štev. 46. Pogina pia^a t got<m.»	Ljubljana, 17. novembra 1926.
Leto VIII.
(nit, delavec In obrtnik Kj bodo narodu vodniki
Izhaja vsako sredo. Naročnin«: ■a celo Ido Din »'-ta pol leta . 15 — la Inozemstvo u celo leto Dir 5»-Inseratl po larllu - Piv mer.In vpralanjem r.aj •e prtloli znamko za cd fovo r. — Nefrankirana pisma s« nc sprejemajo.
Vsakdo v!l«a| vse sadov« svojega dala In marljivosti!
Rokopisi s« r« vračalo. - Plata In to« se v LJubljani. - Uredništvo In upaava Ja v LJubljani v Kolodvorski •Ud Mev. T. - Telefoa tnter. It. SO«. - KaCuo pri poft. Cekovoem s*. voda H. 115«.
Naš pokret.
Prvo pismo.
Nobenega dvoma ni, da so se ljud-' e po zadni vojni silno izpremenili.: išov duh, novo gledanje na svet in I življenje loči današnji čas od onega < pred vojno. Socijalno gibanje celot-j e družbe se prenavlja in zavestno) irilagodeva razmeram v posamez-ih državah. Stare teorije in dogme itajajo zaprašene na knjižnih poli, vsakdanje življenje najširših sti naroda pa pripraylja nova znanja, vodi nove zamisli in poskuša vsak dan problem čisto prak-ično zapopasti in rešiti. Najbolj poučen v tem pogledu je jirimer socialne demokracije. Pred vojno je nosil vse socijalno-politič-no gibanje primeroma majhen odstotek organiziranega tovarniškega delavstva. Ogromne monožice kmeč- j ko-delavskega ljudstva pa so soci-k jalno mirovale. Njihov gospodarski pložaj je bil pred vojno bolj znos-
iv	kot je danes, deloma je živelo udstvo po kmetih še v takšni kul-urni zanemarjenosti in pod tak-nim hudim političnim pritiskom, a ni bilo pričakovati hitre spremembe, n. pr. v Rusiji in na Balkanu. Vojna je poklicala milijone tmečko-delavskega ljudstva v strelske jarke. Vsa doživetja tekom štirih vojnih let, so te milijone duševno prerodile, zbudila so v ljudeh zavest človečanstva. Vseh teh duševnih pretresljajev »kmečkih« ljudi socijalna demokracija ni razumela, ostala je v svojem predvojnem preozkem okviru. Vidimo, da se je socijalna demokracija v čisto ali vsaj pretežno industrijskih državah sicer vzdržala, toda pod idej-nimi vplivi meščanstva odmaknila čisto na desno. To predvsem iz strahu pred »rusko boleznijo«, boljševizmom. To se je zgodilo n. pr. v Nemčiji, v Avstriji, na Francoskem,
v	Angliji in v Severni Ameriki. — V kmečkih ali pretežno agrarnih državah pa je socialna demokracija propadla. Prvi val »ruske bolezni« jo je premagal, še prej, predno se je čisto jasno pokazala nemožnost ideje industrijskega komunizma na kmetih. Vsaka diktatura je ljudstvu na kmetih zoprna. Živeč po vaseh, ponekod celo še v družinskih zadrugah, drugod zopet gospodarsko povezano že v moderno zadružno samopomoč, je kmetsko ljudstvo vzgojeno v demokraciji, ki jo pojmuje in vzgaja čisto po svoje, po Jastnih krajevnih potrebah, običajih in navadah. V takih državah se je pojavil namesto razpadle socijal-
* ne demokracije nov nosilec socijal-nega pokreta, nov tolmač v vojnih
grozotah in ob velikem ljudskem umiranju socijalno zbujenih množic po vaseh. Nekdaj socijalno idilično speče vasice so nenadoma spregovorile o svojem trpljenju in pomanjkanju, o svojih zadregah in željah. Nastali so kmečko-delavski pokreti, ki imajo svojo posebno ideologijo, svoje gledanje na svet, svoje reformne načrte, svojo posebno organizacijo, ki se povsem loči od drugih političnih strank kapitalistične družbe, in svojo politično taktiko. Tako je vzplamtel tak pokret na Bolgarskem, v Češkoslovaški državi, na Poljskem, v Romuniji itd. V naši državi je ta pokret našel največ tal v Hrvatski, odkoder se je razširil na jug do Dubrovnika, na vzhodu do Subotice, na severu do Triglava. Tudi v Srbiji se je započel zelo lepo, toda se je pod pritiskom težkih političnih prilik začasno zaustavil. Ima pa lepo bodočnost, zakaj v napol patriarhalni Srbiji se vrši clanes velik gospodarski proces razkrajanja na kmetih. Stare rodbinske zadruge, v katerih je še dandanes organizirano srbsko kmečko ljudstvo, se lomijo pod pritiskom kapitalistične produkcije in finančnega velekapitala. Že se vidijo početki velike gospodarske krize srbske in muslimanske vasi, vedno pogosteje se vidijo početki ljudskega osiromašenja tudi tam, kjer ste bili nekdaj doma idilična socijalna znosljivost in zadovolj-nost. Vse to vodi v novo življenje, težje in trše, in bo dvignilo tudi politično samozavest kmetškega ljudstva.
Pri nas v Sloveniji se tudi vedno težje živi. Ljudstvo se ozira po so-cijalni, to je skupni in solidarni od-pomoči. Meščanske stranke že po svojem idejnem bistvu, namenu in pomenu svojih organizacij, nimajo razumevanja za novi čas in njegov duh. Socijalna demokracija je nujno morala razpasti, ker je v nji prevladal gosposki duh in duhovna sterilnost v tolikšni meri, da ni mogla najti niti gospodarskih tal naroda, kateremu bi imela služiti.
