|l korltil cUlav-Jjudetva. Delev-opravlè«nl do kar produclra|o. p»p«r I« dtvoltd • InltfMi« of tho rklng cltM. Work-are «ntitltd to all what th«y produce. linwrMM mcond-otiui m*w»r, Dm. 6. 1W0T, at lb* i<«i oHio* •t ChküMo 111. uudei tb* á«t ol CoBfMMof Mftroh trd. IW Office: 2146 Blut Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se", Stev. (No.) 170. Chicago, III- 13. decembra (December), 1910. PAZITE! na številko v oklopa|u-ki n ntKtja polog va. tega navlova. prilopl|o. nega «podal ali na ovitku, Ako (171) |e «tovilka . x ' teda) vam m prihodnjo itevilko natega liata poteče naročnine. Proel. mo ponovite |o tako). Leto (VoL) v. Ne pozabite, da izide petletniška slavnostna številka! Naročite takoj nekaj iztisov. ¡ki kapital pose-'velik del Amerike. ■i m i (Jftrtina vsega kapitala j 6 last •Tropskih kapitaliste . _ . Kapitalistični razred ne nuira ničesar sliàati o mednarodnem socializmu. Samo Če se omeni, je že na vrsti denarni patrijotizem ameriške plutokracije po raznih javnih institucijah, časopisjih in {►olitičnih kaanpanjah. Sedaj se l« ¿ita v poročilih washingtons-kih korespondentov, da je kapitalizem sam mednaroden, kar za nas goeialiste, seveda ni nič novega. e Da denar nima domovine — pravi v svojem washingtonskera poročilu Mr. O'Laughlin v "Ch. Tribune" — priča na jasne je dejstvo, da je v Ameriki naloženeg» v raznih podjetjih nad $6,500,-000.000 reci šest miljard 500 mil-jonov.Jujega denarja. Anglija ima od te s vote najve- «POLOŽAJ STRAJKARJEV V JRWINU, PA Strajkujoči preniogarji u Westmoreland Comity, Pa., kteri že osem mesecev bi je jo junaški boj proti zverinskemu kapitalizmu, so sedaj pod viškom pritiska. Zima je prišla in našla jih je brez krova, brez tople obleke, hrane, kuriva — nepripravljene. Poročevalec "Chicago Daily Socialist - a, kteri je obiskal štraj-karje zadnji teden v mestecu Sa-lemville, poroča, da se je zjokal nad tužnimi prizori v bivališčih premogarjev. Kakih osem tisoč štrajkarjev stanuje še vedno v šotorih; z ženami in otroci je bli-zo 16.000 oseb. Sneg nalet a va. zemlja zmrzuje in na zmrznjenih tleh leže matere z otroci, zavite v borne cape. Pokazali so mu jeden šotor, v katerem je ležala žena z čji del, okrog $3,500.000.000.-2*1 drobnim-otročičkomprmh. njo pride Nemčija z eno miljardo. Malo nizozemsko kraljestvo vleče dobiček in obresti od $750,000.000 vloženega denarja. Francija ima investiranih $500-000.000. Ostala svota se deli med Belgijo, Švico, Italijo, Avstrijo in druge ostale države. Vse narodno bogastvo v Ameriki ae ceni na 24.000.000.000. reci 24 miljard dolarjev, iz tega sledi, da je četrtina vsega bogastvu direktna last posameznih oseb preko Oceana. Kapital, ki se je nabavil po kapitalistih onstran Oceana, je bil namenjen in je služil v prvi vrsti za gradnje železnic. Zed. države sicer nimajo naloženega tpjikega kapitala v Evropi, kot ga ima poslednja v Ameriki, vendar pa imia naloženega v tujjh podjetjih preko 1.500,000,-000 dolarjev gotovine. Največ od tega ima naloženega v Mfcksiki, Canadi. Centralni in Južni Ameriki, Cubi, Porto Riki in na Fili-pinah; vzlic temu pa je še vedno precejšna svota, ki je naložena v Evropskih podjetjih. Istočasno dobi Evropa velike dohodke od ameriških turistov. Od leta 1898 do leta 1908 je tnje kraje obiskalo 1,650.000 Ameri-kancev. Povprečno 200.000 n» leto. Izdatki v tem slučaju so za vsako osebo $1000,00. Na ta način potrošijo Ameri-kanci v tujezemstvu vsako leto $200,000.0*^ ali v desetih letih $1,650.000.000. Ta zguba za Ameriko, se vsled obiska tujcev — nevštevši naseljence, ki prinesejo $50,000.000 na leto — zmanjša še za $30.000.000. Velika prosperiteta. ki jo uživajo naseljenci — tako pravi poročevalec — jim omogočuje, da pošiljajo svojcem denar v stari kraj. Te sVote znašajo okrog $150.000,000 na leto. Vip v vsem je preračunal Mr. Paiah, drugi poročevalec — plača Amerika vsako leto $595,000,000 za take stvari, ki ne prinesejo deželi nobenega dobička; to je, za kar druge države ne dajo Ameriki nobene robe ali materijah. In da bi se trgovsko stališče u-ravnalo, morala bi Amerika izvabi v tujezemstvo vsako leto za *600,000,000 vrednosti. Zadnje leto se je za $411.000- 000 več izvozilo nego uvozilo. f r torej patrijotizem? 1 Kapitalizem, ki anarhistično proizvaja in razpečava, kjer se utrnakomerno živi. eni v obilici, ■gi v pomanjkanju — ali focijalizem. ki želi ustvariti ■ImoniČno st>cialno proizvajan-iV dobro vselit *>cnar in kapitalizem ne pozna domovine! Kdor hoče imeti domovino, mora imeti gocijalizem! Kje je patrijotizem Mister, ki vedno rad naglašaš "domovino!" Otrok je bil jrojen v šotoru pred par dnevi — najmlajši štrajkar v naselbini. Premogarji so v silni potrebi. Treba jim je živeža, obleke; preskrbeti si morajo surovih desk. smolnatega platna, karsibodi, da si postavijo začasne kolibe, drugače jih uniči zima — prej kot kapitalizem. Slovenski delavci, pomagajmo našim bratom v Pennsylvaniji! Na društvenih sejah, na veselicah, na prijateljskih sestankih, povsod se spominjajte štrajkarjev z majhnim prispevkom. Zdaj prihaja sezona takozvanih božičnih daril. Bratje! Ako se božična darila umestna in sploh komu potrebna. pošljite jih štrajkujocim premogarjem. DELAVSKO GIBANJE. — Da je mnogo brezposelnih delavcev v Chicagu, je bilo razvidno v soboto, ko je mestni bir6 za čiščenje rlic izdal oglas, da rabi delavce za kidanje snega v trgovskem delu mesta. Pridrla je velika armada brezposlecev, in ko so jih odbrali štiristo, ostalo jih je še čez tisoč,' kterili niso mogli rabiti. — Štrajk chikaških krojačev še vedno traja. Včeraj so štraj-karji glasovali o predloženi mirovni pogodbi, a rezultat še ni znan. Kakor kaie situacija, se bo strajk vlekel morda celo zimo in štrajkarji se pripravljajo na na-daljni boj. Japonska vlada je obsodila 26 socialistov na smrt. Na Japonskem vladajo napram socialistom časi Bismarka, in še hujše. Vlada je obdolžila 26 naj aktiv nejših članov soc. stranke na Japonskem, da so hoteli umoriti jap. cesarja Mikado. Vse obdolžitve so pa le izmišljene, da je vlada obrnila na#te pozornost in si zasigu-rala v masi simpatij. Poti to pretvezo je zaplenila vse soc. časopisje. urednike pa pozaprla in 26 od teh obsodila brez kake proti za-slišbe ali zagovornostva na smrt. Socijalistična stranka celega sveta bo skozi mednarodni birou v Bruslju energično protestirala proti temu zgražujočemu koraku Japonske vlade napram japonskim socijalistom. Obsodiba napram Japonskim sotlrugom znači, da je kapitalizem tudi že tamkaj v najlepšem cvetju in tla je zgodovina zapadno evropskega delavstva dobila že tudi svoj odmev v Aziji. Toda kakor j«- piuftl ž"l«>/ni Bismark v Evr<» pi. tako bo padel tis Vsbodu tudi Mikado. Soeijalizem maršira! KAKO 8E GIBLJE VELIKI KAPITAL. (Proaperiteta!) — Sears, Roebuck & Co. v Chicagu (veletrgovsko podjetje, ki razpošilja blago vsake vrste proti pjamenim naročilom po vsf Ameriki) je v minulem mesecu novembru stržila blaga za $7,800.000 Čisti celoletni dobiček združbe se računa na deset milionov dolarjev, ktera svota se razdeli med delničarje kot dividenda. — Charles M. Schwab, železniški magnat v Penna., je kupil 100.