMI... Nebo je jokalo in lajšalo bridkost... Gruča dežnikov valovi v ritmu hoje. Široka kolovozna pot v lahnem vzponu bolj in bolj razpoteguje majajoče strehe v raztrgano kolono. Orumenelo listje duši korake in redke besede. Drug drugemu ne vidimo v oči in vsak je sam na tej poti. Le tu in tam se kdo potrudi in spregovori... Bežno misel, morda nekaj stavkov in novo spominjanje... V nedeljo, v umiranju tistega lepega in žalostnega dne, kot ga je opisal tvoj prijatelj Jože v Planinskem vestniku, sem pobožno vzela spomine iz omare. Na steni je sijal obraz: nasmeh, v očalih bleščijo zasnežene lepotice, smučine pojejo odmev življenja. Tudi v torek nisem dojela. In vse dni potem. Nemir na poteh, vsak cvet ob stezi je krčil dušo. Dehteč je lepota spominjala stotere skupne poti, tisočere korake in kilometre smučin. Sončni Montaž se je umaknil podobi Grossglock-nerja v megli, v soncu, Škrlatica prvič, drugič... In zdaj hodimo v umirajoče listje na konec tvojih poti... Brezpotje na desno. Nad gozdom samotni macesni, v megle oviti vrhovi, stena, pogled v dolino. Za trenutek smo zbrani in spet se dežniki posamič zgubljajo v grmičju. Melišče do stene, v zadnjih korakih predirni zvok vrtalnega stroja... Tesnoba. Tipajoče besede, pogledi iščejo v daljavi, nato v steni, pogovori, realnost ... kje? Kam je padel? Fantje so končali. Tiho se zlivamo v gručo. Planika, rododendron in v steno prikovana naša nemoč nad usodo: JULETU - PRIJATELJI. Drobne lučke spominjanja gorijo. Kljub mrazu začutim toplino. Nemir in tesnobo preplavi upanje, svetla podoba naših novih in novih poti. Ko prvi cvet ugledam, ga očudujem tudi zate, ko jutro rano v strmino grizem tudi zate, ko bleščeč razgled uživam tudi zate in v večerni zarji tiho sedem tja med trate, tudi zate. Šel boš z nami v mislih, v smehu in pesmi, v strmine, smučine v življenje... V soboto 10. oktobra 1992 smo Juletu v smopin prehodili pot v brezpotje pod Grintovec. Majhna spominska plošča v steni bo obis- Krpanova kobila Ne vem, če ima pomen, da pišem v CI, ker bo situacija čez tri tedne, ko boste to brali morda že povsem drugačna. Letos je veliko povpraševanja za kulturne prireditve. Za odpadlo predstavo "Kaj pa Leonardo?" je bilo zainteresiranih dvakrat več, kot imamo color-jevih abonmajskih vstopnic -imamo jih deset. Tudi za operno hišo je veliko zanimanja. Tam imamo le šest abonmajskih sedežev in praznih rok je ostalo še enkrat več prosilcev, kot je bilo na razpolago vstopnic za prvo letošnjo predstavo Krpanove kobile. Predstavo pa si bomo lahko vseeno ogledali. Če se nas bo zbralo vsaj 20, nam bodo nudili 20% popust. Zainteresirani me lahko pokličete, da bomo tako do teh vstopnic res prišli. Upam, da nisem že prepozna s ponudbo. Milena Kržin, tel. 405 kovalca spomnila na dan, ko je Jule šel na pot v kraljestvo miru in tišine. V imenu Colorjevih planincev in Juletovih prijateljev se zahvaljujem ženi Albini in hčerkama za topel sprejem na domu. M.Š. Naš značaj se kaže v našem obnašanju Vsakega posameznika je res težko razumeti. Na parkirišču v Preski se je "pojavil" začrtovalec avtomobilov. Predvidevam, da s ključi razi avtomobile. Sprašujem se, zakaj to dela. Kakšen je njegov namen? Ali s tem kaj doseže? Ali je mogoče, da to dela le radi nevoščljivosti nad izgledom drugega avtomobila? Če je tako, je le ubogi revež, saj je zavist sama po sebi kazen zavistnežev. ŽREB JE ODLOČIL ! i\W. |jHL Sue>nt a" * D VebOll/ VRS-nc SitA SotobUlK. t S seno "TbVAHMA Ro^ALb <€ASM pi j iTk 1 E 2 E Z V 0 A Z Mi 3 m m m ? e 2) 1 A r E R 1 JS 1 g 0 ? A H K A Z m k PfcobNttk H-IME E M A "rotMACOA v O D UAlDliH H A U=V (Sttoitv.) HESto |s O SeoVCM?! V 1 6 L A ZT" 5 0Č)6lEK- L 1 C E J TBAHOt L 0_ titii/t&vrr 'tHAbr D z A S T 1 č E M M E T E R fiz n E V n A T 1 K fo*i~EV E P kkboN MILANO Z N WWAll<\ kNTbk) G/SGfMJUt A 6 A N E K S 'sus;, N 0 M A D J_ ToUA cg,ewi (UMH«) V A T z A HoTec •M-Atiiti A M E p 1 Č A N L\vius L T DEltltUJoVr A T E H M 1 J A C,A6.bH£IC A V A 'kue Ci»ILo ?> (tUHUe') 1 1 1 0 Z A P A 0S-tA(hE< 0 N A TetttHOV •f-cUk Č Use: Z E S 1 N E OttkNlG H A L Last BELtinA 3 V'Etwm vr^t fcOt»lU)*r