Naša »Slovenska kmetska stranka« je sedaj poklicana postati nosilec tega novega socijalno-gospodar-skega in kulturnega pokreta med Slovenci. Že po svojem socijalnem pojmovanju ni in biti ne more samo stanovska stranka, ki bi zastopala morda le kakšne posameznike, živeče po vaseh, temveč postati mora zastopnica cele vasi, vseh, ki v njej delajo in prebivajo. Razumeti mora socijalno strukturo naših vasi in se-lišč, to je postati mora stranka vse-
!ga naroda, ki je kmetski in delav-Iski.	j
j Duh, ki spremlja to novo social-| i no gibanje je povsod enoten. Te-j ! meljna načela so ista pri nas kot v i i Bolgariji, na Češkoslovaškem, na| Poljskem, na Finskem itd. Veliki in | mučeniški vodja pokreta v Bolgari- i ji, Aleksander Stamboliski, je v' svojih »Principih« zapisal tole:
Kmetsko-delavska zveza v Bolgariji je popolnoma demokratična, politično-gospodarska družabna organizacija. Ona je predstavnik velikega kmetsko-delavskega stanu in| nima prav ničesar skupnega s političnimi strankami. Ona zbuja zavest med kmečkim ljudstvom za vzajem- j no sopomoč in samosvojo borbo, da ga združi in napravi iz njega prvo- j vrstno državno silo, ki bo dostojno predstavljala interese kmetsko-delavskega razreda, ki tvori večino bolgarskega naroda in je temelj tu-' di državnega življenja bolgarskega, j
Kmetsko-delavska zveza v svojem notranjem življenju temelji in se upravlja po pravilih parlamentarizma in v okviru svojega načelnega stališča. V njenem notranjem življenju velja popolna svoboda misli in govora. Odloki večine so za vsakega obvezni. Kdor ceni avtoriteto poedinca više ko pa avtoriteto »Zveze«, zapusti temelj in načela demokracije ter se poda na pot monarhizma in anarhije. Takšen človek je izgubil moralno pravico, da govori o načelih Kmetsko-delavske zveze«, ker se ji je z lastnim delovanjem odrekel. Zadnja in pravomočna beseda o vseh spornih vprašanjih ima redno konstituirani kongres »Zveze«.
Tako Stambolijski! V prihodnjem pismu se bomo pomenili, kako je ta pokret v Bolgariji nastal, kakšne ideje so ga vodile in kako se je boril.
A. Prepeluh.
Shod zaupnikov SLS v Celju.
V	nedeljo, dne 14. t. m. so zborovali v Celju v »Narodnem domu« zaupniki SLS. Za to zborovanje je vladalo tudi izven Slovenije precejšnje zanimanje zaradi napovedanega političnega govora voditelja SLS g. dr. Korošca.
Z obžalovanjem ugotavljamo, da nas je iznenadilo to, kar je povedal dr. Korošec svojim zaupnikom. Tako praznega in brezpomembnega govora namreč še dolgo nismo slišali oziroma brali kakor je bil nedeljski govor dr. Korošca v Celju. Če pomislimo, da je tako govoril dr. Korošec, ki je prvi voditelj največje politične organizacije v Sloveniji, nam mora biti žal, da je tako prazen govor v Sloveniji sploh mogoč. Žal, ne zaradi dr. Korošca ali zaradi SLS, ampak zaradi splošnega poliičnega ugleda Slovencev!
V	svojem govoru v Celju je dr. Korošec namreč samo ponavljal to, kar so že neštetokrat zapisali njegovi ljudje v »Slovencu« in Domoljubu«. Rekel je med drugim, da je samo SLS »legitimna' zastopnica slovenskega naroda«, da so člani njegovega kluba najbolj pošteni ljudje na božjem svetu, da se trudijo on in njegovi za dobrobit vseh stanov v Sloveniji, da SLS ni proti-državna stranka in končno je zahteval, da morajo zastopniki SLS priti v vlado, ker imajo tudi Slovenci pravico, da so zastopani v vladi. Če dodenemo še to, da je Radiča po svoji stari navadi obrcal z »izdajalcem«, tov. Puclja pa pri-
merjal s »tatom, ki je ukradel klobaso, sedaj se pa izigrava kot čuvar klobase«, smo vsebino govora dr. Korošca povedali dovolj izčrpno. In taka prazna slama naj bo političen govor! Žalostno!
Kdor je cel govor dr. Korošca prebral, mora dobiti vtis, da je vse govorjenje dr. Korošca ena sama velika ponižna prošnja na mero-(lajne kroge v Beogradu, da puste SLS v vlado. Dr. Korošec je svečano zatrjeval, da ni »protidržaven element«; naglašal je, da se da prav lahko ž njim govoriti o izpre-membi politične taktike; on in SLS so tudi vedno pripravljeni državo braniti pred zunanjimi sovražniki — a kljub temu so njemu in njegovim vrata v vlado zaprta! On je sicer rekel, da so vrata v vlado zaprta »Slovencem«, a to moramo popraviti v toliko, da vladna vrata niso zaprta »Slovencem , ampak samo SLS!
Ni pa povedal dr. Korošec v Celju, zakaj so njemu vladna vrata zapi*ta. On je pač nekaj namignil, da so mu vladna vrata zaprta zaradi nekih denuncijacij, češ, da njegovo stranko neki ljudje iz Slovenije v Beogradu obrekujejo kot »protidržavno«, ni pa povedal, če je 011 kaj storil, da bi Beogradu dokazal, (la to ni res! To pa se pravi z drugimi besedami, da on in njegovi tovariši v Beogradu spe in da nič ne delajo! Oni ne delajo niti tega, kar bi njim samim koristilo, še manj pa to, kar bi koristilo vsej
Sloveniji. Oni enostavno čakajo, da se jih usmili — kdo drugi!
Mi smo že večkrat naglašali, in to ponavljamo tudi danes, da bi bilo za Slovenijo silno važno, če bi sedela v vladi tudi večinska stranka Slovenije. To bi se moralo poznati zlasti na našem gospodarskem polju. V nedeljo pa je dr. Korošec moral priznati, da so za SLS vladna vrata zaprta, in dr. Korošec ni vedel nič povedati o tem, kaj da je storil, da bi vladna vrata odprl! To je ravno njegova naloga, da jih odpre, če hoče res za Slovenijo kaj doseči. On tega ni dosegel, in zato je tudi bivanje 20 slovanskih zastopnikov v Beogradu popolnoma brezplodno. To je žalosten rezultat zavožene politike SLS!
