VICTORIEN AURY — FRAN JORDAN:
Pepelčica.
|ivela sta nekdaj mož in žena, ki sta imela dve hčeri. Starejša je bila lepša kakor mlajša. Mati je Ijubila sarao prvo. Vsako jutro je poslala mlajšo hčer na polje race past, kjer je vsakokrat spredla funt prediva. Ostali čas je sedela mlada deklica na ognjišču v kotu, in zato so jo imenovali pepelčico.
Ko žene neko jutro — kakor navadno — svoje race na pašo, pride k mlaki in jim začne pe1i, da bi jih vzpodbudila ili v vodo:
Gra, gra, gra, igraCke, preljube race, račice! Po vodi mirni plavajte, po svoje se zabavajte.
Komaj je nehala peti, se ji prikaže majhna starka.
,Kaj delaš tu?" vpraša Pepelčico.
»Poslali so me past race in prest ta funl prediva," odgovori mlada deklica.
,In kdo te je poslal?"
^Moja mati."
»Ali pošlje kdaj tvojo sestro race past?"
,Ne, nikoli."
,Res ne? No, tedaj dobro, dragi moj olrok, hočem ti nakloniti da-rilo," nadaljuje stara žena.   wVzemi ta glavnik in počesi si lase."
Pepelčica stori, kar je starka ukazala. Počeše si lase, ki so bili jako lepi, in \z njih je padlo obilo zrnja, ki so ga race s slastjo pozobale. Ko so zobale po svoji želji, si začne Pepelčica česati glavo po drugi strani, pa tedaj to ni bilo več zrnje, kar je padalo iz las, ampak mnogo biserov, de-mantov in drugih dragih kamenov. Vselcj, kadar je polegnila z glavnikom po laseh, ji je padlo kaj novega pred noge.
—" 49 ¦*-
Stara žena ji reče to pobrati in ji da škatlico, da spravi vanjo vse to. Ukaže ji, naj vse to dobro skrije v svojo omaro. Nato potrka na kolovrat Pepelčice s paličico, ki jo je imela v roki, izgovarjajoč neke besede, in pre-divo, ki je bilo na njem nataknjeno, je bilo izpredeno v tera trenutku, in sicer popolnoma dobro izpredeno.
»Sedaj pojdi domov," pravi Pepelčici, ki jc bila jako začudena inoča-rana nad tem, kar je videla,   »in  pridi  semkaj  vsak dan, tukaj tne dobiš."
Pepelčica se vrne domov in molče sede na ognjišče v kot po svoji navadi. Drugi dan gre zopet k mlaki, kjer dobi staro ženo, ki je predla svoj kolovrat prediva tako kakor prejšnji dan. Deklici da svoj glavnik, da si počeše lase.
Prihodnji dan sc je vse izvršilo na isti način.
Nekega jutra, ko je bilo njeno predivo izpredeno, ji reče stara žena: »Poslušaj dobro, kaj ti povem. To noč priredi princ veselico in nanjo je povabil tvojega očeta, tvojo mater in tvojo sestro. Vprašali te bodo v šali, če hočeš iti tja. Odgovori, da se za to ne brigaš. Sedaj vzemi tega majh-nega ptička, skrij ga v svojo sobo in reci mu nocoj, ko vsi odidejo:
PtiE zeleni, krasni mi, naj bom lepa kakor ti.
Takoj boš oblečena za veselico. Vzemi to paličico, potrkaj z njo na zemljo, in kočija se prikaže. Pojdeš na veselico, nihče te ne bo spoznal, in princ bo s tabo plesal. Samo, kadar stopijo v jedilno sobo, skrbi, da sedeš v ko-čijo in izgineš tako, da ne bo mogel nihče za teboj. Prišedši domov, se zopet zateci k ptiču in mu reci:
Ptič zeleni, krasni moj,                                                              •
zda] naj grda bom takoj.
]n taka boš kakor prej. Pojdi zopet v svoj kot na ognjišču in molči."
Pepelčica vzame ptiča, ga prinese domov, skrije v svojo omaro in ko je prišel večeiv stori, kakor je ukazala stara žena. Komaj je izgovorila:
Ptič zelenl, krasni mi, naj bom lepa kakor ti.
se je izpremenila v lepo princezinjo, oblečeno veličastveno in pokrito z dragim nakitom. Stopi v bliščečo kočijo, ki jo je čakala ob vratih, se pelje na veselico in pleše s princem. A ko je prišla ura za večcrjo, sede takoj v kočijo in se odpelje, kakor ji je ukazala stara žena.
Ko je princ ni več videl, zapove svojim služabnikom, naj jo iščejo povsod, toda ne morejo je dobiti.
V nadi, da zopet pride, če priredi drugo veselico, naznani princ svojim gostom, da jim priredi podobno veselico prihodnjo noč in jih povabi, naj se je udeleže vsi.
Ko so se vrnili oče, mati in sestra, so videli Pepclčico sedeli v kotu pri ognju kakor navadno.