-000 akrov polja z železno rudo v Texasu. Dotična železna žila je neki tako bogata, da bo lahko dala poldrugi milion ton rude vsako leto. » — 80.000 avtomobilov se je letos izdelalo v Zdr. državah; skupna vrednost «e ceni na 240 milio« nov dolarjev. (Radi bi znali, koliko so jih delavci pokupili t!) — The American Tobacco Co. (tobačni trust) je izplačala 400% dividende, odkar posluje in Stan-dard Oil Co. (petrolejski trust) pa izplača vsako leto 40% od kapitala. od česar dobi njegovo Veličanstvo Rockefeller več kot polovico. — Zanesljivo pormHlo se glasi, da v Minnesoti, So. Dakoti, Wis-eonsinu in v Texasu so železnice kapitalizirale za 400 milionov dolarjev več kakor so pa vredne. (To je tudi jeden kardinalnih vzrokov, zakaj tla produktivno ljudstvo plačuje vedno več za živež in obleko.) — 4 Wall St. Journal" poroča, da v Zdr. državah je 11.319 državnih bank, 1079 posojilniških in kreditnih, 1061 "stock savings", 1497 privatnih in 6893 "first national"- bank. Skupni kapital vseh bank znatto do danes $934,-000.000. Ves ta kapital je pod kontrolo Wall Streeta v New Yor-ku. (Ali ne govori to poročilo za let meet racijo bogastva?) — Jeklarski trust producira sedaj več jekla in železa kakor ke-daj poprej, odkar eksistira. In jeklo ima tudi primerno visoko ceno na trgu. Vzlic temu so delavske plače vedno jednake, da cclo padajo. Novi moderni stroji, kteri nadomeščajo proizvajalno silo delavca, povzročojejo to. (Delavci morajo dobiti kontrolo nad mašinami in kapitalističnega izkoriščanja bo konec.) Splošen pregled. — Božič je pred durmi. In povsod se oglašajo ofieiclni dobrotniki, ki v prvi vrsti skrbijo m sebe. v drugi pa za siromake. Sebi pridržijo kolače in pečenko, siromaki pa dobijo kosti in drobtine. Tako dobrotvorstvo bi lahko imenovali dobrotvorstvo na delnice. Ti oficielni dobrotniki, ki so vzeli dobrotvorstvo v aakup, ne dobivajo stalne plače, ali zaračuna jo si vsa pota in druge stroške takt» visoko, stjo in ukuženostjo vašega Pittsburga? — V Ameriki sem videl več cerkva kakor v kteri evropski državi. Zdi se mi, da vaši pridigarji in dohovziiki govorijo o ljubeznji do bližnjega bolj kot kje drugje na svetu. Povejte mi za deželo na zemeljski obli, kjer bi se ljudje kakor gladni volkovi zaganjali drug v drugega kot se tu v Zedinjenih državah!" Vprašali so Liebkneehta kaj si misli o ameriških mestih. "Vaša mesta" — odovoril je — "so zad za nemškimi kar se tiče javne posesti plina, elektrike, pouličnih železnic itd. Tudi glede stanovanj zaostajajo. Nad vašim ljudstvom se vrši hladnokrvni in cinični rop. Z delavci se pri vas postopa uprav po pasje, in če bi se to godilo v kteri drugi deželi, ki bi imela toliko političnih pra-vic, že davno bi pomet li s tatinskimi korporacijami te vrste. Američanu pa je to nekaj čisto naravnega. Toda ne verjamem, da bi ameriški delavci bili vedno tako potrpežljivi. Mesto Milwaukee »e je že zdramilo — drami se povsod — in prejalislej bodo sledila tudi ostala ameriška mesta." — Kdo vse pride v nebesa? Knez male državice: "Povejte mi ljubi moj dvorni pridigar, ali pridejo tudi navadni ljudje, meščani, delavci, v nebesa?" Dvorni pridigar (po kratkem premisleku): "Gotovo, ni dvoma. Vsa kneževska• visokost, če bi ne prišli, bi knezi in kralji ne imeli ni-kakšnih služabnikov!" — Mr. Radič kmetu Grahu: "Kako vendar pridete do tega. da kličete Vašega psa za "Teddif" . Mr. Grah: "To ime ima, ker mu najbolj pristoja. On namreč mnogo laja, pa ne stori ničesar.' M Občni zbor delničarjev J. D. T. D. Občni zbor delničarjev jugo-slov. delavske tiskovne družbe so vrši dne 17. dec. 1910 v dvorani Kostka, 3834 W. 26th St. vogal W. 26tb St. in A vera a ve. Začetek točno ob osmi uri zvečer. Vse delničarje opozarjam, da se vdeležijo tega zbora, ker bo po zakonu sklepčen brez obzira na število navzočih glasov. John Petrič, tajnik. l'roletarcc UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. - IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in iadajatalj; Jaroilotaaska dda»»ka t ¡»kovna dru/ba v CkkAfO. III. Naročam«: Za Amarico ti-SO sa calo lato, ISc aa poi lata. Za Evropo 12 aa calo lato. $1 aa pol lata. Oflmti pa d*oryt Pri tpr*m*mbi Hvaliif* j* paltg *op*0ti natnumU tudi UTA H J nastot PROLETARIAN Owaad aod publiahad Evtar Tu no ay by S oat h Slavic Workmen'» PublUhiaj Compaay CUkafo. i.liaoU. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. trank Podit pec. 1'raaldeiit; John Tatrlcb, Secretary; Krank Jauetll. Traaaurer .omckiption katrs; United Stataa and Canada. U-50 a year, lie lor half year. F oreign couatriaa $2 a year. $1 tor half yaar. advertising batks on afraamaat. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 1146 Blue Island a vs. Chicago, 111 si SKRBIMO ZA DEOO. Poželjivo »tega jo pripadniki raznih verskih sekt in kapitalističnih strank svoje roke po delavski deci. V najnežnejši mladosti jim hočejo omračiti možgane z verskimi bajkami in okuženim nepravim patriotizmom. Vsi, ki se preživljajo z humbu gom, se zavedajo, da gre pčenica za nje v klasje, dokler je večina delavskega ljudstva nezavedna, da ne v6, da imajo vsi ljudje enake pravice do življenja. Ker je pa mlada, otročja duša pristopna verskip bajkam, krivemu patriotizmu, napačnim nazorom o narodnem gospodarstvu, so najemniki kapitalistov za delavsko de-co, kot lovski psi za zajcem. Učijo jo pokorščino do "višjih", da so bogatini in siromaki posledica božje volje, da je vedno tako bilo in vedno tako ostane, da je sploh današnji gospodarski red božja volja itd. Pri vseh otrokih se ne razvija enako razum. In taki nauki, ako se jih ne prekriža o pravem času, rodijo pri duševno slabo razvitih otrokih take zle posledice, da je skorsj nemogoče v kasnejših letih prepričati jih, da so jih v mlsdih letih učili krive nauke, ki nimajo druzega namena,kot obdržati večino ljudstva v gospodarski suinosti, da lahko manjšina * vživa brez dela sadove dela večine. S šovinističnimi in klerikalnimi nauki pokvarjena mladina pravi, kedar odraste: 41 Kar sta me oče in mati učila, to verjamem." Siromaki ne vedo, da jih stariši niso mogli učiti kaj druzega, ker je bila njih vzgoja se pomanjkljivejša, raditega brezmiselno ponavljajo besede svojih starišev. Ko so se rodili naši stariši, morda Se ni bilo