Ko je dr. Korošec svoj govor v Celju končal, bi se bila morala vršiti o njegovem političnem poročilu razprava. Te razprave pa ni bilo, ker se sploh nihče ni oglasil
za besedo! Gospodje zaupniki SLS so poročilo dr. Korošca mirno vzeli na znanje, a niti eden ni imel poguma, da bi bil vstal in povedal gospodom voditeljem v obraz, da so nesposobni! Verjetno je, da se nihče vstati ni upal. Če pa je temu tako, da se ljudje brez »višjega« dovoljenja niti kihniti ne upajo, potem moramo že reči, da ima vsak take voditelje, kakoršne zasluži... Taka stranka, kjer le par ljudi vse komandira, ljudje pa morajo molčati, če nočejo imeti kakšnih nepri-lik, ni moderna demokratična stranka, to tudi ni ljudska stranka, ampak to je navadna politična klika, ki mora prej ali slej vsled svoje neplodovitosti razpasti! Mi se prav nič ne čudimo, če so taki stranki vrata v vlado zaprta in prav verjetno je, da teh vrat tudi nedeljski govor dr. Korošca ne bo odprl, kar bo gospodarstvu v Sloveniji silno škodovalo, in to zlasti sedaj, ko se ravno dela državni proračun.
Nov učni načrt na dvorazrednih osnovnih
šolah.
Veliko nezadovoljnost in razburjenje je napravil novi učni načrt na dvorazrednih osnovnih šolah povsod, kjerkoli so ga šolski upravitelji v smislu sklepa ministrstva prosvete z dne 28. avgusta 1926, uveljavili in začeli po tem načrtu poučevati šolsko mladino. Ta novo-ukazani šolski načrt s poldnevnim poukom je nepraktičen, nepedago-gičen, da, s stališča kmetijskega prebivalstva naravnost kvaren. Nekateri šolski upravitelji so ga upe-ljali, drugi ne; zato vlada pravcata postavna zmešnjava — v osnovnih dvorazrednih šolah. Na primer na osnovni šoli v Voklem velja še stari učni red: otroci hodijo po oddelkih zjutraj in popoldne, tako jih je nekaj vedno doma pri stariših, katerim pomagajo varovati mlajše otroke in tudi opravljati kaka lahka pa potrebna, primerna dela.
V bližnjem, dobre pol ure oddaljenem Šenčurju pa se je mudilo pričeti pouk po novem učnem načrtu. Zato sede sedaj skupaj popoldanski in dopoldanski otroci v eni sobi od 8. ure zjutraj do 1. popoldne, torej celih pet ur!
Opravičeno se ljudje proti temu novemu učnemu načrtu pritožujejo. Krajni šolski sveti mu ugovarjajo, ravno tako tudi razni zastopniki občine ter prosijo in zahtevajo, naj se čimpreje ukine in prične učiti po starem, preizkušenem načrtu. Zastopniki občine Šenčur so osebno okr. šolskemu nadzorniku povedali, da je ta načrt za kmetske razmere škodljiv, da, celo grozili, da ne bodo pošiljali otrok v šolo, če se ne spremeni. Seveda, šolski nadzornik jih je pač svaril, naj tega ne store, češ, da bi bili kaznovani. Nikoli bi se ljudje ne pritoževali in grozili, če bi jim tam kruta naredba ne segala takorekoč v meso in kri. Samo eden vzgled. Povedal ga je zastopnik okr. šolsk. nadzorniku v Kranju: Ima 7 otrok, izmed teh so štirje šoloobvezni. Mali so doma — brez nadzorstva, brez varuha, ker so varuhi — drugi otroci — v
šoli. Pretekli teden je padel mali otrok s peči in bi se bila kmalu zgodila smrtna nesreča. Zakaj? Ker so vsi drugi starejši otroci v šoli. Ko bi bil vsaj eden doma, za varstvo otrok, bi bil tak slučaj izključen. Pa tega ne dovoljuje novi učni načrt.
Ali naj mali kmet radi tega šolskega načrt najame tujo moč? Kje
naj jo dobi? S čim naj varuha ali pestunjo plača? Saj je že tako z davki in drugimi stroški obremenjen, da gospodarsko nazaduje, da se je bati, da propade. Kar kmet pridela in bi rad prodal, nima cene, kar pa kupi, je neznosno drago. Če mu torej še ta novi učni načrt tako nepotrebno odtegne še domače otroke, ki bi mu lahko pomagali, potem ni čuda, da je vznejevoljen.
Krajni šolski svet v Šenčurju je pri seji dne 24. oktobra t. 1. proti novemu načrtu tako-le ugovarjal:
Otrokom, zlasti v nižji skupini, je telesno škodljivo, ker morajo nepretrgoma, dasi z malenkostnimi odmori, sedeti po pet ur v šoli. Tudi duševno je tako nepretrgano učenje otrokom škodljivo. Pouk ne bo imel zaželjenega in pričakovanega uspeha, kajti utrujene duševne zmožnosti otrok ne bodo mogle pouku zadovoljivo slediti.
Novi učni načrt je zelo neprikla-den za naše kmetske družine. Po prejšnjem učnem načrtu so hodili nekateri otroci v šolo dopoldne, drugi popoldne. Na ta način jih je bilo vedno nekaj doma, kjer so pomagali starišem pri mnogovrstnem gospodarskem delu, poglavitno pa s tem, da so pestovali in varovali doma manjše otroke. Po novem učnem načrtu imajo vsi otroci — razen ponavljalcev — pouk istočas-jno dopoldne. To je hud udarec za I kmete, ki si morajo po novem uč-jnem načrtu marsikdaj najemati tuje ljudi dopoldne, za taka gospo-J darska, nujna, neodložljiva dela, ki , bi jih opravljal sicer lahko otrok, 'zlasti pa za varstvo otrok, ker se sami stariši v ta namen ne morejo
odtrgati od gospodarskega dela. Vse to bo vzrok pogostemu in opravičenemu izostajanju otrok od pouka, ki bo vsled tega mnogo trpel.
