V  krmljenjuu z ovsom
je treba biti previden
Ovcs je znan kot eno najboljših krmil ne samo zaradi tega, ker vsebuje obilo hranilnih snovi, temveč predvsem zaradi lahkc prebavljivosti in zdravstvenega učinka. Tem lastnoslim je pripisati, zakaj Je oves za nekatcre vrste živali, zlasti za mlado živino, za plemeniake in konje težko  nadomcstljivo krmilo.
V čem temclji ta zdravstveni učinck, do dancs še ni natančno dognano. Do-mneva se pa, da jc ta učinek v nepo-sredni zvezi s posebnim razmerjem med beljakovinami in tolščarni. Dolgo časa je vcljala polužnina (alkaloid). t. zv ave-nin, ki se nahaja v vrhnfi plasti zrna, za zdravstveno snov. kar jc odkril znanstve-nik Sanson, toda drugi strokovnjaki tega niso mogli ugotoviti. Zato se zatrjuje. da ni sigurno, da ie avenin v ovsu navzoč Ni pa izključcno, da se v ovsu nahaja kaka polužina ali alkaloid, ali pa da po-vzroča okusnost ovsa (po rnnenju zran-stvenika Potta) neka vaniliii podobna snov, ki draži žleze, da proizvajaio obilo prebavnei?a soka, kar pospešuje popolnej-šo  prebavo
Med dušičnimi snovmi, ki se nahajajo v ovsu, je najvažnejši albumin, kj se na-haja v l,2"'o rastJinskega kleia (^ladina) in 3,6—5,3°/n le<?umina (rastlinpke sirni-ne) Razen teh vscbujs zrno iudi encime ali   kemičnc   snovi.   ki   pretvarjajo   razne
sestavljenc snovi v enostavne spojine. Razlikujemo encime, ki razkrajajo škrob in take, ki razkrajajo beljakovlne. Med ogljikovimi vodani (hidrati) so važni škrob, dekstrin in majhne količine slad-korja.
Po Kellnerju vsebufe oves sledeče hra-nilnc snovi: vode 13n/o, o^ljikovih hidra-tov brez vlaknine 58°'o, beljakovin lO,3°/o, vlaknine  lO,3"'o,  tolšč 4.8°'n.
Ovcs ima pa kljub navcdcnim predno-stim za 4% manjšo hranilno vrednost ka-kor koruza. Če pa primerjamo oves t^ledc vseb;ne tolšč z dru*\m'i žiti, vidimo, da tma   sorazmerno   največ   tolščc.
Tolščc  v  žitnih  zrnih:
ovcs.....    4,8°/o
ječmfin     ....       2.1°/o
pšenica    ....    1.9°'o
rž......    1,7°/«
Organskih snovi ovsa prebavi konj 51n/n,  ovca   pa 56°'o.  in   sicer:
konj        ovca
bcliakovin.....    8.0«'«    7,Otl'o
tolšč.......    32°'o    3.7«/o
vlaknic.....         0.70/o    4 5ft/o
osialih ogljikovih hidr     3S,Ofl/o  40,00/o
Pfavilno krmljenje z ovsom fe v veliki meri odvisno od njegove kakovosti in na-čina priorave krmila. Oves, ki se še ni , izpotil. to je zrnje novcga pridelka, je manj prebavljiv in povzroča tudi razne bolczni. Razlika novega zrnja od prele-žanega }c tudi v tera, da vscbuje prvi raz-meroma obilo vlage. Sicer pa lahko oves, ki ie bil dobro spravljen. suh, uporablja-mo brez vsakih škodljivih posledic za krmljenje. V nasprotnem slučaju pa ga moramo prcd krmlienjem dobro posušiti in pokladati v manjših količinah pome-šanega z drugimi krmili.
Različna so mnenja, v kakšni obliki se naj oves poklada. Wellmann zastopa sta-lišče, da 3 kg zmečkanega ovsa zamenja po hranliivosti 4 kg celcga ovsa. Na pod-lagi hrantlnih poskusov je dognano. da jc oves tem laže prebavljiv, čim bolj ie razdrobljen. Važno je tudi dejstvo, ki sta ga na podlagi poskusov dokazala Weisle in Morgen. da povzroča dališo dobo trajajočc krmlienje s samim ovsom pogin živali. Ta škodljivi učinek pripi-sujemo kislinam (žveplena in fosforna), ki se tvorita pri razkrajaniu beljakovin, ki ga pa lahko zmanišamo, če pri krm-ljeniu pokladamo tudi primerne količine iedilne sode ali apna. Iz navedcncga sle-di, da oysa v prevclikih količinah ne srae-mo pokladati živmi.
Moker in zatohel ovcs moramo pred pokladanjem brezpogojno posušiti. Oves, ki jc postal rjavkast zaradi nezadostnega sušenja in toplote, ki nastaja pri potenju, vsebuje razraeroma manj branilnih snovi kakor navadni suhi oves, \e pa uporab-ljiv. če ga pred polaganjem dodobra pre-zračimo.
Ovcs ie med žiti v po^ledu krmilnih vrednosti na prvem mestu. Pri krmlieniu tudi ne nastopa;o razr.e prebavne težavc in napcnjanje, ki sc pri nepravilncm hra-nieni" z drucT'mi krtnili dostik^at do^aja. Oves aie obilo telesne moči. Trcba ga ie pa polagati smotrno in v nrimern^b koli-činah konjem. mhdi in delovni živini ter plemenskim   živalim