železnice preko ljubljanskega barja, a danes pa že ljudje letajo z letalnimi stroji kot ptice po zraku. Ker so naši stariši verjeli, da je sam peklenšček izumel prvo lokomotivo, naj bi verjeli mi, da je letalni stroj tudi njegovo delo. Že ta primera dokazuje dovelj jasno, kako pogubonosni so nauki šovinističnih in klerikalnih vz-gojevalcev za duševni razvoj mladine. V mestih, kjer je razvita industrija, imamo danes javne ljudske šole. Socialisti priznamo, da se otroci marsikaj dobrega nauče v šoli. Ali poleg dobrega se učijo tudi slabo. Družha, v kateri 'živimo, je kapitalistična, katere podlaga je trhla in gnila. V ljudskih šolah vcepajo otrokom poleg praktičnih naukov za življenje tudi napačni patriotizem. Navdušujejo jih za morilce. Lavdon, Napoleon, Radeckv in drugi morilci na debelo, so junaki, ki so zaslužili lavorov venec. Vojaška sukna je častna. Pred vsakim duhovnikom, knezom ali kraljem je treba sneti klobuk na nliei. Delodajalca je smatrati gospodarjem in dobrotnikom. Take nauke je treba pobijati. Kakot Kjer je nedeljska socialistična šola, naj stariši pošiljajo svoje deco v šolo. Kjer je mladeniška socialistična zveza, naj vpišejo svojo deco, ko zapusti šolske klopi, v zvezo. Kjer pa ni šole in mladeniftk« sveže, naj pa stariši sami skrbijo, da bodo otroci socialisti, ko odrastejo Po delapustu naj se v krogu svoje deee pogovarjajo, da so vsi ljudje na svetu bratje in se stre, ki delajo. Razobložijo naj svoji deci, zakaj so žrtvovali nekaj desetič za ustanovitev socialističnega časnika v tujem jeziku, ali za obrambni sklad ruskega be-guna, ali za itrajkarje v drugi državi a4i mestu. Povedo naj ji, zakaj se zgražajo nad justičnim umorom, ki ga je zvršila španska vlada vsled priporočbe Vatikana nad Francescom Ferrerom. Razložijo naj ji, zakaj so "slavni" voj skovodje navadni morilci in da je spremembe oblik m človeško družbo iskati v gospodarskih vzro kih. Povdarjajo naj pa vedno, da ima delavec, ki je izdelal produkt, pravico do cele vrednosti produkta, da naj ljubijo vsakega delavca kot svojega brata in prezirajo vsakega bogatega lenuha. Raatolmačijo naj jim kakšen pomen imajo socialistične zmage na volišču v Nemčiji, Avstriji, Franciji ali drugod za vesoljno delavstvo. Kjerkoli bodo starisi poduče-vali v tem smislu svojo deco, tam se bo širil med deco duh pravičnosti. Ko bo pa deca odrastla, bo pa videla v vsakem delavcu brez obzira na narodnost svojega brata, v bogatih lenuhih pa sovražnike delavskega stanu. In dolžnost vsake socialistične matere je, da svojo deco podueu-je že v nežni mladosti v smislu socialističnih naukov. Ootovo bi bolelo mater srce, če bi se deca izneverila idejam in načelom, za katere se je ob strani svojega soproga borila vse žive dni. Skrbimo za srvojo deco. Vzga .jajmo jo socialistično, da čim preje zašije delavstvu širom sveta svobode zlati žar, da bode vsaj naša deca svobodna, neodvisna od kapitalistov, če že moramo mi umreti kot mezdni sužnji kapitalistov. J. Z. ZNAMENJA ČASA, Ce opazujemo današnjo socialistično gibanje, tedaj smemo vendar s ponosom reči, da smo v zadnjih par letih izredno napredovali, da je naša stranka bolj na-rastla, kakor vse ostale stranke. Se pred par leti tvorili smo soci-jaiisti malo, neznatno skupinjo in izven naših krogov se o nas ni vedelo še ničesar, dočim smo se v svojih krogih prepirali o raznih teorijah in političnih taktikah. Leta» 1900 smo premogli komaj 90.000 glasov. Naše časopisje je bilo še neznatno, naše imetje še malenkostno in organizacija komaj še v povoju. No, danes je temu drugače, kajti organizirani smo dobro v vsaki državi naše republike ; imamo na tisoče organizatorjev in izvrstnih govornikov. Prvi in najboljši govornik in organizator, kakor je vsakemu izmed čitateljev že znano, je Evg. V. Debs. Med Slovenci je menda edini govornik Joseph Zavertnik. Ti skrbijo za socialistično propagando. Imamo že neštevilno tednikov na razpolago, kteri samo eden je razširjen med 2.000.000 čitateljev. V Ohicagi in New Torku ne izhajajo le angleški, temveč tudi slovanski in češki dnevniki, kteri izhajajo približno v 70.000 iztisih dnevno. Socijalisti ne tvorimo sedaj več male skupine, temveč lahko računamo, da je zastopana naša stranka v raznih občinskih zastopstvih in državnih postavodajah. ČMmbolj narašča naše število, tembolj raste tudi med ljudsko maso zaupanje do nas. Današnja socijalistična stranka zavzema povsem nov element v sociajističnem gibanju, na kte-ro računa republikanska stranka v prihodnjih predsedniških volitvah na vroč volilni boj. Z mirno vestjo lahko trdimo Že v naprej, da bode naša stranka imela veliko čez milijon glasov, dočim jih je v letu 1906 imela jedva 420.00(1 Dovolj jasno »o že pokazale letošnje novemberske volitve po celi Ameriki. Gospodarski položaj, od katerega je odvisno vse delavstvo, spreminja domačo politiko in opušča staro šego in is tega se razvija napredno ekonomično politično življenje, koje se naravno in ve- dno ravna po časi* modernega du ha. Nasi delavski časniki vstvar-jajo vaak dan novo metodo ne le v družabnem, ampak tudi v političnem oziru. Socijalistično časopisje, to izvrstno orožje delavske mase, je simbol našega napredka. Dobro časopisje nam odkriva vso gnjilobo današnje trhle človeške družbe. Nepozabni španski velikan, Fr. Ferrer, je žrtoval svojo kri in življenje španskemu narodu za probujo duševnega spanja, s svojim velepomembnem učenjem ni zbudil le španski narod iz duševnih zmot, zbudil je objednem tudi sosedni portugalski narod starega tlaČanstva. Ferrerjeva svobodna šola in časopisje je delo, dar je končno spoznalo v vsej nagoti škodljivega 44poba" na kraljevem tronu. Kakor je uplivalo Fr. Ferrerjevo koristno delo na portugalski in ves ostali narod, tako upliva socijalistično časopisje na vesoljni proletarijat. In doba ni več daleč, ko se bo pomedlo z vsem kraljem in cesarjem in s črno golaznijo vred, kakor se je to zgodilo na Portugalskem. Socijalistična stranka je torej nov problem v današnjem življenju. Ni je stranke, ktera bi se mogla ponašati na tako hiter kulturen razvoj in napredek kakor edino socijalistična. Vse druge stranke in strančice ginevajo od dne do dne, straska naša pa mar-šira. Cenjeni čitatelj! Ako še dvomiš o socijalistični stranki je znak, da si še duševno in gospodarsko zaostal. Pomudi se vendar nekoliko v duševnem razmišljenju in ne pusti se valjati v duševni lenobi. Stoj * vbližini duševnega prepričanja in ne pusti, da bi se tvoje sanje porazgubile in ogoljufale tvnjr \ «'like na.lr lut/mot ri v a.) krivični sistem, vporabi svoj od narave podeljeni razum in ne pusti se izkoriščati tvojim nasprotnikom, kajti če jim podležeš, naložili ti bodo bremena ter izkoriščali, dokler