Tudi čas pričetka pouka po novem učnem načrtu — ob 8. zjutraj
—	je, zlasti v zimskem času, očitno prezgoden, posebno za otroke iz daljnjih vasi. Oditi bodo morali od doma še v temi, in ako bodo — pozimi — slaba ali zasnežena pota, bodo prav pogostne zamude in številna izostajanja popolnoma upravičena in neizbežna. Tudi vsled tega bo pouk trpel.
Jasno je, da so šolski prostori (učilnice) za istočasni pouk tolikega števila otrok — po novem učnem načrtu po dva oddelka skupaj
—	odločno premajhni. Naše šole so bile pač zidane za pouk v ločenih oddelkih. Otroci so stlačeni v klopeh skupaj, da se ne morejo zadostno gibati. Kakšen neznosen in ne-
zdrav vzduh bo vladal pozimi p tesni šolski sobi pri toliki mn otrok! Ubogi otroci, ubogi učitel
Edina primerna kazen za 1 ali zanemarjene učence — in ta vendar v nekaterih slučajih pi cejšnjega pedagogičnega pome pridržavanje ali zapiranje učen v šoli takoj po končanem šolsk pouku — je z novim učnim na tom postala iluzorična. Kajti ne si mo neusmiljeno, ampak tudi mo: no naravnost nemogoče in zdrai stveno nedopustno bi bilo, prid žati otroka v šoli še potem, ko je ž celih 5 ur presedel v (pozimi za tohli) šolski sobi.
Na podlagi naštetih razlogov pro si in zahteva tukajšnji krajni šo ski svet z vso odločnostjo, da s omenjena naredba o novem učnem načrtu ukine ter se naj za naš* kraje zopet uvede stari in preizku šeno uspešni način poučevanja
Ho piši.
Kranjsko.
Kmetom v pomoč! (Dopis z Gorenjskega.) V sedanjih časih je kmet v hudi stiski, ker so delavne moči drage, vreme za kmetovanje zelo neugodno in ker tudi vlada kmete premalo podpira. Odtod prihaja beg mladih ljudi s kmetov v mesta. Nekdaj je kmetske strojne zadruge podpirala vlada s tem, da je za stroje dajala davka prosti bencin, in izdatno jih je podpiral deželni odbor. Sedaj se še dobiva bencin davka prost, ali ceremonije, da se to doseže, so mučne. Posebno je pa hudo zadel strojne zadruge lansko leto zakon o zavarovanju delavcev pri mlatilnicah. Strojniki, kurjači in vlagači se morajo zavarovati za slučaj bolezni in za slučaj nezgode na isti način kakor industrijski delavci po tovarnah. Treba jih prijavljati in odjavljati pri ekspozituri Okrožnega urada. Drugo osobje se zavaruje kolektivno samo za slučaj nezgode. Na vsako konjsko silo pri mlatilnici na motor se računa po dva delavca. Ako je mla-tilnica na štiri konjske sile, treba zavarovati osem delavcev. Če pomislimo, da mlatilnica dela komaj en mesec v letu in da je zavarovalnina visoka, pota za zavarovanje pa za kmeta zamudna, ni nič čudnega, če se kmetje jezijo nad tako pomočjo vlade. Prosimo gospoda poljedelskega ministra, naj skuša trdi zakon kako omiliti, poljedelcem pa izposlovati resnično podporo.
Iz blejske okolice. Zadnja poplava je tudi blejsko okolico strahovito zadela ter ji povzročila ogromno škodo, tako na posestvih odnesenih ali posutih z gramozom, ali odnesenih mostov in jezov ter porušenega blejskega vodovoda. Vsi prizadeti z grozo gledajo v bodočnost, kajti prebivalstvo je bilo brez pitne vode, brez prometa in zaslužka tako vozniki kakor delavci. V taki hudi situaciji je bilo potreba dobrih mož, ki tudi v takem slučaju ne zgube glave, ampak posežejo po samopomoči, v katerem slučaju jim gre gotovo ljudstvo ra-
devolje na roko. In res, vodovod) se je takoj poprijel g. gorjansk župan. V kratkem času je delo iz vršil. Vodovod že funkcijonira vei dni. Drugače pa je z mostovi. Ka kor se nam poroča iz Gorij je ta mošnji lesni trgovec Megušar takp ko je Radovna odnesla glavni m os na deželni cesti Bled—Gorje—Je senice, šel k g. načelniku cestnega odbora za hitro provizorično zgradbo tega mostu in da mu je ta odgo voril, da nima za to ficka denarja in da bo ta most še dolgo čakal od rešenja. G. Megušar se ni dal pr strašiti, ampak se je vrgel na samo pomoč ter hotel s pomočjojsumskf ga upravitelja zgradm ihost. kar naenkrat je izjavil cestni načel-1 nik, da bo cestni odbor zgradil na svoje stroške most in da odklanja pomoč. Otlkod kar naenkrat denar? Šumska uprava je dala 50 ms lesa brezplačno na razpolago, toda do danes se ni še niti en hlod pripe-i ljal z Mežakle. Davno bi bil že most j gotov, ako bi ga Megušar sam delanj ki je imel suh les na Tazpolagol Kdaj bo vendar nastal pri cestnih! odborih red, se povprašuje ljudstvo, ki toliko davka plačuje in se odlaga v nedogledno bodočnost in škodo vsega prebivalstva. Torej na delo, tako poslanci in vsi merodajni faktorji, sicer odložite mandate. To vam svetujejo blejski in gorjanski občani, sicer boste prihodnjič prazne skrinjice pri volitvah imeli.
3Ioste pri Žirovnici. — Ivanu Čopu. Tiho in skoro neopažen je odšel v nedeljo ob mnogobrojni udeležbi pogrebcev gorenjski rojak g. Ivan Čop. Pogreb je bil nad vse veličasten, zlasti požarna bramba je izkazala korporativno svojemu ustanovitelju zadnjo čast. Cela Gorenjska bo šele čez nekaj let vedela ceniti moža, ko se zve za njegove cilje, katere ni dosti v javnosti iznašal, ampak tiho oral ledino na gospodarskem polju. Kdo naših zastopnikov Gorenjske se ne spominja dveh zborovanj v stari šoli radi elektrarne? Veliko delo poleg pokojnega Lampeta za zgradbo centrale je storil tudi rajni Čop. Ob gradnji centrale je bil on ena najvažnejših oseb, ki je poznala delo in zapisnike. Zato sta že gori omenjena zborovanja, če bi bilo izpadlo po njegovem načrtu, imela za po-
jfco, da bi bila centrala na Zajci last desetero občin, katere | v resnici na prvem zapisniku ile. Le žal, da so se našle ike, ki pravijo, da so v borbi i centralizmu, pa so pomagale tralo izročiti centralizmu. 0 ci-ki si jih gojil glede centrale i, da jih bodemo zasledovali, a ii krivce. — Ivan Ažman. Iz Blok. V »Domoljubu« in »Slo-qcik prodaja v zadnjem času op modrost neki gospod, kate-su se vidi, da trpi na možganih, teh listih zida in podira kapla-[o in hoče dajati nasvete, za kare se pa živa duša ne briga, ker iak Bločan pozna dopisnikovo de-v tem perečem vprašanju, kjer dopisnik še vedno vse podrl, ar so drugi sezidali. Prav radi nu verjamemo, da je nervozen in a otresa svojo nevoljo, ker vidi, a mu žito ne gre v klasje. Ravno Bled njegove trmoglavosti pa trpi edno g. kaplan, ki je na vsem ne-olžen. Da si pa bloški davkopla-evalci sedaj in tudi v bodoče od ikih dopisnikov ne bodo pustili svojih žepih komandirati, je |bv lahko prepričan. Kaj pa če dopisnik požira sline za »Staro ka-lanijo«, katero si je tako zaželel a za katero je mislil, da mu jo bo »gospa komisija« kot zrelo jabolko ?rgla v nenasitno malho? Svoje gospodarske modrosti pa dopisnik prav lahko pridrži zase, ali pa jih praktično uveljavi, ker nauke dajati zna vsak »šuštar«. Pleše pa nimajo samo sobe v stari šoli, ima i\ih tudi dopisnik na glavi in v gla-P Ie škoda, da se iste ne dajo {praktično v gospodarstvu uporabiti, kar bi pri »zanikernem« gospodarstvu Bločanov gotovo zelo ko-istilo.
Sv. Križ pri Kostanjevici. Nedelavnost odbora tukajšnje podružnice kmetijske družbe bo počasi privedla do tega, da bo ta za kmetijstvo prepotrebna ustanova popolnoma zaspala. Kmetje od take podružnice ne bomo imeli nobene koristi, kar bi pa lahko, če bi bili drugi'bolj delavni ljudje v vodstvu te institucije. Podružnica bi tudi morala sklicati letos občni zbor, na katerem se voli odbor na 3 leta. A. načelnik se ne zgane in molči kot grob. Iz katerega razloga in kaj zasleduje, nam je neumljivo, vemo pa, da v škodo vsem tukajšnjim kmetom. Pozvan je bil tudi pismeno od desetih podružničnih članov, naj skliče občni zbor, kar je po § 30. pravil kmetijske družbe storiti dolžan. In ker se vzlic temu ne odzove in ne skliče občnega zbora — poiivamo g. predsednika kmetijske družbe, da on pri tukajšnji podružnici naredi red. — Kmetje.
štajersko.
Lemberg. V nedeljo dne 14. t. m. je imela tu samostojno demokratska stranka javen shod, katerega je vodil tukajšnji nadučitelj g. Zidar.
Lemberg. Demokratarski agitator g. Žabkar je imel zadnjo nedeljo slab dan. Mislil je, da bo imel pri nas opraviti s tistimi Lember-žani, ki so bika v »turn« vlekli, pa je videl, da teh skoraj že ni več. Našel je pač enega tega kova, ki se
je motal okoli peči, in še drugega, ki je pa že toliko zbrihtan, da je začel misliti, da bi se bika tudi drugače nasitilo; vsaj tako je tolmačiti njegovo zatrjevanje, da so mu vse stranke enake. Ostale zborovalce pa ni smatrati za »Lemberžane«, kar so pokazali z raznimi ugovori na govornikova izvajanja. Gospod Žabkar, vedite, da so Lemberžani v splošnem že prebujeni. Njim ni zadosti, če se jim razlaga, kaj Radič ni naredil, ampak njim se mora tudi povedati, kaj je Žerjav naredil. Kmetje, drugikrat bodite še bolj pozorni, kaj demokratska gospoda na svojih shodih govori, in pazite, da Vas ne bo imel svet za »Lemberžane«.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dopisniku zadnje številke »Slov. Gospodarja« v odgovor: Resnica je, da je g. župnik kupil semeniško hišo, katera se nahaja v naši občini, sam, brez vsake javne seje v cerkveno last. Ker pa perkev nima denarja na razpolago za kakšno kupčijo, se je postavil na stališče: »Naj izplača kupnino občinska posojilnica in mlekarska zadruga!« (Posojilnica in mlekarna imata te lokale v najemu.) Za hvaležnost bi pa naj bila občina solastnica, po domače prevžitkarica te hiše. Seveda, gg. eselesarski odborniki z županom se menda s tem popolnoma strinjajo. Mi pa po naši pameti mislimo, da če občina plača, naj bo tudi hiša njena last in se naj tudi uporablja v občinske namene. Naj bo cerkev, ki nič ne plača, solastnica. Če pa nekatere eselsesarske gospode boli glava radi nasprotovanja njihovim sklepom, naj dajo celo zadevo župljanom na javno glasovanje. (Prosimo.) Dopisnik »Slov. Gospodarja« je tudi videl po gmajnah krave se smejati, na bi bil še videl trkanje koštrunov radi njihove trmoglavosti. Nadalje bi mu mi svetovali, da bi omenjeno naprednost med žabami in urhi v mlakah iskal v prvi vrsti med es-elesariji. Se razumemo? — Občan.