Pripovedovali so ji o veselici.
-^.   50   >^-
nBilo je sijajno," pravi mati. „Bila je tam gospodična, ki je bila pravi čudež lepote. Nihče ne ve, kdo je. Rada bi, da bi jo tudi ti videla."
,Mi je vseeno," reče Pepelčica prijazno.
.Nocoj bo na dvoru druga veselica," reče raati, ,če želiš, lahko pri-deš tja."
,Hvala vam, prav dobro mi je v kotu pri ognju."
Prihodnje jutro gre Pepelčica zopet na pašo z racami, kakor je storila vsako jutro. Sreča staro ženo, ki ji reče, naj gre zvečer zopet na veselico, kjer naj se vede ravno tako kakor prejšnji dan. V trenutku, ko bo večerja, naj odide, in če jo zasledujejo, ko zapusti palačo, naj vrže nekaj denarja skozi okno kočije.
Vse se je izvršilo tako kakor prejšnji večer. Pepelčica se zateče k ptiču, ki jo nakili še lepše, če je sploh mogoče kakor prvi dan. Pride na veselico. Princ ukaže svojim služabnikom, naj je ne izpuste izpred oči. Ko sede v svojo kočijo, uderejo za njo; loda ona jim vrže toliko in toliko denarja, da se ustavijo, da bi ga pobrali, tako da jo izgube iz vidika.
Nasiednje jutro gre Pepelčica kakor ponavadi zopet na pašo s svojimi racami iskat staro ženo.
»Vse se je izteklo dozdaj dobro," reče ta; ,pa poslušajl Nocoj boš iraela obleko vso pokrito z zlatimi zvončki in tudi zlate čreveljčke dobiš. Prinčevi služabniki bodo zopet tekli za teboj; vrzi jim čreveljček in denarja, da ne bodo mogli zvedeti, kje stanuješ.'
Ko je prišla noč in ko je bila Pepelčiča sama v hiši, jo je ptiček oblekel še bolj veličastno kakor prej. Obleka je bila vsa pokrita z zlatimi zvončki, na nogah je imela majhne zlate čreveljčke, ki so bili pravo čudo. Plesala je veliko s princem. Ko je sedla v svojo kočijo, so ji sledili slu-žabniki kakor drugikrat, pa niso pazili na denar. Eden izmed njih se vendar pripogne in pobere čreveljček. Ko vidijo, kje se je kočija ustavila, se vrnejo in povedo princu, ki jih je bogato obdaroval.
Drugi dan gre Pepelčica z racami na pašo iskat staro ženo, ki ji reče: ,To jutto moTaš hiteti, zakaj princ pride k vam."
Da ji glavnik kakor navadno in medtem, ko se je deklica česala, je vrtela njen kolovrat, potem pa jo pošlje hitro domov.
Kakor hitro jo mati zagleda, reče:
,Zakaj si se vrnila to jutro tako hitro?"
.Glejte, kako so race velike in debele, ni jim treba več jesti," odgo-vori ona.
Mati, videč, da so res velike in debele, nima ničesar priporoniti.
Pepelčica se je komaj vrnila, ko pride princ z vsem svojim spremstvom in potrka na vrata.
Oče, mati in starejša hči, videč, kdo jih je obiskal, mu tečejo odpret
Pepelčica pa poišče svojega ptička, ki jo obleče v eni sekundi v obleko z zlatimi zvončki, toda da ji samo en čreveljček.
Med tem časom izprašuje princ očeta:
»Koliko hčera imate?"
,Eno samo, glejte, tukaj je." jNimate-li drugih?"
.Oprostite, prosim; imam še eno, pa ta mi je v sramoto. Ta sedi vedno na ognjišču v kotu in je pokrita s pepelom." »Nič zato, le naj pride," reče princ.
Oče zakliče: ,Pepelčica, stopi za trenutek dol!" Tedaj se je slišalo po stopnicah:  ting-ling, ting-ling!  Zlati zvončki so zvonili ob vsakem koraku.
.Glejte neumnico,"   reče mali,   Jopatico in grebljice vleče za  seboj." A bili so vsi kakor od strele zadeti,  ko  se  prikaže  Pepelčica v svoji -    čudoviti obleki.
-^.   52   ¦—
¦Glejte jo, ki io iščeml" zakliče princ; Jzgubila je zlat čreveljček; poglejmo, če se prilega nogi ta, ki smo ga našli."
Tu potegne iz žepa čreveljček, ki ga je pobral služabnik. Da ga Pe-pelčici, ki ga obuje, in on spozna, da je njen.
Sedaj prosi princ za njeno roko, in oče in mati ne moreta odreči. Pepelčica prinese svojega ptička, istotako vse bogastvo, ki ga je dobila od stare žene in gre za princera.
Imeli so sijajno svatbo in so tudi z očetom, materjo in starejšo sestro Pepelčice dobro ravnali, prav kakor bi ji bili ti vedno dobri.