ne postaneš duševen kakor telesen suženj. Vir vsega bogastva je tvoje delo, kaj pa imaš ti za svoje plačilo! žulja ve roke, upognjen hrbet od napornega dela, razdrapano obleko, h počitku se vležeš lačen, a ustsneš še bolj sestradan kot poprej. Tvoja žena se ukvarja od ranega jutra v pozno noč z napol izstradanimi otroci v kaki strupeni bajti. Ti pa nalaga« zlato na kupe vedno ve in več, z žuljsvimi rokami strežeš žrelam podjetnih peči in povzročaš množine nakopičenega bogastva. Ko ti pa tvoja delavna moč odpove, nisi za nič. Staro železo je boljše, kterega vsaj Žid za primemo ceno odkupi. Tebe pa ne mara nihče. * Socijalistična stranka je ono višnjevo rudeča luč na obzorju, prikazen boljših dni. Ne vznemirjaj se, prišel bode čas, ko boš z roko ljubeznjivo svojo ženo objel in jo peljal na svoj dom, ki bo [tvoja last, z delom tvojih rok zaslužen in kterega tiSie bode nihče mogel zapleniti. A. Wershnig. njenosti napram naprednim pojavom to stališče vedno in drago plačati; kajti val napredka ne pozna verskih in drugih inej. Zato vidimo, da se je po enih deželah že začelo izganjanje kait. duhovnov. V Franciji in Portugalski je vlada zaprla vse samostane, nje okupance pa zapodila čez mejo. To je bil pa še le začetek. Seveda, dokler bodo ti redovniki in redovnice imeli prostora za naseljevanja po druzih krajih, se bo stabilnost vedno lshko/ regulirala. Ampak čas ni več tako daleč, ko bo zavrelo tudi v poznejših krajih in takrat se ne bo več mogoče umikati s Francoskega na Špansko, v Avstrijo, Ameriko itd. Ljudstva raznih narodov napredujejo, volijo svoje zastopnike v postavodaje in potom njih izražajo svojo voljo. Vladala bo povsod večina in kot taka ne bo gledala nestrpnih dogmatikov s pre-križanimi rokami. Kakor so bile Francoska in Portugalska revolucija etična potreba, tako bo etična potreba, da bodoča večina o-meji versko nestrpnost. Ker zavzema socijalizem stališče materialistično svetovnega na-ziranja, sledi toraj logično, da smatrat vse pojave v človeku in družbi za njegovo delo in stem odvrača odgovornost na boga; — vsled tega bo pa človeštvo vzelo ob določenem Času tudi nalogo o-tresti se verske nestrpnosti v svoje roke. Kat. cerkev je dostikrat sama sebe proglasila, da je bila v zmoti, zakaj ne bi toraj enkrat tudi ljudstvo odločilo, da je živelo v verskih zmotah in da ne mara v naprej nič več tako živeti? Resnica je, da se posamezniku ne more jemati vere, kakor ne revolucije. Govorimo le o večini, ki odloča za splosnost, za ofici-jelnost. Z drugimi besedami hi «a reklo: Pod socijalizmom bo lahko imel vsak svojo vero za se (kar je dovolj) ne bo pa vera simbol ali organizacija javnega življenja t j sredstvo za biti ali ne biti dober. Ker bodo vsa gospodarska) dobra investirana v občem sistemu, bo imel vsak priliko biti dober ne da bi se mu bilo treba bati hudiča "ali laskati se bogu. S tem se začne prava vera v človeštvo. Dobro in slabo se bo vedno razlagalo napram človeku, ne napram bogu. Ta vera bo prišla. Ce bo kat. cerkev sprevidela svoje napake v tem, ker neopravičeno napada velik nauk bodočnosti, je težko reči; če ne bo, se že naprej lahko trdi, da bo socijalizem prešel tudi preko nje. V boju bo zmagoval vedno Človek za človeka, medtem ko bo nestrpen vernik s svojim bogom za nestrpen klerikalizem vedno podlegel, Bodočnost sliši napredku. Socializem in katoliška cerkev (S. Zabrič.) Iz med vseh cerkva, je katoliška najbolj nestrpna; bojujoča je. V svojih naukih je neodkrito-srčna, ker uči in oznanuje mir, po drugi strani pa ščuje na boj. Zadnje čase se razni njeni služabniki spet zaganjajo v socijalizem. Zaganjajo «e v njega in ga napadajo zato, ker raste, napreduje; ker postaja sila, ki bo zre-volucijonirala sedanji gospodarski in duševni nazor. Kat. cerkve nazor temelji na "razodetju" nadnaravnih moči. ugibanju, mistiki : socialističen pa temelji na realnosti: na materijalistiČno zgodovinskem svetovnem naziranju človeške družbe. Brezdvomno je. da čuti vsled tega kat. cerkev, ki ne gre z duhom časa, velikega tekmeca v so-cijalizmu, zato ker se kale jo vsled njegovega nauka nove kali vere v človeštvo, mesto' v nadna^ ravne reči, ki so zidane zgolj na domnevanju. Druge verske sekte, ki niso tako ozkosrčne in ki gredo s časom naprej, so, mesto da bi napovedale socijalizmu boj, raje vzele ta nauk v zakup, ker vidijo, da je to nauk bodočega človečanstvs. Mi vidimo, da mora kat. ceitoev radi svoje trdovratnosti in zakrk- BLAŽNI SISTEM Vdova Mary Chapman je pri zvezinem sodišču v Fort Scott, Kans., vložila tožbo proti San Franciscu Railway Co., za odškodnino po svojem soprogu, kteri je storil smrt po krivdi omenjene družbe. Porota je priznala vdovi $8000 odškodnine. Železniška družha je zahtevala novo obravnavo in zvezini sodnik je privolil. Druga porota je priznala vdovi $7000. Družba se je na to obrnila na prizivno sodišče v St. Paulu, in to sodišče je zavrglo razsodek druge porote, odbilo vdovi vsako odškodnino in razsodilo, da mora vdova poplačati sodnijske stroške! — Jednak slučaj se je nedavno dogodil v rav-notisti državi v Wilson County. Vdova Emily E. Condon je tožila Fredonia Portland Cement kom-panijo, pri kteri je bil njen soprog smrtno ponesrečen. Porota ji je priznala $10.000. Pri drugi obravnavi, ki se je vršila v Fort Scottu, je pa sodnik Pollock (to je tisti sodnik, kteri je obsodil sodr. Warrena, urednika 41 Appeal to Reason-a" v šestmesečni za-por) ukazal porotnikom, da morajo obtoženo kompanijo oprostiti, a sodnijske stroške je naložil vdovi! Tako postopa kapitalistična ju-stica proti delavcem, njih vdovam in sirotam. Na tisoče takih slučajev bi še lahko našteli. — Po poročilu policijskega šefa se je v Chicagn v mesecu novembru izvršilo 992 zločinov, med temi 397 roparskih vlomov in 85 cestnih ropov. Dopisi. La Salle, 111. Cenjeni sodriig urednik! Volilna kampanja je minula, to pa pomeni za nas, da se je začela kampanja za leto 1912. Sodrugi in somišljeniki v La Salle in dnu god ne smejo misliti, da smo storili že dovolj to jesen, ko smo pripomogli, da so se socijalistični glasovi podvojili. Takoj sedaj moramo iti t nova na delo, da bomo pri prihodnjih volitvah rekli: naši glasovi ao se spet podvojili ali potrojili na celi Črti. Vsake nove volitve v naprej bodo prinesle nove soc. vspehe. Te so prinesle toliko, da je prišel v kongres en socijalist, mnogo jih je prišlo pa v občinske, deželne in državne postavodaje Prihodnje morajo prinesti več soc. kon-gresmanov in več postavodajal-cev v občinah in mestih. Vedno naprej — do predsednika Zed. držav! morajo biti naše želje. Zvoliti moramo tudi socialistične sodnike, kajti ti imajo važno besedo v vsakdanjem življenju, kadar se deli pravica. Od nas delavcev je odvisno vse; odvisni so štrajki, krize, pa-manjkanje, beda in glad; saj je delavec v večini, zakaj ne bi torej volil mesto tega za dobre čase, dovolj obleke, jela in razvedrila t Mi vemo, da bi to vsak rad, toda kako doseči, je glavno uprašan-je. Dragi bratje delavci I Odgovor tennl vprašanju je: — čitajmo delavsko socijalistično časopisje, socijalistične knjige in brošure, kjer se o vsem tem poučimo. Vse kar nam je treba, je izobrazba. Vsled tega je pa dolžnost vsa-cega zavednega delavca, ki je v jugosl. soc klubu, da se peča z agitacijo soc. literature, razna-šanjem časopisov, letakov, brošur itd. in to ne glede, če so le - ti pisani v angleškem jeziku. Če v La S al le ni mnogo angleških so-drugov, ki bi se zato zanimali, je to naša dolžnost, da to storimo mesto njih mi, in tako pripravljamo pot za ang. organizacijo. Pred zadnjo kampanjo je slov. soc. klub razd&l med angleške delavce vsepolno 4 4 Chicago Daily Socialist" in 44Next Step." Vse to je pokazalo dober sad, Ice se pomisli, da so socijalisti pred par leti nazaj dobili le malo število glasov napram sedanjim. Za take agitacije pa je treba vedno nekaj denarja, ker je treba plačati tisk. Soc. stranka ne dobi podpore iz Wall Streeta, kot je dobč druge kapitalistične stranke. Navezapa je le na prostovoljni prispevke delavcev. To delo pa mora izhajati iz politične organizacije. Vsled tega poživljam vse sodruge v La Salle, ki so že enkrat bili člani kluba, da se zopet klubu pridružijo, da bo mogoče delati skupno, skozi dobo dela. V Jugosl. soc. klubu je bilo že 56 članov, pa se je število skrčilo. Zakaj, ne vem. Da se klub reorganizira, se je sklenilo, da se vse stare člane povabi pismenim potom na sejo. Prihodnja seja se vrši v nedeljo dn^ 11. dec. ob sedmi uri zvečer v navadnih prostorih. Vsak sodrug naj pripelje seboj še enega somišljenika. Na delo torej! S soc. pozdravom V. P. tajnik. Hibbing, Minn. Cenjeni urednik! Prosim, da mi dovolite malo prostora v našem delavskem listu 44Proletarcu." . V prigibu Vam pošiljam naročnino. Spregovoriti pa hočem tudi o tukajšnjem delavskem položaju. Delo je dobiti težko. Kapitalisti pravijo: Zima je tu, delavcev pa imamo na izbiro. Hudi časi so za delavca. Zakaj? Ker se delavci ne zavedajo svojega razreda. Večina ne čita delavskih Časnikov. Še preveč se zanimajo za meščansko časopisje, ki prinaša dolga in široka poročila o cestnih ropih in» napadih, o Taf tovi kravi itd. Še ni dolgo, ko sem obiskal nekega znanca. Ko stopim v hišo, vidim, da neki rojak - delavec čita skebski list. Sežem v žep in vzamem iz njega <4Proletarca". Ponudim mu ga in rečem: 44To je delavski list, čitaj!" Pogleda me malomarno in stegne roko po stu. Ko prečita nekaj vesti člankov, mi ga vrne in prsi 'Aha, ti si socialist. Meni so "gaspud" v starem kraju vedali Čitati slabe časnike." Pogledal sem moža mil< Zameriti mu nisem mogel. Saj govoril le to, kar klerikalci venskemu kmetu v stari domovi-ni pojejo od rojstva pa do groba. Ponavljal je besede ko izidtauL papiga. Misli, globoke misli m bilo v njegovem odgovoru. Ta slučaj, ki je eden izmed sto» terik pa kliče vse zavedne delavce k vstrajnemu delu. Mnogo tro. da in dela bo Še treba, da iztrebimo iz možganov nezavednih starisev krive nauke, s katerimi so jim 'gaspudje" onkrsj velike lule zalizali pamet. ' Pozdrav vsem čitateljem našega delavskega lista. 44Proletarcu" pa želim, da bi izšel v kolikor največji obliki za novo leto, da bomo zopet imeli mnogo lepega in pod-učnega čtiva. Math. Deržaj. Listu v podporo. Oleveland, Ohio. Nabral Anton Pozareli, po seji društva Balkan dne 4. deoembra in sicer: John Meden, 25 ct; A. Muha, da bi se precej oženil, 25 ct; M. MuhiS, ker sem telefoniral & nisem dobil odgovora, '25 ct; M. Muhič, ker sem zoppt izvoljen za blagajnika društva Balkan, 25 ct; A. Muha, želim dober uspeh društ. BalkanJ 25 ct; A. Premrov, želim dobiti moja dva sina pri dobrem zdravju v starem kraju, 25 ct; J. Kin-kof, da bi dobil dobro ženo, 25 ct, Mary Muhič, 10ct; Helena Muhs, ker so me brez mojega dovoljenja vpisali v dr. Balkan, 20 ct; J. Glašič, ker sem premlad za ženit j in bom od Goloba leta kupil, 5 efc$ Fr. Golob, ker fantje mladi iz st* rega kraja pridejo in pravijo: sem že naredil tri šihte z lopal 25 ct; John Glašič,, rad bi vid« da» bi prišel takoj Fr. Grimčič, ct; A. Vuga, da bi se h ... č ns vrat obesil 5 ct; J. Meden, ker sem prišel podkovan 5 ct. Reading, Pa. Peter Kočevsr, 15 ct. Imperial, Pa. Ant. Pieree, 10 ot Živeli! Kapitalistični umori. V Franku, Alberta, Canada, je 9. t. m. eksplodiral plin v premo* gokopu. Po eksploziji je nastal požar in v par urah je bil celi rov razbeljen plavž, štiriindvajset trupel usmrčenih premogarjev so že spravili na površje, a manjka jih še deset. Angleško časopisje poroča, da ponesrečeni premogsr-ji so večinoma Slovani ("Austri-ans"). Zrakoplovba. Največji rekord za brzino v le- ; tanju z aeroplanom je dosegel do sedaj francoski aviatik kapital? Bellanger, ko je 10. t. m. preleti) daljavo sto milj v 70 minutah. Ltfl tel je proti vetru in sicer 490(y čevljev visoko od tal. Volitve na Angleškem. Na Angleškem se vrse že tMen splošne volitve za parla^ ment. Do 10. dec. je socialističns stranka, ki je tam znana pod ime» nom 44Labour Party" izvolila 32 poslancev. V boju proti lordom j tvorijo socialisti, liberalci in nacionalisti koalicijo proti takozva nim unionistom ali konservativcem, kteri hočejo obdržati zbornico lordov. Po uradnem poročilu o leto* njem ljudskem štetju imajo Z* dinjene države 93,402.151 preb>> val cev. Ako prištejemo še Fill-pinske otoke, tedaj je prebivali^ va 101,100.000. Narastka v minu-lih desetih letih je okrog 15 mili«! nov. Največ ljudi ima državi York (t,113.279 ^ : zatem prfj de Pennsylvania (7,665.111); ■ tretji je Illinois (5,638.591) itd J BLAZNI SISTEM. — V Michigan City, Ind., štirinajstletna deklica Catherii Barker, ktera poseduje 30 mili( nov dolarjev. Deklica ni tegs gromnega bogastva produciM niti "zaslužila", podedovala g| po svojih stariših. Koliko je str najstletnih deklic ki nimajo! potisnega krilca, gorke sobe I kaj jesti! StranKp> j j jvalat odbor slovenske organisa-v Jogosl. soc. Zven: John Patri«, Joie Zavertnik at., Frank Petriè. Za narodni odbor: Frank Podlipec, Mike Kastrun. delavci v chicAGI1 44Daily Socialist" bo izšel v sodne 17. dec. y posebni izdaji korist Strajkujočim krojačem in šiviljam t Chieagi. Delavci in tovariši! Sezite po ker s tem podpirate Straj-fe krojače in šivilje. Ves či-iti prebitek dobijo strajkarji. KOTA: Vsi soc. klubi naj nemudoma naznanijo natančni naslov in ime kluba, da se za vee klube naenkrat naroči pečate. Ste ie poslali vsprejemne karte na tajnika v Chieago, ako ne, storite kakor hitro mogoče. Opozarja se, sodruge tajnike, da vedno čitajo kolone " Stranka." Olej predzadnjo številko "Proletarca." John Petrich. SLOV. DELAVCI V SYOANU, PA l Dne 31. decembra vsi na veselici, ki jo jugosl. soc. klub it. 13. priredi v svojih prostorih. Na veselici bo svirala sloveča češka godba z Bower Hilla. Začetek je točno ob šeati uri zvečer. Cisti prebitek je namenjen za podporo štrajkujočih\ bratov Westmoreland okrajuJ Vsak delavec, ki /ljubi svojo deco, avoj dom, se mora udeležiti veselice. Mesece so bratje-delavci v Westmoreland okraju že na Strajku. In danes so bolj složni v tem dolgotrajnem boju proti tr-dosrčnim kapitalistom, 1tot so bili, ko je pričel štrajk, dasi jih u-padli in bledi obrazi njih žena in »otrok spominjajo vsaki dan, da v hiši kraljujeta beda in glad. Delavci! Kar se danes vrši v Westmoreland okraju, lahko zadene nas ob priliki. Vsi do zadnjega na veselico, da vsaj malce omilimo stračno bedo, ki jo trpijo žene in otroci straj-karjev. ODBOR. vpiasanja in odgovori. 4. Ali j« res, da bodo aocialiati odpravili denar kadar zavlada socializem t — Cleveland, O. To vprašanje bodo socialisti pozitivno rešili šele takrat, ko se na-cializem deloma že vresniči. Naloga današnjih socialistov je, da ustanovimo socialistično družbo; naloga bodočih socialistov pa bo, da socialistično družbo uredijo kakor bodo najbolj znali in kakor bo najbolj prav za vBe ljudi. Lahko pa že danea rečemo, da kadar bode odpravljen profit, odpravljen bo tudi denar. Denar sa/mnaaebi ni itak nič vreden. Predata v lja le vrednost kapitala, t. j. mašinerij, zemlje in drugih naravnih sil brez kterih je nemogoče proizvajati človeku potrebne stvari. Ker je pa danes kapital v privatnih rokah, služi denar kot sredstvo za izmenjavo lastnine bodisi nad kapitalom ali produktom. Kakor hitro pa kapital postane splošna last družbe in bo služil le v porabo ne za profit, tedaj je denar nepotreben. Vsak član družbe dobi po svojih delih vsega dosti kar potrebuje za življenje, razvedrilo in izobrazbo. Kaj mu če potem denar T Bodoči človek bo šele spoznal, kako lahko se izhaja brez vsakega denarja. Razno* POZOR ÔIKAÔKI ČITATELJI! Pred kratkem se je na vse či-kaške čitatelje poslalo po dve vstopnici za maškaradno veselico, ki jo priredi soc. stranka ▼ Cook Countiju na Silvestrov veder v Colizeumu. Pričakujemo, da bo vsak čita-telj vzel eno vstopnico in prodal tudi drugo, ker gre čisti dobiček v našo korist. Upamo seveda tudi, da se sleherni te mednarodne ma-škarade udeleži. Razdalo se bo več dobitkov. Največji je $200 v TSa akrbljeno. Tudi slovenski delavec naj pokaže svojo solidarnost. Čitatelji, ki se maškarade po nobeni ceni ne morejo udeležiti niti prodati poslanih vstopnic, naj jih ne zavržejo ampak hranijo naj jih, ker bo tisti teden po novem letu prišel naš zaupnik okoli in denar ali vstopnice kolektal. .. Pozor torej! T. z. odbor. gotovini. Za dobo zabavo bo pre- V Pennsylvaniji je zakon, po kterem ne sme kandidat voiilcem pred volitvami ničesar obljubiti niti jih zagotoviti, da bo storil to-aliono, če bo izvoljen. Ta zakon je dal nasprotnikom delavstva v Readingu priliko, da so v izvolitvi sodruga Maurera za zakono-dajskega poslanca našli dlako jajcu, češ, da je obljubil voiilcem, da bo del svoje plače, ktero dobi od države kot član zbornice, dal za zavod za jetiČne v imenovanem mestu. Vsledtega — pravijo hlapci kapitalistične politike — socialist Maurer ni upravičen do mandata, ki so mu ga priborili delav ci. Lep zakon, res' Kandidat je lahko največji grafter, toda obljubiti pa ne sme, da ne bo več sleparil, kajti potem njegova izvolitev ni veljavna. Volilci ne smejo vedeti, kdo je njihov kandidat in kakšna načela zastopa; volilci morajo samo glasovati za kandidate, ki jih izberejo kapitalisti, in molčati kot nema čreda — nimajo pravice, povedati kandidatu kakšne zakone da hočejo oc njega. In to je svoboda! Kardinal Gibbson večkrat zine kakšno "modro" kar lačni repor-terji rmenega časopisja vjamejo še gorko in stresejo na potrpežlji vi papir. Zadnji teden je kardina zopet odprl usta in povedal, da trusti bi bili "allright" samo pošteni ( !) bi morali biti. Je to vse kardinal? Kardinal Gibbons lahko trustom prodaje poštenost, obenem lahko pridignje lisicam v etrpljivosti do kokošjega mesa, nosi vodo v Michisransko jezero ali pa — molči. Zaleglo bo jedno kakor drugo. štirinajst rudarjev je bilo uamr- čenih. Ruski car zopet «teza svoje krvave prste na ameriško ozemlje za političnimi beguni, kteri so srečno ušli rabljem v Ruaiji. To-pot hoče ugrabiti revolucionarja Sa/vo Pedorenka, kterega so na posredovanju ruske vlade prije-e oblasti v Canadi. Sodišče v Ca-nadi bode sedaj na podlagi preia-cave in svedočb razsodilo, ali je Fedorenko kak zločinec ali samo politični begun. Organizirano de-avstvo v Canadi in v Zedinjenih državah protestira navsomoč zoper nameravano deportacija Fe-dorenka. Chikaški socialisti so priredili že tri protestne shode. Ameriški delavci so carju oteli Pourena in Rudoviča; rešijo lahko tudi Fedorenka. Na noge vsi, da se carju ne posreči krvavo delo! Malo manj kot skeb je tudi tisti delavec, kteri kupuje v prodajalnah skebsko blago, izdelano od skebov v neunijskih delavnicah in tvornicah. Kadar kupujete obleko, vrhnjo suknjo, klobuk, čevlje itd. vselej poglejte če je na blaigu unijska znamka (union label.) Le brez skrbi, sodrug Warren l Dobro si gral svojo vlogo in zadel ari v črno. Mi ti moramo samo čestitati. Daj greš v ječo za pravično stvar — vredno je več kot pa vse tvoje delo s peresom in besedo. Kapitalistični sodniki res dobro skrbijo za socialistično propagando. Ali da se izrazimo z u-rednikom demokratskega lista "Times Herald" v Dallaau, Tex.: Ako pojde Warren v ječo, povzročilo bo samo to več socialistov v Ameriki kakor jih pa zamorejo povzročiti vsi socialistični agitatorji od Petro grada do San Fran-cisca." Aiéi Ča" omenjenih štirih milionarjev prekaša marsikteri "clubhouse"! Slovsnoem in Hrvatom priporo-in bordel Tako je med milionarji. Čam svoje moderno brivnieo. Med reveži pa — —T FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave.f Chicago, Hl. Obnovljenje telesa. Naše telo se trajno spreminja Mnogo malih delov ali celic, iz kterih obstoja telo, izmirai in na njihovo mesto nastopajo drui. A-ko ti novi deli dobivajo dovolj-ne hrane, mi te premembe niti za-1 za cigarete, pipe in žvečenje. Im-paziti ne moremo. Nove celice portirane cigare in cigarete. Vse so močne in dlame. Da se pa do-1 pristno in po smernih cenah, bro hranijo, treba je, da dobi- Importiran starokrajski tobak vsake vrste vajo dobro in zdravo kri. Slaba kri daje slabo hrano, celice iz-mirajo in posledic« tega je telesna slabost. Dobro kri prouzroča popolna prebava in naša dolžnost je, da pazimo na prebavni proces. Kakor hitre zapazimo kakov nered v svojem teku, treba je radi-ti Trinerjevo ameriško zdravilna VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. OhloMfO. DI Sodrugil Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago» XU la» vaé)o stieg* or, variti«, prat» i» drugih drago tka. Isvrftajs M popravila v tej stroki pa nizki I POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN G O 8TILNICAR 221- 1st Ai«., Milvuki«, «it. grenko vino. Ono vam bo dooela gtta^^^^mfh^n'AffD^u'p&uj^ei izčistilo črevo in pokrepčalo vse,rolak' brodo41" OMAMI» ga! Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa notranja la rinnilnt* Indravniika preiskava brest Cat! js Is sds vila, 19M-M \ Chicago. Za das urs: Od 1 ds t Od T do • zvečer. Ira Okisafe bolniki naj piisio ' orane. Rabite ga v vseh neprili-kah želodca, drobovja, krvi in živcev. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 South Ashland Ave., Chicago, Dl. Slovencem in Hrvatom! Podpirajte socialistično pis je! Naročajte, čitajte in «rite I •ProletarcaM Priporočajte hrvat jpkim delavcem 'Radničko Stražo'. obleke, V^Z^^LT. da* v delokrog epcmvs - obisk. Pridite in afisjts si aafe iatolks I vms Mr. Dobravec bera&i: Z vašimi naočniki izgledate pa res dostojanstveno." Berač: "Ja, ja; pokvaril sem si oči pri iskanju dela." Sodnik kandidatu, ki želi postati državljan: "Kje se delajo zakoni za ameriško ljudstvo?" Kandidat: "Na Wall Street v New Torku." Kapitalistični umori. — V Newarku, N. J., je dne 2fi. nov. zgorela tvomiea za ška-tlje, lastnina Newark Paper Box Co. Ogenj je nastal ravno ob času, ko se je, delalo in med delavci je nastala velika panika. Posledica : triindvajaet deklet je zgorelo, oziroma zadobilo smrtne opekline, vsled kterih so potem umrle v molnišnici. V tvornici so bile uposlcne večinoma ženske. — V rudniku Jumbo Asphalt blizo Mc Alestera^ Okla., je bila 28. nov, raz8trelba. Posledica: * MEDNARODNO M ASKARADO ' i 'i i 1 ? 1 ? J t pri rede SOCIALISTIČNE ORGANIZACIJE v Cook Countiju NA SILVESTROV VEČER T. L. v vellkansl NAVWABASK ikl areni SH AVE. IN Collzeama 15ti CBSTI. Na t«j tnaAkaradi bo «s«t«n»anih r«la rr«ta narodov. Za «Jobro sodbo,pis. |pO** vr-»t* In hvmno «eh.ro bo skrbel v to »«volj«! ^^^ * L 1 ."j1. ** ^ bitko» Ustosake stsaejo pri biafsjsl »r»l lanst 30c. Prt wpr. Prsletsres tor JIH 2 SC. Y f t t T ? T t T t f 1 Zgodilo se je čudo, da so štiri milijonarji — W. C. Comstoek, Bartley R. Richards, Charles J»> minson in Agnila Triplett — kteri kontrolirajo velikanske črede klavne živine na Zapadu, obsojeni v enoletno ječo. Ogoljufali so vlar do za zemljišča. Po dolgem sodnem procesu, kteri se je vlekel že leta, je najvišje sodišče končno potrdilo razsodbo nižjega sodišča in če tvori ca. milionarjev mora v ječo. Ampak kakšno ječo! Kar tu poroča kapitalistično časopisje, bilo bi absolutno neverjetno, če bi se pripetilo kje drugje in ne v — Ameriki. Ko so štirje milionar-ji uvideli, da ne pomaga nobena "lavba", da morajo odsedeti eno leto, najeli so ekstra Puli mano v vagon in prepotovali vse zapadne države z namenom, da si — ogledajo ječe in izberejo jedno, ktera jim bo najbolj "pasala." Končno se jim je izmed vseh najbolj do-padla "keha" v Hastings». Nebraska. Tamošnji šerif jih je z veseljem (!) sprejel in jim prepustil jeden celi oddelek v zaporih, za kterega so "jetniki" obljubili visoko najemnino. Uredili so si celice po lastnem okusu. Postavili so notri biljard, železne ograje so nakitili s cvetjem in tla pokrili s težkimi turškimi preprogami. Posebni japonski kuhar bo ves čas pripravljal jedila zakar dobi $250 na dan. .Tedna celica bo služila za kndilno sobo. druga za igralnico, tretja za jedilnico itd. Sploh "je- Nove JESENSKE obleke v vseh najnovejših krojih ia barvah 97.SO do S2S.OO "PRESTO" najnovejši patentovan orratnik. 1853-55 Blie Iskri Ave. Chicago, 111. Î.J.DvoraklCO^ \ Ii MON CIOTHIERS -T4I10KS oi po krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds t vseh barvah za! moške, dečke in otroke 86.50 do $30.00 lAYmnîo^^E S.WCorner 26 ** ^Central ParkJve, | Rudolph Layer, lastnik. Slike za Božič naj se preskrbe zdaj. Nikar ne čakajte predolgo. dobra, domača gostilna v Clevelandu, Ohio J. SVETE po domače pri ZALARJU 0120 St. Clslrave totl Tino. piv. ia Ifanje prre vrste. S mod k e prve kvalitet« ao n* produ. Z. mnosobrojen pooet m pripofste rojakom v Clevelandu. p. potnikom Laethik. dobropoxnanamn fotografu, ki izdeluje vaakovrstns In na|flne|*e dike: otroke, druiine, skupine, ienitve in drnitvens skupine. FotogTafira tudi zveier po naroiilu. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. VA VOCUXU 14. flacb. TBLEFON OAKAL 817. A VSTR O-AMERIKANSKAl Izdelujemo ČRTA. obleke po meri po $20. $22, $25. Najpriprarnsjia in najeenejia paro-brodns črta sa Slovence in Hrvate. Regularna vožn|a med New-Vorkom, Trstom in Reko. Brsi poitni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parni ki odpluje-jo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in ix Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi par-niki imajo brezžični breojav, električno rassvetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne liatke obrnite se na nale zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & C0.1 Gen'l Agt'i, 2 Washington St., Ne« York. Prodajano Rffctnl p»5. ImflmA zalogo modernih klo- lllldlllU bukov v naj raznovrstnih bojah. v TfllAlvi *mamo tudi veliko zalogo srajc, kra-f ¿« In vse drage kotoe bolssni kakor priAče, tu rs, garjs, otekline—Močai tok ia druge bolezni. Prelite la svstujs saatonj. Govorimo slovanako. DR. ZINS, 41 between Randolph a ft. I Lake Sta. CHICAGO Uradnje: od 8 ore zjnt. do I. are svečer. V neOel>»> »d 9 ors sjst. do 4 are pop ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlcc. mineralne vode in rai- nib neopojnlH pijač. 1837 Bo. Fi»k St Tel. Oanal 1406 Jako važno v»ra*aa|e? 4'All sem ie poslal zaostalo naročnino na "Proletarea"! 6« nst — Splošna pravila soc. stranke (SOC. PARTY.) sprejeta a a soc. kongresu ▼ Chicago v maju 1910. člen i. In«. $ 1. Ime te organizacije je "Socijali» tiftna stranka" (Socialist Party), tsvsete m le drftave, kjer oakon sa ime zahteva dru-file. clkn i*. članstvo. $ 1. Vsaka oseba, bivajoča v Zed. državah, stara osemnajst let ia dalje, broz raz like spola, raae, polti ali ver«, j« pretrgala vso ves s ostalimi političnimi strankami in se strinja s principi socialistične stranke (8oc. party) \števši politično delo, j« lahko élan t« strank«. ^ Î. Oseb«, ki zavzamejo častno ali od* govorno masto, podeljeno po kaki drugi kakor aocijalistiëni stranki (iavsemii civil service mesta) ne morejo biti člani socijsli stične stranke. $ 2. člam, ki želi prestopiti « stranke en« države v Ht ran ko druge, lahko to stori s predložitvijo avoj« Članske knjižic«, kažoč«, da .je občasu prestopa poravnal vs« prispevke. V tem slučaju naj krajevni tajnik, h kte-remu j« član pristopil, obv««ti krajevnega tajnika, od kterega je član prestopil. $ 4. Noben član stranke s« ne sme ne v državi ne v teritoriju pod nobeno pretveso vmešavati v organizirano ali splošno gibanje v kterikoli drugi drŽavi. \ 5. Vsaka nanovopristopvša oseba k uocijalistični stranki, mora podpisati sled«čo isjavo:—' * Podpisani priznavam m«d kapitalisti in delavei razreden boj, da j« potrebno d«lavsk«mu razrodu združiti s« v posebni politični organisaciji, nasprotni vsem dru* gim sjrankam, vstanovljen« po kapitalističnem razredu in izjavljam v sled tega, da sera pretrgal a ostalimi strankami vsako ves, ter sprejemam izjavo in pravila Socijalistične stranke, kakor tudi politično akcijo, z željo, da postanem član te strank«." $ 6. Vsakega člana stranke, ki nasprotuje političnemu delu, kot orožju delavakega razreda za pomoč njegove osamosvojitve (emancipacije), se ima iaključiti iz stranke. člen m. Uprava. $ 1. Zadeve 8ocijalistične stran Ve rešujejo osrednji tajnik, osrednji zvrševalni odbor, osrednji odbor, ¿bori (konvencije), kongresi in splošno glasovanje stranke. $ 2. Za vsa osrednja uredniška mesta v stranki, je treba biti član stranke neprenehoma tri leta. Člen iv. Osrednji odbor. $ 1. Vsaka organizirana država ali teritorij, ie na vsakih dva tisoč dobrih članov (ali nad polovico od teh) zastopana v osrednjem odboru po enem članu. V svrho, da se določi, do koliko zastopnikov je vsaka država ali teritorij opravičena, ima osrednji tajnik začetkom vsacega leta sestaviti poprečni ra-čnm plačane članarine take države ali teritorija, v preteklem letu. $ 2. člani tega odbora se volije potom splošnega glasovanja, po članih države ali teritorija, ktere zastopajo. Njih doba n« sm« biti daljša nego dve leti. Člani so podrejeni ostavki splošnega glasovanja tozadevne države. $ 3. Osrednji odborniki imajo seje, kadar se jim zdi to potrebno. $ 4. Stroški osrednjih odbornikov, pri-sustujočih sejam, se plačajo iz osrednje blagajne. $ 5. Noben predlog osrednjega odbora uesme biti oddan pismenim potom na splošno glasovanje, dokler ga v teku tridesetih dni ne podpiše vsaj pet Članov osrednjega odbora, izmed kterih ga imajo trije iz različnih držav podpirati. 4 6. Osrednji odbor vsprejema za svoje seje svoj opravilnik, ki pa neeme nasprotovati tem pravilam. ČLEN V. Dolžnosti in moč osrednjega odbora. $ 1. Dolžnost tega odbora j« zastopati stranko v narodnih in mednarodnih zadevah; sklicevati nominacijske zbore in posebne zbore (konvencije) določene po splošnem glasovanju stranke; pripraviti zborom poročila ter vsprejemati in oddajati vsa poročila in akcije zvrševalnega odbora, kamor spadajo. $ 1 Osrednji odbor n« izdaja niti ne namerava ti pel ja ti uradnega "Glasila". ÖLEN VI. Oersdnjl s v «Sevalni odbor. t 1. Osrednji zvrievalai odbor seatoji iz sedmih članov od članstva stranke in se izvoli za dobo dveh l«t. člani avrševalne-ga odbora ss volijo potom splošnega glasovanja. Poziv za nomlnfranje izide prvi dan meseea oktobra v letu s neenakim številom kandidatov. Vsaka kraievna organizacija je opravičena do ««d«m kandidatov. Trid«st dni i« dovoljeno za nominiranj«, deset za sprejemanje in odklaniauje, petdeset pa za splošno glasovanje. Nominacije petih krajevnih organizacij opravičijo kaadidata da pride na glaaovnieo. Tistih sedem kandidatov, ki dobe največ glasov, so izvoljeni. Prazna mests se dopolnejo na isti način, člane svrievalncga odbora se lahko odpokliče potom splošuega glasovanja, na način, ozaačen v paragrafu Xltsh pravil, izvzemši, če v takih slučajih ai razglašene trideset dnevne iaieijative, ampak je zadeva takoj razposlana na glasovanje. $ 2. Dolžnost osrednjega zvrševalnega odbora je nadzorovati in uravnavati delo osrednjega tajnika; OTganizovati neorganizirane države in teritorije; sprejemsti in oddajati poročila bsrednjega tajnika in razrešiti ves tekoči posel, v glavnem uradu, izvzemši tistega, ki je po teh pravilih odmerjen za oereduji odbor ali za splošno glasovanje stranke. Osrednji zvrševalni odbor izdela tudi načrte, program in opravilnik dnevnega reda splošnih zborov (konvencij) stranke v mejsh ustave, ki je pa vse podrejeno odloku zbora. i 3. Osrednji zvrševalni odbor «preje-ma svoj oparvilnik za dnevni red svojih sej, ne nasprotujoč tem pravilam ali pravilam osrednjega odbora. f 4. Osrednji zvrševalni odbor razpošlje kopije zapisnika obdržanih sej na vse člane osrednjega odbora; tak zapisnik se tia-ka tudi v mesečnem buletinu. Vsaka zadeva osrednjega zvrševalnega odbora, izvzemši prizadeta po predlogu kakega člana osrednjega odbora v teku pstnsjstih dni, po razglasu take zadeve, poslane po pošti potom članov osrednjega oabora, je pravomočna. $ 5. Osrednji zvrševalni odbor prireja seje, ksdar vidi, da je to potrebno. Med časom se vodijo vsi posli potom dopisovanja. Člen vii. Osrednji aH gl. tajnik. f 1. Osrednji tajnik se voli na vsake dve leti, istočasno in na isti način, kakor osrednji zvrševalni odbor. Prazna mesta se dopolne na isti način. Za zvrievanje svoje- is posla dobi petnajst sto dolarjev na leto in a jamščino, ktero določi osrednji zvrševslni odbor. $ 2. Osrednji tajnik ima skrbeti za vse zadeve v glavnem uradu podrejene uravnavanju zviieVSlne^a in osrednjega odbora. Dobiva poročila državnih organizacij in teritorijev; upravlja blagajno, oirou za predavanje, birou za literaturo in sploh take oddelke, ki bi se ustanovili pozneje v zvezi z glavnim uradom. $ 3. Osrednji tajnik izdaja za vse strankarske organizacije mesečni buletin, ki usebuje vsa važna uradna poročila in objave kakor: poročilo o finančnem stanju stranke; pregled razmeT in članstva raznih držav in teritorijalnih organizacij; glavno delo rešujoče po osrednjem odboru in druge podobne stvari, ki bi utegnile zanimati člane stranke. Osebne korespondence se v b letinu ne objavlja. Buletin naj služi v prvem oziru bolj važnosti organizacije ia propagandističnerau delu; dein državnih, teritorijalnih in lokalnih organizacij, diskuzijam in razlaganjem novih in uspešnih sredstev za orgaziranje, pouk in propagando. $ 4. Osrednji tajnik je pooblaščen, nastaviti si tako pomoč, ki je najbolj potrebna rn pripravna za reševanje dela v gl. uradu. Tak nastavljenec je lahko odpuščen po gl. tajniku, osrednjem zvrševalnem odboru ali osrednjem odboru. f 5. Osrednji tajnik in osrednji zvrševalni odbor se lahko odpokliče potom članov stranke. $