Vitanje. (Vtisi po našem kmetskem taboru.) V splošnem je naše dobro ljudstvo še zdaj navdušeno. Dokaz je že to, da si bo za prihodnje leto naročilo večji del kmetskega in delavskega ljudstva naš list. Videli so navzoči, da je res naša stranka prava, ki ima poštenje, je iz naroda in hoče mir. Žalostni so pa naši nasprotniki, posebno demokrati. Tudi je postalo tako sovraštvo med njimi, da se sami ne razumejo. Neka učiteljica je bila še do »Kmetskega tabora« pri demokratski stranki, a videla je, kakšen teror — nasilstvo se izvaja in po končanem shodu je tudi ta učiteljica, ki je bila celo pri »Orjuni«, pokazala hrbet demokratom in je šla iz gostilne, kjer je bila na hrani, v drugo, narodno, socijalno in snažno gostilno in šele zdaj vidi, kje je svoboda in kje se izvaja nasilstvo. Naše ljudstvo hoče mir, red in pravico. Žalibog, da pri nas pravica umira in poštenje se tlači. Ali naš narod pa mirno čaka na tisti trenutek, ko bo mogel pokazati, je-li je še pravica na svetu, ali je samo nasilstvo. Hrbet obrača narod drugim strankam in zanimivo je, kdo vse
pristopa k nam. Najbolj zagrizeni policaj-demokrati pridejo v Vitanje in hoče priti k nam, seveda — mi jim ne branimo — ampak morajo biti priprosti vojaki. Naše stare korenine, ki stražijo trdno in odločno in vsaka agitacija od naših nasprotnikov nima tla. — Ako bomo mi imeli dobre, trezne in s kmetskim duhom prežete učitelje, bo šla stvar še na boljše. Ljubite se med seboj in ne sovražite vse, kar ni demokrat. Saj smo vsi ljudje po božji volji. Našo častito duhovščino pa prosimo, da naj ne hujska. Dobre duhovnike visoko cenimo, a slabe
'presojamo. Dokaz je tudi ta, da ljudstvo še zdaj govori, kako slabo je napravilo našo dušno pastirstvo na Kmetskem taboru, ko je bilo ne-broj ljudstva brez sv. maše, za kar ne nosi ne ljudstvo in ne naša stranka odgovornosti, ampak vsak naš človek dobro ve kdo. Bržkone so bili pa interesi SLS večji, nego božja zapoved. Mi pa pravimo: Bog odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. Odpusti pa naj Bog tudi tistim, ki naše pristaše obrekujejo, ki kradejo nam čast in poštenje; ako preje ne, dobijo na drugem svetu dobro plačilo.	Več prizadetih.
Shodi in razne pri-
Cerklje pri Kranju. Shod Slovenske kmetske stranke se vrši v nedeljo dne 21. novembra ob 3. uri popoldne pri tov. Ločanu. Poroča tov. Albin Prepeluh.
V	Vojniku se vrši shod Slovenske kmetske stranke v nedeljo dne 28. novembra ob pol 9. uri dopoldne v gostilni Rataj.
V	Frankolovem se vrši shod Slovenske kmetske stranke v nedeljo dne 28. novembra ob 3. uri popoldne.
Kranj. Na seji okrajnega odbora naše stranke v Kranju je bilo sklenjeno, predlagati ministru za kmetijstvo spremembo pravilnika za trijerske postaje, dalje se je poverila organizacija za vagonski nakup živinske soli tov. Zupanu. Posebno važna je bila debata o zadnjih por. plavah in o napravljeni škodi. Tov. Mravlje je o vseh perečih vprašanjih podal nasvete in navodila, kako naj postopajo tovariši.
Prapretno. Preteklo nedeljo se je vršil sestanek krajevne organizacije Slov. kmetske stranke za občino Selce v Prapretnem ob 3. uri
popoldne. Velika zborovalna soba je bila nabito polna naših pristašev. Predsednik organizacije tov. Matevž Dolenc je otvoril sejo in v uvodnih besedah poudaril pomen in važnost sestankov krajevnih organizacij ter razjasnil razmere v območju krajevne organizacije. Nato je podal besedo poročevalcu tov. Mravljetu, ki je v svojem govoru obrazložil program stranke in podal nato sliko o političnem in gospodarskem položaju. V debati, se je obravnavalo predvsem o poplavah in o načinu, kako odpomoči najhujše prizadetim, zlasti kako se treba ravnati pri odpisu davka in pa pri spremembi kulture. Sestanek se je zaključil s sklepom, da se ustanove potrebne kmetijske zadruge in da je vsak pristaš dolžan to zimo posvetiti vse svoje sile širenju strankine organizacije in kmetske misli.
Shod Slovenske delavske zveze se je vršil v pondeljek v Studencih pri Mariboru. Poročali so Albin Prepeluh, dr. Novačan in posl. Tr-njar. Tudi več delavcev se je priglasilo k besedi. Obširnejše poročilo objavimo prihodnjič.
Razne politične
Pašičev umik. Nekaj časa je izgledalo, da bo stari Pašič začel ostro borbo, da se zopet vrne na mesto predsednika vlade. V najnovejšem času pa so se zgodile stvari, ki to možnost izključujejo. Borba med Pašičem in njegovimi nasprotniki je bila doslej največja ovira za resno delo v parlamentu, sedaj pa je upanje opravičeno, da se bo začelo res delati. S Pašičem vred pa izgine tudi zadnje upanje za našo SDS, da bi še kdaj prišla na vlado. Ta stranka je danes popolnoma odveč.
Ukradena klobasa. Dr. Korošec je rekel, da je tov. Pucelj podoben tatu, ki je ukradel klobaso, in ki potem vpije, da je čuvar te klobase. To je rekel dr. Korošec z ozirom na besede tov. Puclja, da bo on gledal na to, da pride v vlado tudi SLS. Iz besed dr. Korošca se vidi, kako strašno ga jezi in boli, da je tov. Pucelj v vladi, on pa ne. Bodi pa dr. Korošcu povedano, da tov.
Pucelj klobase (t. j. vlade) ni - ukradel«, ampak jo je le znal vzeti, ker mu je bila ponudena, dr. Korošec pa je ni znal pobrati in vzeti. Zato pa tudi svojim zaupnikom v Celju ni mogel prinesti s seboj iz Beograda mastne klobase, ampak samo nekaj suhega peska za oči.
»Izdajalec« Radič. Dr. Korošec se ne more vzdržati na nobenem shodu, da ne bi očital Radiču »iz-dajalstva« njegovega programa. Mi smo to zadevo že tolikokrat pojasnili, da je škoda izgubljati še kakšno besedo o tem. Pripominjamo le, da pojde na Češkem v vlado tudi voditelj Katoliške slovaške ljudske stranke Hlinka, a Slovaki mu ne bodo očitali »izdajalstva«, ker so pač pametnejši kakor naš dr. Korošec.
Če ravno koga zanima. Na sestanku zaupnikov v Celju je bil izvoljen za podpredsednika SLS odvetnik dr. Marko Natlačen.
Minister Pucelj bo v nedeljo 21. t. m. v Novem mestu in bo mogoče ž njim govoriti od 11. do 1. ure na Grmu.
Gospodarska zveza med Čeho-sJovaško in Jugoslavijo. Čehoslo-vaški tisk se z navdušenjem bavi z novim načrtom zunanjega ministra dr. Beneša za gospodarsko zvezo med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Znano je, da se doktor Beneš zavzema za ustanovitev velike slovanske federacije podonavskih držav.
Enoten zakon o mestnih hranilnicah. V trgovinskem ministrstvu se izdeluje enoten zakon o mestnih hranilnicah, ki naj bi veljal tudi za Srbijo in Črno goro, kjer dosedaj ni bilo takega zakona.
Čehi in naš sladkor. Praška kreditna banka je pokupila akcije sladkorne tovarne v Crvenki (Vojvodina), da je dobila tovarno popolnoma v svoje roke. S tem bo imela tudi večino v jugoslovanskem slad-sladkornem kartelu.
Zveza za tujski promet v mariborski oblasti je bila te dni osnovana v Mariboru. Na to se je vršila pri velikem županu ustanovna skupščina, katere so se udeležili številni zastopniki tujskoprometnih interesentov. V svrho finančne ukrepitve bo Zveza uredila informacijski urad po vzorcu »Putnika ? ter prevzela menjalnico na glavnem kolodvoru.
Delo pri porušenem mostu vS Medvodah. Sedaj grade le začasni most, ki mora biti dovršen v 40.' dneh. Stalni novi most pa bo zgrajen iz betona in sicer nekoliko više od sedanjega.
Oprostitev od osebne dohodnine. Finančni zakon za leto 1927. in 1928. ima tudi določbo, da se v krajih, ki so trpeli po povodnji, dve leti ne bo pobirala dohodnina.
Finančni minister Perič je izjavil, da se morajo davki kmetom znižati.
Grozen roparski umor v Ljubljani. Pretekli teden so našli v Ljubljani v njegovem stanovanju s sekiro ubitega sejmarja Karla Primožiča. Ropar je pokradel ves denar, umorjenega sejmarja pokril z novimi oblekami, sekiro s katero ga je ubil je prislonil na posteljo, nato stanovanje zaklenil in pobegnil. Ljubljanska policija zločinca marljivo zasleduje.
12 milijonov dinarjev globe. — Glavna carinarnica v Zagrebu je obsodila dunajskega trgovskega agenta Oskarja Nagelbergerja, ki je vtihotapil 651 kg svile, na 12 milijonov dinarjev globe. Nagelberger je že dalje časa tihotapil svilo v Jugoslavijo, pri čemur mu je pomagalo nekaj nižjih železniških uslužbencev v Zagrebu. Nagelberger je sicer pobegnil iz Jugoslavije, toda za globo 12 milijonov dinarjev, na katero je bil obsojen zaradi tihotapstva, so odgovorni trgovci, s katerimi je bil v zvezi.
Požar. V vasi Brezje pri Prager-j Vlom na Polzeli. Pri trgovcu Tir-skem je izbruhnil preteklo soboto šeku na Polzeli so tatovi vdrli v tr-
požar, ki je uničil štiri poslopja-
Tatovi so ukradli trgovcu Jegliču na Pragerskem 42.000 dinarjev.
Tatovi in vlomilci pod ključem.
Ljubljanska policija je aretirala vlomilce in sicer Avgusta Vergi-nello, Izidorja Cigliča in Josipa Ma-rušiča, ki so vlomili v Kmetijsko družbo v Ljubljani, v hranilnico v Mengšu, v Delavsko zbornico, v davčni urad v Logatcu, v poštni urad v Brežicah, v trgovino Tiršak v Polzeli itd. Verginello je doma iz Trsta, Ciglič in Marušič pa iz Go-lice.
Inšpekcija zdravstvenih ustanov.
Pomočnik ministra za narodno zdravje je v zadnjih dneh inspiciral vse zdravstvene zavode v Ljubljani. Preteklo soboto je pregledal tudi mariborske sanitetne zavode.
Premeščanje učiteljstva. Prosvetni oddelek velikega župana ljubljanske oblasti objavlja: G. pomočnik ministra prosvete je odredil z odlokom z dne 25. oktobra 1926, da se odslej ustavijo vsa premeščanja učiteljstva; zato se v bodoče zadevne prošnje ne bodo mogle več upoštevati. Vse izpraznjene učne službe v oblasti bodo razpisane. Uvaževale se bodo le prošnje za razpisane službe.
govino in oropali razne dragocenosti in nad 50.000 dinarjev.
Smrt pod vlakom. V torek je sa-moborski vlak povozil pri Stenjev-cu nekega starega kmeta. Kdo da je ponesrečenec, se ni moglo ugotoviti.
Ameriški izletniki na potu v Evropo. V torek se je vkrcalo v New-yorku 400 ameriških izletnikov, ki potujejo v Evropo.
Strahote vulkanskega izbruha. Vesti o vulkanski katastrofi v San Salvadorju poročajo, da bruha vulkan Izalco ogromne količine lave, ki teče kakor reka okrog 400 metrov široko ter upropašča vse, kar doseže. Uničena je vsa bližnja okolica. Dosedaj je poginilo okrog 90 ljudi.
Vodne zadruge v Vojvodini. V
Vojvodini je vsega skupaj 63 vodnih zadrug. V njihovem področju se nahaja nad 1000 km velikih nasipov zoper poplave in 70 centrifugalnih črpalk s kapaciteto 70 kubičnih metrov v sekundi. V vodnih napravah je bil investiran pred vojno kapital 250.000 zlatih kron. Ves hidrotehnični sistem ščiti v Vojvodini 1,500.000 juter zemlje pred poplavami. Vodne zadruge v Vojvodini so za one kraje velevažnega pomena, kajti od teh zadrug odvisi
Mlekarski list, mesečnik za mle^vsa ondotna poljedelska prodruk-karstvo, mlekarsko industrijo in tr- cija. Opaža pa se, da višina velikih govino. Uredništvo in uprava v Za-' rek stalno narašča, struge se zasi-grebu, Šenoina ulica 28. Letna na-(pajo, vsled česar se korita dvigajo, rcčnina 24. Izšla je 4. številka s f Dimenzije današnjih nasipov ne prav zanimivo vsebino.	| odgovarjajo več današnjim višinam
Pogorelo je vse poslopje Ivana vod. Zato je treba podvzeti v prvi Černe-ta v Lescah. Škoda je velika..vrsti vse mere, da se zgrade nasi-Sumi se, da je bil ogenj podtak-. pi tako, da bodo odgovarjali današnjem	j njim višinam rek. To se da pa na-Uboj pri Sv. Barbari v Slov. Go- praviti samo s pomočjo izdatnega ricah. Dne 6. t. m. je prišlo do pre-[posojila. (Kot znano, se zahteva tepa med fanti, ko so obrezovali re- 100 milijonov dinarjev.)
po pri posestniku M. Živku. Ko se je stemnilo so fantje odšli, toda kmalu so se slišali klici na korajžo in streli. Ko je gospodar šel pogledat, kaj je, je pritekel ves krvav Kari Damiš. Za njim je pritekel Dominik Zorenčič iz Male Zimice, ki je izjavil, da je zabodel Damiša. Ranjeni mladenič je v kratkem izdihnil, krivec pa se je sam javil orožnikom.
Jugoslovanska zunanja trgovina. V prvih devetih mesecih tekočega leta smo izvozili 3,700.000 ton blaga
Tramvaj povozil kravo. Pretekli
torek je v Zagrebu okrog 8. ure zvečer vozil tramvaj proti Maksimi-ru. Nenadoma je voznik opazil, da je tik pred vozom več živine. Vsled opolzkih tal ni mogel voza takoj ustaviti in je povozil eno kravo. Ker se je krava zamotala pod zaščitno desko, so morali tramvaj privzdigniti, da so jo mogli izvleči.
Koliko je Nemčija plačala vojne odškodnine? V službenih poročilih glavne agencije za reparacije, se ugotavlja, da je plačala Nemčija v
v vrednosti 509 milijonov zlatih di- tretjem letu Dawesovega načrfa 179 narjev; v istih mesecih lanskega le- milijonov zlatih mark na račun re-ta je znašala izvožena količina 3 paracij.
milijone 200.000 ton, vrednost pa V sanjah skočil skozi okno. Te 581 milijonov dinarjev. Po teži se je dni je prišel gostilničar Ivan Jakšič uvoz povečal za 13.15%, po vred- [z Markuševca v nedeljo v gostilno nosti pa je šel za 12.41 % nazaj. Je }n hotel tam prenočiti. Dobil je sobo pač prodajna vrednost lani in letos v prvem nadstropju. Okoli polnoči precej drugačna.	'So zaslišali klicanje na pomoč. Ko
Podaljšanje Steinbeisove železni- so pogledali skozi okno, so opazili, ce v Bosni. Vlada namerava podalj- da leži Jakšič. pod oknom na dvori-šati Steinbeisovo železnico od Kni- šču. Na vprašanje, kaj se je zgodi-na do šibeniškega pristanišča. Pro- je Jakšič odgovoril, da ne ve jektirana trasa meri 16 kilometrov, natančno, misli pa. da je v sanjah Nova proga bo za izvoz bosanskih \ skočil skozi okno. Prepeljati so ga produkov velikega pomena.	i morali z rešilnim vozom v bolnico.
Tedenski koledar.
Dnevi:
21.	nov., nedelja: Dar. M. D.
22.	nov., ponedeljek: Cecilija.
23.	nov., torek: Klemen.
24.	nov., sreda: Janez od K.
25.	nov., četrtek: Katarina.
26.	nov., petek: Konrad.
27.	nov., sobota: Vigilij.
Sejmi:
21.	novembra: Hotederšica, Sv. Jurij ob Taboru.
22.	novembra: Šoštanj. 23- novembra: Mojstrana, Št. Lov
renc, Slov. Bistrica.
24.	novembra: Teharje.
25.	novembra: Gradac, Škofja Loka, Domžale, Zatična, Krško, Ptuj, Dobje, Lemberg.
Vrednost denarja.
Za 1 dolar	Din	56'50
za 100 lir	Din	234'-
za 1 avstrijski šiling	Din	8
za 100 čeških kron	Din	167'50
za 100 franc. frankov Din	191'—
za 100 švic. frankov	Din	1093'—
za 1 zlato marko	Din	13'46
Ženski mornar. