J List 32. : Tečaj XLIX f r tniške i i v Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr po pošti prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskai vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako 5 kr Dopi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 14. avgusta 1891 Dolenjskega, 8. avgusta 1891. ^ r • < » Da strankarski prepir na Kranjskem ni pristni iz oni tudi to častito ime ter si ga nadevajo 8voiem ravno nasprotnem ravnan umetno, iz osebnih C raz naših narodnih razmer, ampa nasprotstev izvirajoče delo, vidimo že iz neprimernosti nastal namesto pravega, lažnivi liberalizem. Zlasti ž i d j © , ki imajo liberalizmu ajveč imen in pridevkov, 8 katerimi imenujeta nasprotni stranki zahvaliti so ga zda sebe in katere ena drugi nadevata. Liberalci ste vi enega tabora; vi ste brezdomoviaci i meva iz namreč svojo versko in politično svobodo, naredili za predmet svoje sebične špekulacije. Zvezali so se povsod z lažnivimi liberalci, ki so za zdaj moč- druzega tabora, v katerih enem se sami imenujejo kon- nejši ; ter jim pop aga J o zatirati, ob enem kr servativci, v drugem pa napredna stranka. Oglejmo si te nazive, če so res primerna znamenja, po katerih bi se mogli ločiti naši rojaki v dva, v resnici različna tabora. Vzemimo v pretres najpred besedo liberalizem. Ali je pravi pomen te besede res takšen, ščanskivemki J5ut slabiti, ter izrabljajo zlastLtiskovno svobodo^v s^oje ^ebične namene. Ta zla raba je ^ri- dandanašnii da se moral pred njim vsak pošten človek prekrižati ? Mislim, da ne pravila liber ime, in nam njegov pridevek ne pomenja več uzornih, za pravice človeštva delujočih človekoljubov , temveč nasprotnike svobode in zatiralce slabejših narodov. Vprašamo pa zdaj, imamo Nasprotno pomislimo nazaj spomnimo beralce tega slabega pomena i mi na Kranjskem ali morebiti celo kako 1848. pomislimo, koliko svobodnih pridobitev,Toliko blagih naprav, koliko človeškega napredka imamo zahvaliti vprav liberalnim idejam, ki so gibale in vne- male tedaj Evropo, potem liberalizma ne bomo roklicjali, ampak ga blagoslavljali. Zakaj ravno možje, navdani pravega liberalizma, ti so nam pribo- osvobodili našega kmeta stranko našega naroda, ki bi zatirala in odrekala drugim pristojne pravice? Kdo si bo upal to trditi, ali celo dokazati ? ^ la^k^Arečvemo, slov ëvedoma neresnico govori. Oglejmo si zdaj drugi pridevek brezdomovinstvo. Tudi ta pojem ni vzrasel na slovenskih tleh, ampak je tisto ti 80 jevali ustavne pravice, tisoč letih spon, v katere odpravili desetino in tlako ; očitanje, kakor Nemci, zlasti protestantje, nemške ukoval fevdalizem ter so umislili in izdelali naše osnovne ali temeljne ustavne pravice, med temi tudi pravico svobodnega tiska in narodne lavnopravnosti. Jaz mislim, da smo mi vsi častilci tega pravega liberalizma še dandanašnji, duhovniki, kakor posvet- jaki. katoliške duhovue imenujejo ultramontance. Vsi pa vemo, zakaj da nemški protestanje, zlasti Prusi, črte katoliško duhovščino; sej ie najbolje tako imenovani nemški kulturni boj pokazal, kaj da Prusi od nje zahtevajo. Pa kakor ie krivica nemškim katoliškim duhovnikom od- ekati resnično ljubezen do domovine, ravno taka krivica očitati brezdomovinst /o_ naši duhovščini, kateri je vsa« list naše zgodovine in izkušnja vsakega • jí sčasoma temu liberalizmu izne- dneva glasna in neovržna priča nje požrtvovalne lju- verili mnogoteri ravno izmed tistih narodov, kateri so bežni do slovenskega naroda. od njega največe dobičke, to so bili Nemci meli Madjari in židje. Ti so svoje beralnih uredbah, zlorabili Lahi moči i pridobljene po druge slabejše Morebiti porečete, ta ali oni je pa venderle tak. Mogoče, saj smo imeli tudi neinškutarje med našo du- hovš in kateri izmed nje morebiti nemškutar še ira In ker so videli, koliko čast in slavo, koliko spo- dandanašnji, kakor jih imamo še nemalo' število med posvetnimi našimi ljudmi. Ali da ne gre po izjemah so- štovanje in hvaležnost da uživa liberalno ime, zlorabijo celim vender diti celih stanov in napake posameznih prištevati strankam, tega pač ni treba dokazovati, ne bomo v tem posnemali nemško-židovskih liberalcev oedincev našega naroda pri- kateri Govor državnega poslanca Kluna v državnem zboru dne 26. junija 1891. j števaio celoti, da nas s tem pred svetom obrekujejo in Gospoda mo ! (Konec.) Nesrečna misel je bila, da se je i G rrde. južna železnica izpeljavala čez moč ko sa bila Poglejmo zdaj tudi imena, katera si naši stran-karji dajo, da bi se eden narodni tabor ločil od drugega. Na eni strani se imenujejo konservativci. Ako hočejo ti s tem reči, da se mi Slovenci v političnem oziru se imenujejo konser- vender mnogo laglje, mnogo varneje, mnogo kraje in zdaj družimo s tistimi Nemci ki vativna stranka, ima to nekaj pomena, ker ti Nemci pa dvajsetkrat ceneje delala po trdih tleh. Uvažujoč mnoge železniške nesreče, o katerih slišimo iz vseh delov sveta, bode visoka vlada in vojna uprava prej ali slej morala na to misliti v interesu potujočega občinstva > bi ne bilo in varnega prometa, da t T vsaj teoretično priznavajo naše narodne pravice in se se proga čez močvirje popolnoma prelož (Re jo!) ujemajo z nami v verskem oziru » medtem » tako imeno- Dokler pa južna železnica drži čez močvirje, osuševanje vani liberalni Nemci nam pa naše pravice naravnost od rekajo. n am^ko n se rv a ti vni Nemci v t£®^jnUlimv shkl^L Slçvenqi^ne ^isliHn uaigi ^be^ej^zHke. Pa tudi če se konservativno mišljenje tolmači pomeni, Slovenci po tem, kar po besedi ne more biti med nami razlike neki ohranili ? Misli našo hočemo boriti in ohraniti sebi iu narodu. Ali-tudK^^m Konservativni smo v tem nobenega s ^v^ûMLoi^y ai^êiiAjïlisl i. oziru eni in drugi, in med nami ni gotovo pravičnega vzroka, da bi se zavoljo tega na dvoje ločili. Na drugijstrani jela se je imenovati napredna stranka. redka ? Kdo more tajiti, da si mi vsi Ali kdo ne želi J kolikor je mogoče, prizadevamo, da bi narod povzdignili in napredek njegov vsestransko pospešili. Kdo moro zlasti naši duhovščini očitati, da ne dela z vidnim uspehom za narodni napredek v »lovstvu, umetnosti in gospodarstvu. ore sami redniaštva svoiiti. omenim more nobena stranka predevka „klerikalci* katerim redevek nlim~nazivaii včasih imenuje ena naših Jstrank. Tudi iznašli nemško-židov8ki liberalci ne samo duhovne, temveč vae, ki niso tro v njih rog Saj je znano, a raini Karol Dežman narodne naše stranke nikoli ni drugače imenoval ikalno stranko, in sicer le zato, ker so posvetni narod- njaki z duhovnimi skupaj delovali v prid slovenskega aroda. tudi v bodočnosti ne klerikalci in bomo sramovali tega pridevka. se Ako vse to natanko preudarimo, jasno vidimo i med nami v resnici ni razločka, "kakor kdo da sodil po da i ter velikem hrupu naših časnikov. Zatorej je pa tudi čas nehamo eden druzega nazivati z nepristnimi imeni, bodimo zopet to, kar smo po veri dobri katoliki, po narodnosti dobri Slovenci, zlasti po nehajmo uže napake y in slabosti posameznih ljudi razglašati med svet za na pake in slabosti celih seže močvirja in hitro odvajanje vode, katera ob deževju do železniškega nasipa, more jej le koristiti, ne pa škodovati. Pa recimo, da so omenjene zavire resnične, tudi v tem slučaju bi bila aloga dotičnega poročevalca gle dati da se ovire kakor hitro mogoče odp in delo prične. Pa navedenih ovir niti ni. (Čujte! Čujte!) Kar se tiče jjžue železnica, o tem sem te dni govoril na merodajnem mestu, pri južui železnici sami, in zvedel, da se osuševanje močvirja južne železnice ne dotika. (Čujte Čujte 1) Pri izdelavi Podhayskega načrta, reklo se mi je, da se je oziralo že na južno železnico, kranjska dežela da lahko začne osuševati močvirje, južna železnica je ne bode nič ovirala. pri bolj Gospoda moja t pre8ojevanju i Ni žalostno, če vidimo, da se in odločevanju o tako važnih rečeh gleda na privatne interese papirnice, nego na javne deželnega glavnega mesta (odobravanje) koristi dežele, in na interese prebivalcev na močvirju, katerih obstanek je odvisen od osuševanja. (Pritrjevanje.) Ni se čuditi, če prebivalstvo zgublja zaupanje v katerih jaz za svojo osobo ne ministrom slikajo težave, ka- vlade, o da se dobre namere dvomim, ko vidi, terih v resnici ni, da se hoče z ničevnimi iu izmišlje- zavleči potrebno ali vsaj nimi pretvezami preprečiti delo. Se je mari čuditi, da ljudstvo pričakuje pomoči le od krone, in že mislijo odposlati deputacijo do Njega veličanstva cesarja, da odredi, da se izvrši to delo. Da se obnovi že zgubljeno zaupanje našega pre- bivalstva in se tako potrebna in» važna zadeva spravi v tek j U80jam si staviti sledečo resolucijo (bere:) n Visoka vlada se nujno pozivlje, da predloži vi- sokemu državnemu zboru prej ko je mogoče v ustavno obravnavanje načrt postave o državnem donesku za osu- ševanje ljubljanskega močvirja in o druzih ugodnostih se imajo dovoliti temu podjetju. u Če a da misli, da troške za osuševanje močvirja mora prevzeti melijoracijski zaklad, nimam seveda nič proti temu. Zadovoljen sem, da le stvar pride v tek in izročena levici na milost in nemilost. Zato se je pa ■ i v » , . fc - ■■ • i _ • - ^^m ' -m■ . • • — v • se za druge olajšave poskrbi s posebno pjstavo. Svariti pa moram pred tem, da se projekt osnoval s pomočjo vlade Hohenwartov klub, ki združuje razen Poljakov vse ostale konservativne elemente stare deloma izvršil, da bi se morda za gradili le hudourniki, desnice. ki se stekajo v močvirje. To se je od neke strani pri- Nastale so tako tri stranke, in vse tri so se iz- poročalo, ali veščaki so pa, kakor sem že prej omenil, rekle za vladni program. Dve izmed njih, namreč libe-odločno izjavili se proti temu. Gospoda moja ! Ko se je v odseku govorilo o ugodnostih, . ■ : se imajo dovoliti mestu Dunajskemu in je jeden člau predlagal, da bi se jednake ugodnosti do- "i'B'^' i e Á 9 A r % * ift 4 v"'k J0 volile tudi drugim deželnim glavnim mestom, že sem jaz omenil osuševanja ljubljanskega močvirja, katerega ne moreta s svojimi sredstvi izvršiti dežela in glavno mesto Ljubljana. Tedaj je odličen vodja one stranke, nemške zjedinjene levice, Njega ekselenca gospod predsednik baron Chlumecky izjavil, da se razume samo po sebi, da ?e bode povsod, kjer bode treba večjih žrtev za urejenje rek, osuševanje močvirij itd., dotičnim de- ralna in konservativna, pa nečeta ena za drugo nič vedeti. Vlada in Poljaki so prevzeli nalogo zbližati te dve stranki. Politična korist zadnjih tiči namreč v tem, da bi imeli v Hohenwartovem klubu protitežje nasproti levici. Poljaki naj bi torej posredovali med obema kluboma. So 'f Poljaki izpolnili to nalogo? Do zdaj vsa kakor. To lahko trdimo mi, ki ne sodimo preoptimis-tično sedanjega položaja in ker spoznavamo, da je v tem slučaji optimizem nevaren. Sicer je bilo pa mnogo vsaj navideznih vzrokov, lahko netili tak opti mizem, kakor na pr. to, da se je vlada že mogla pri želam in deželnim glavnim prihitelo na pomoč. mestom z znatnimi zneski svojem programu opreti le na nas, ker niso naše zahteve take, ki vznemirile druge stranke ter provzročile po Dobro, se aj Vas primem za besedo. Sedaj imate litični boj, kajti v našem programu se ne rahaja dr priložnost, da pokažete, če ste resno in odkritosrčno govorili, ali ste pa le hoteli odpraviti tiste, ki so kaj silno zahtevali. Zato pričakujem, da bode leva stran te visoke zbornice za zdaj podpirala mojo tu prečitano resolucijo in jo tudi odobrila, če pride v meritorično razpravljanje. (Dobro! Dobro! in rokoploskanje na desnici. Govorniku od več strani čestitajo ) žavno pravo, kakor pri Cehih, v njem ni verske šole, po kateri hrepene nemški konservativci, ter ne težimo niti za državnim jezikom, katerega hočejo imeti nemški centralisti. Vlada, ki se lahko na nas naslauja brezobzirno, tako se je modrovalo, nam mora biti prijazna, ter se z vso pravico nadejamo, da nam bode izpolnila naše zahteve. Vse je kazalo položaj najugodnejši kot bila naša vloga in naš ter Politični pregled. Domače dežele. bili mi gospodarji položaja. To mnenje se je posebno širilo po liberalnem poljskem časopisji in je tudi nadvladalo v naši družbi. Ali trezni politiki so drugače mislili in mislijo sedanji položaj težaven in Poljakom je namreč odgovoren za in izkušeni še. Njim se posebno nevaren. Posredovalec naši zdi državnozborskem položaji piše poljski list uspeh svojega posredovanja. Najmanjši uspeh našemu « Przeglad Poljski" tako le ! Novi položaj je bil popolnoma posredovanju bi moral biti vsaj nekak „modus vivendi". jasen. Vsled češko-nemške sprave je nemško-liberalna Kdo pa more danes reči, da se bode dalo sploh kaj stranka nehala biti fakcijozna opozicija ter se uspo- doseči, kdo more trditi, da bodeta Hohenwartov klub in sobila za vlado. Zmaga Mladočehov nad Staročehi je pa klub levičarjev še nadalje skupaj delovala? Če se nam zakrivila, da ni več stare večine. Grof Taaffe se je po- torej ponesreči posredovanje, neizogibna je nevolja ene sta vil na drugo stališče ter sKlenil zbližati desnico z ali druge stranke, kajti naravska posledica, je potem, da vico, izključi vši izginiti so morala z dnevnega reda politična vpraš iz take zveze skrajne elemente. Seveda se združimo z eno ali drugo stranko. S katero pa v Ako ama » se združimo s Hohenwartovim Klubom, onda ostanemo kate ločij te dve stranki m baviti se bilo z v manjšini, če se pa z levico, imamo pa prenevarnega raznimi gospodarskimi in sccijalnimi rečmi, za katere tovariša. Pa tudi trijski Slovani in sploh tudi drug bi bili obe stranki. Prvo zborovanje novoizbranega dr- konservativni avstrijski elementi zagnali bi proti nam žavnega zbora naj dokazalo, v koliko se da izvesti tak program ter kako bode podprt v parlamentu. Dokazalo pa naj bi tudi prvo zborovanje, kateri oddelki stare desnice bi se dali pridobiti za ta program tak hrup, da ga ne mogli prenašati naši živci niti ga preglasiti nemško-liberalni slavospevi. In pa kak vtis bi napravila taka zveza celo v našem domačem taboru?! To so reči, katere je treba vse ter taki bi se približali k levici, potem pa » bili pri preudariti, ne smemo varati sami sebe niči se prevzeti kombinaciji močnejši liberalni ali konservativni ele- Nam je pač treba hladnokrvnosti in največega takta menti. To so vprašanja, okolo katerih se suče vse. Potem se pa obrača članek proti onim Poljakom ki Opazilo se je dvojno nasprotstvo. Levica bi hotela od zahtevajo od Taaffej naj uže ustvari državnozborsko stare večine samo Poljake ter postati večina le ž njimi. Ali vlada se je zbala take večine, vsled katere bila večino. List pravi, da se hočejo taki ljudje ali združiti z levico, ali pa da zahtevajo od Taaffeja nekaj nemo- * gočega. List zahteva torej od Taaffeja, naj pride skoraj gleži povniti iz Egipta. Tevfik paši, ki je podkralj tam, pred zbornico z važnimi gospodarskimi vprašanji, katera pa se neče kavsati z Angleži, prvič zato ne, ker rad v tudi zato ne, ker ve, da dobro živi, drugič pa bi mog a držati stranke pri skupnem delovanji in jih miru in dovesti do boljšega vzajemnega sporazumka, iz katerega bi malo opravil pri Angležih zato jim » bi se izcimile sčasoma druge skupine. Da se to zgodi, delajo v treba pa čakati. pa dopušča kar se jim ljubi. Tega se je pa In ker sta znala, kakor trdi angleški Vnanje države. Egiptu, sultan naveličal, list, dobro podkuriti francoski in ruski zastopnik, sklenil je. kar odstaviti Tevfik pašo, ne meneč se, kaj poreko An gleži, ter ga nadomestiti z drugim, ki bil, kakor Srbski kralj Aleksander je prišel dne 10. t. m. trdi spet angleški list, bolj naklonjen Francozom in zvečer na Dunaj, kjer je prenočil v cesarskem dvorci. Rusom nego Angležem. Ako bi se Angleška ne upirala Drugi dan zjutraj ob uri se je pa odpeljal s sprem- tej osebni preinembi, nastalo bi med njo in Turško stvom v Ischi, kjer ga je na kolodvoru pričakoval naš kronično nasprotje, ako bi se pa temu uprla, nastalo cesar ter ga prisrčno pozdravil. Srbskega kralja spremljata regent Ristič in miuisterski predsednik Pašic. akutno nasprotje. In to je tisti črni oblak, prvo kuka-vičino jajce rusko-francoske zveze, kakor še vedno trdi Govori se, da ima obisk kralja Aleksandra važnejši angleški list. pomen, nego se je mislilo ; pravijo namreč, da bi rad Portugalska stopil v zakonsko zvezo 8 *ako avstrijsko princezinjo. izboljšale. Finančne razmere so se izdatno Srbski kralj in regent Nistič sta odpotovala iz Ischla dne 12 t. m. ob 10 uri zvečer. Presvetli cesar je podelil srbskemu kralju veliki križ Štefanovega reda, regentu Rističu veliki križ Leo-poldovega reda. ministerskému predsedniku Pašić-u in Kitajska in Japonska. Med Kitajsko in Ja- ponsko se vrše pogajanja, da bi se med njima sklenila ožja zveza. Namen zvezi bo pospeševati trgovino mej imenovanima državama in braniti se vnaniih sovražnikov. na Dunaji pa red železne krone srbskemu poslaniku prve vrste. Bolgarska. — Kakor se poroča iz Sofije, dospela je preiskava zastran umora finančnega ministra Belčeva, tako daleč, da se je vložila zatožba zoper Karavelova ; m arodno gospodarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica Orosokova in Molova. Zatoženci so zatožbi. se pritožili proti VIII Rusi in Francozi pa časopisje. Da je prišlo Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann obrtniška zbornica v Hebu da in med Rusi in Francozi do nekih dogovorov ter da je med njimi danes neka zveza, o tem so prepričani vsi politični poroča, da je trgovska sklenila prositi visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo, bi začelo v interesu prometa med Avstrijo-Ogrsko in in carinske južno Ameriko ob zaradi trgovinske krogi. Zato se je začelo po časopi8ji pričkanje glede namena te zveze. Rusko časopisje trdi, da je evropski mir šele vsled te zveze zagotovljen, nemško časopisje pa je ravno nasprotnega mnenja, trdeč, da je edino trojna zveza prava pokroviteljica miru. pogodbe z Brazilijo in potezati se za enake olaj avstrijskemu izvoznemu blagu, Ijene kakeršne so bile dovo Združenim državam. Prošnja je utemeljena z naslednjimi razlogi : raba r> monroe"-doktrine na gospodarstvo Upo- V trgovinski Nam se pa zdi, da je edini, ki vdržuje mir, in ko bi ena ali drug strah na eni in drugi strani da bi bilo miru takoj konec, z gotovostjo računati pogodbi med Združenimi državami severnoameriškimi in Brazilijo in ž njo uniji podeljene olajšave lahko znatno stranka mogla zmanjšajo prodajo mnogih naših izdelkov pa tudi po- na ugoden uspeh svoje akcje. Ruski car je podelil srbskemu regentu Rističu red Aleksandra Nevskega, ministerskému predsedniku Pašiču pa red belega orla prvega reda. Angleško. Ni še preteklo dobrih štirnajst dni sameznih pridelkov v Brazilijo, če ne celo ustavijo. Tako je največ pridelkov pri uvozu iz Združenih držav v Brazilijo popolnoma carine prostih, na pr. hmelj, moka, rokodelsko orodje, stroji za dustrijo, gradivo za železnice. manufakturo in in- Za 25 o je carina zni- odkar je ministerski predsednik'Salisbury pri nekem lord- inajorjevem banketu zagotavljal, pogoji še nikdar poprej tako utrje da niso bili mirovni kakor so zdaj An listi pa nam kažejo črn oblak na egiptskem po- dežele, o kateri je iste gleški litičnem obnebji, na obnebj Salisbury posebno poudarjal, da se razvijajo stvari v njej u žana tudi bombažnim, železnim in jeklenim izdelkom (če niso popolnoma carine prosti), usnju in usnjenim izdelkom, lesenim izdelkom, hišnim opravam, vozovom, gumovim izdeliiom. Združene države pa so oprostile ca- rine zlasti sladkor, kavo in kože. Kolikega pomena so te znižane carine i razvidno godno in mirno. Sultan, vrhovni gospodar Egipta, je na pr. iz tega, da je od kilo bombažne tkanine pla- ne gleda lepo Angležev v Egiptu, katerega so le za- čati carine 11 gld. v zlatu (5000 r.). 25°/ o znižanje časno zaseli, posebno ker angleško postopanje v Egiptu znaša t o orej 2 75 gld. v zlatu od Ako je bombažen nikakor ne meri na to, kakor da bi se kedaj mislili An- izdelek po ceni, zadostuje ta razloček, ki je na dobro severnoameriškemu delu, da onemogoči uvoz avstrijskih Peru in Bolivija sta imeli svoje dražilo v -izdelkov. drugi rastlini * v koki. Žvečenje kokovega perja je bilo okoli And v na-Isto velja o razločku 1 gld. 10 kr. pri carini 2000 r. vadi od najstarejših časov. Ko so Španjolci podjarmili od ^ za bombažne ogrinače, odeje i. t. Ker pa imajo od sklenene pogodbe največ dobička Peruvan8ke kraje, našli so silne nasade grma koke. jeziku indijanskega plemena Ajamarskega znači koka .Združene države, ni misliti, da ne bi Brazilijanci navzlic tisto, kar rastlina. vseameričanski navdušenosti spoznali prave gospodarske Kmalu so se upoznali Španjolci s porabo tega grma. koristi. Razen tega so se tamošnjim ljudem naši okus- opazili so namreč, kako se Indijanci na kratek čas od izdelki priljubili ter jih ne bodo lahiso pogrešali. dela odtegnejo in mej tem poželjivo žvečijo perje ne- kamorkoli so prišli, povsodi so žvečili kega grma. In nejši .Zatorej kaže, da poskusi avstrijsko-ogerska država s trgovinsko pogodbo z Brazilijo doseči enake ugodnosti, koko, in po perji se je toliko popraševalo, da je v pro-kakeršne so dovoljene Združenim državam severno- metu imelo vrednost novcev. Kedar so pozneje v teh ameriškim. Avstrija lahko tudi nasprotno primerno krajih peljali zlate in srebrne novce, postala je koka iislužila. Znižanje carine na kavo pri uvozu preko Trsta najglavnejša trgovinska roba. Z* časa Peruvanskih via 1)i se ujemalo z namero c. kr. vlade > ki rada temu darj je imela vlada gla nadzor nad ojo koke pristanišču pomagala z diferenijalnimi carinami. Brazili- Bajka pripoveduje da je božmski sin solnčev prišel k janska volna, od katere Združene države pobirajo visoko ljudem in iih poučil o bogovih, pa tudi na poljedelstvo uvoznino, uvaža se nam uže tako brez carine. Promet in koristne jdbe jih je napotil istem času je po med avstrijsko-ogersko državo in južno Ameriko je veli- klonil ljudem božansko rastlino koko, „katera gladnega kega pomena, in je trgovinsko-politično razmerje do Bra- si ti milije tem bolj imeti na umu, ker bodo Združene države najbrže pogodbe sklenile tudi z ostalimi svobodnimi državami v južni Ameriki. trudnega in onemoglega krepi, a nesrečnemu skrb Nemška vlada je na predlog trgovskih zbornic v Hamburgu in Lipskem uže pozvedovala pri brazilijanski vladi zaradi trgovinske pogodbe, takisto angleška in francoska. Avstrijsko-ogerska država ne sme zaostati. Ker je odsek mnenja, da je ta predlog zbornice posestrime v Hebu velike koristi za avstro-ogersko trgovino iu in- • ♦ «"iS, • : ^ « » f 4 * v prvem razredu 23, v drugem razredu 19 in v trgov- » skem tečaji 9. Letno poročilo Tržiške ljudske in obrtno na- se bodo zagotovo udeležili skupnega izleta v Zagreb, oglase že sedaj in naznanijo ob enem, v katerem razredu se nameravajo voziti. Naznanila naj se pošiljajo odboru „Sokolovemu" , generalnemu zastopu banke „Slavije", Na ljudski šoli so učili 1 nadučitelj, ali pa gospodu podžupanu Vasu Petričiču v Ljubljani. •dalj e val ne šole. .3 učitelji, 2 učiteljici in 1 katehet. Šolo je obiskovalo Vojaške vaje. Te dni so vojaške vaje okolo učencev, in sicer je bilo 398 Slovencev, 21 Nemcev, Ljubljane in Postojine. Dne 21. t. m. pride 55. brigada Čeha in Hrvat. Iz šolskega poročila posnemamo i da iz Postojine v Ljubljano, kjer bode imela vsa divizija je podaril neimenovan dobrotnik o poroki Nj. c. in kr. počitek. Dne 22. t. m. se pa odpoti divizija proti Celju Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije z Nj. pa c. in kr. Visokostjo gospodom nadvojvodo Franom Salvator- jem kot ustanovo 1000 gld. ter da se imajo iz letnih obresti nadvojvodami. kornim vajam, pri katerih sklepu dne 31. avgusta in . septembra bode navzoči sam presvetli cesar z več te ustanove kupovati ubožnim učencem učila in obutal. Na obrtni nadaljevalni šoli 80 učili voditelj f učitelji star ; Umrl je dne 25. v Šibeniku v Dalmaciji, 37 let Ivan Peternel, c. in kr. nadporočnik v 80. domo- tn katehet. Pouk je trajal po 7 ur na teden. Učencev branskem bataljonu, doma iz Plužne pri Otaležu na je bilo konec šolskega leta 65. Goriškem. Pokojnik ni nikdar pozabil, da je bil sloven Letno poročilo štirirazredne ljudske šole in kega kmeta sin, ter je bil vedno naročen tudi na slo obrtne nadaljevalne šole na Krškem. Na ljudski štiri- venske časnike. Naj počiva v miru ! razrednici so poučevali nadučitelj, učitelj » uči Tvrdka Morpurgo- Parente v Trstu je likvi telj in 1 katehet. Otrok je bilo na njej 204. in sicer dirala. Bila je ena najimenitnejših tvrdk v Trstu. 107 dečkov in 97 deklic. Pohvalno moramo omeniti se je skrbelo tudi za šolarsko kuhinjo prav pridno. 9 da Na obrtni nadaljevalni šoli je pa bilo 46 učencev. Učiteljsko za in osobje te šole so bili 1 voditelj, 4 učitelji in 1 katehet. Pouk na tej šoli je trajal po 8 ur na teden. kr. poštne hranilnice. V c. kr. poštne hra- odbornike in izložitelje Jubilarna izložba v Zagrebu se bo slovesno otvorila dne 15. avgusta 1.1. ob 10. uri dopoludne. Vstopnica dan velja po 1 gld. za osebo, ostale dni po 30 kr., ob nedeljah in praznikih po 20 kr. Knjižice z 20 vstopnicami veljajo gld., permanentne vstopnice za od- za ostalo občinstvo 10 gold nilnice je bilo vloženih meseca julija 1891. v hranil gold. Te karte morajo imeti fotografijo osebe na, ka nem oddelku 2.141,476 gld. 73 kr., v šekovnem oddelku tero se glasé. Odbor ni mogel sicer izprslovati znižane pa 83,801.359 gld. 13 kr 9 in sicer je bilo vloženih na vozne cene po železnicah 9 kraljeva ogrska dr Stajarskem v hranilni oddelek 103.809 gld. 48 kr., v in južna železnica sta obljubil i 9 da priredita posebne se šekovni oddelek 3.637.897 gld. 52 kr., na Koroškem v vlake v Zagreb za znižane cene. Ti posebni vlaki hranilni oddelek 42.950 gld. 28 kr., v šekovni oddelek bodo naznanili o pravem času. Začasna razstava cvetlic <965.628 gld. 82 kr., 9 na Kranjskem v hranilni oddelek zelenjadi, raznega sadja in grozdja traja od 15. do 25. 20.272 gld 90 kr., v šekovni oddelek 722.026 gld. 37 kr., avgusta' Stavbeni odsek razstave bode poskrbal za na Primorskem (Goriško 9 Trst iu Istra) v hracilni od- stanovanja tujim gostom. Oglasiti se je v tem oziru delek 108.386 gld. 50 kr., v šekovni oddelek 1,368.356 gld. pri gosp. Ivanu Gabriču v mestni hiši II. nadstropje. 82 kr. Izplačalo se je pa v tem mesecu v hranilnem Tudi so cene stanovanjem uže določene. Razstava bode oddelku 1,749.410 gld. 46 kr., v šekovnem pa 81,828.914 razsvetljena električno. goldinarjev 52 kr., in sicer spada na Štajersko v hra- _ C. kr. obrtni strokovni šoli v Ljubljani. Kakor nilnem oddelku 63/259 gld. 59 kr., v šekovnem 825.554 gld. doslej vsako leto, priredila je tudi letos strokovna šola za 42 kr., na Koroško v hranilnem oddelku 22.555 gld. umetno vezenje in šivanje čipek svojo šolsko razstavo, 283.890 gld. 30 kr., na Kranjsko v 0 kateri bodi tukaj priobčeno kratko poročilo. Prvi letnik 70 kr., v šekcvcem hranilnem oddelku 15.644 gld. 63 kr., v šekovnem (učiteljica gospodična Fôierl) je razstavil lepe vzorčne 280.022 gld. 45 kr., na Primorsko (Goriško, Trst in prte s priprosto Holbeinovo tehniko, križevate, pločaste, Istro) v hranilnem oddelku kovnem 1,074 502 gld. 20 kr. 78.301 gld. 20 kr., v še- kitaste vbode in belo vezene vzorčne prte* dalje s svilo vezene obleke, namizne prte s pisanimi cvetlicami, s Vlak v Zagreb. Posebni vlak, katerega priredi svilo vezene ponočne srajce, dve odeji v filet guipure-teh- in še mnogovrstne manjše stvari. Tudi smo videli Ljubjanski Sokol" zaradi obisKa Zagrebške jubilejske razstave, odide iz Trsta dne 6. septembra t. 1. opolunoči niki v. čipkarskem oddelku vzorčne prte v tehnikah punto in bode postajal na vseh postajah do Zidanega JEnak vlak odpelje, se ob treh zjutraj iz Maribora. Mosta. Pri tirato in punto tagliato, filet guipure in point lace; dolgo čipko za oltarski prt, servijete v reticella, dokaj point- » lace-čipk, garniture za négligées i. t. drugem letniku (učiteljica gospa Hlavka) smo opažali fine bele vezenine, prte v arabski in janimski tehniki, prte z rdečo vezenino, aplikacije v svili, atlasu in peluche, perzijsko à jour-delo, pločasto vezenje, broderie d'Es pagne, poleg tega prekrasen žepni robec z belim ve- zenjem, čveterooglat prt z rdečim dvostranskim vezenjem, albo s krasnim čipkanim robom, dve stolni preprogi v arabski tehniki in z aplikacijo itd. itd. — Razstavo so spopolnjevali strokovni nariski, Katere so jako točno in lepo zvršile učenke obeh letnikov. Šola za lesno industrijo letos ni razstavila svojih izdelkov; toliko skrbneje pa se pripravlja, kakor čujemo, za prihodnje leto, ko bodeta na veliki deželni razstavi vredno zastopana oba obrtna zavoda naša, ka tera sta že v treh letih pakazala toli vesel in lep na predek. Šolsko leto na obeh šolah se je sklenilo dne 31. julija. Sole za lesno industrijo je štela koncem leta v vseh treh letnikih 39 rednih učencev in 3 hospitante. Sposobnih je bilo za višji letnik 25 učencev, 8 jih mora ponavljati izpit, 6 pa je bilo nesposobnih. Po jeziku so bili vsi Slovenci, po veri katoliki. V prvem letniku se mora vsak učeuec učiti vseh treh praktičnih strok, uamreč mizarstva, rezbarstva in 8trugarstva, v drugem letniku pa so učenci že ločeni. Drugi letnik je imel 1 strugarja, 4 rez barje in 8 mizarjev, tretji letnik pa 1 strugarja, 5 rezbarjev in 4 mizarje. Ustanov je uživalo 39 učencev v skupnem znesku 2090 gld. Šola za umetno vezenje in šivanje čipk je štela koncem leta 25 rednih učenk in 14 hospitantinj. Spo- sobnih za višji letnik je bilo 22 učenk, 2 morata izpit ponavljati, 1 pa je bila nesposobna. Materni jezik je bil 15 učenkam slovenski nemški in hrvaški Ra ven jedne so bile vse katoliške vere. Ustanov je uživalo Učiteljskih 19 učenk v skupnem znesku 750 gld. močij je bilo na obeh zavodih 10, namreč 4 stalne, časnih. Vpisovanje za prihodnje šolsko leto- bode dne za 14. septembra, redni pouk pa se prične dne 15. septembra. Te razglašene tovorne voznine za pošiljatve v Kolin veljajo le za Kolin (drž. žsl. dr ), voznine za pošiljatve iz Kolina veljajo za Kolin (drž. žel. dr. iu av. sov. zap. žel.). Nagrada za izvoz cigaret iz Egipta. Turška vlada v Egiptu je sklenila od 1. oktobra 1891. 1. počenši deliti nagrade onim, ki bodo pošiljali največ cigaret V • - a inozemstvo. S to odredbo se nadeje vlada izdatno pospešiti izvoz, pa tudi pomnožiti carinske dohodke, ker bode potrebovalo v deželi več tobaka, ki se uvaža i/,inozemstva in se mora pri uvožnji pl čati od njega še precej visoka carina. — Brzojavni promet v I poluletji 1891. 1. Vseh brzojavk je bilo oddanih 2,632.055, in sicer pri državnih brzojavnih uradih 2.070.693, pri železniških brzojavnih uradih pa 140.054. Mednarodnih brzojavk pa je došlo, in sicer pri državnih brzojavnih uradih 590.197 pri železniških uradih pa 10.671, vseh skupaj torej 600.868. Prehodnih brzojavk je šlo preko Avstrije 316.183 mednarodnih istem času minolega leta je zuašalo število brzojavk za _ _ ____ % 138 521 manj nego letos. Kosmati dohodki za te brzojavke zuašajo 2,029.300 gld., to je 38.214 gld. več nego v prvem poluletji minolega leta 1890. Budimpeštanske tržne cene z dne 12. avgusta 1891. Pšenica gld. 10.15 do 10.80, rž gld. 9 35 do 9.55., ječmen--6 10 do G 50, oves (novi) 6.15 do 6.25. Kurzi na Dunajski borzi dne 13. avgusta Papirna renta ...........gld. 92 20. Srebrna „ ...............„ 9225. Zlata „ ............ 111.75. Marcijeva renta................ „ 102 30. Napoleondori (20 frankov)........„ 9'417r C. kr. cekini............. 5*61. Nemške marke...........„ 58* 10. Popravek : V zadnji številki naj se bere namesto a Budimpeštanske tržne cene z dne 29. julija' . . . z dne 5. avgusta in pri kurzih namesto dne 30. julija ..dne 6. avgusta/ vat Gospodarstvo. Poljodjeljstvo, vinogradarstvo, pivni- čarstvo voćar- stvo. Cvieće i sočivo. Stočarstvo Pčelarstvo. Svilarstvo. Ribarstvo. Gospodarsko šumarska ▲ kolovoza listopada šumarstvo. Gospodarski obrt. Gospodarska tehnika i graditeljstvo. Učevna sredstva literatura gospodarstva i šumarstva. Kućni obrt. Slike umjetnine. zložbena lutrija sa 1001 sgođitkom. — Glavni sgoditak u vriednosti od 10.000 franaka. — Srećka 50 nč - Odgovorni urednik (Sustav Pire Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki.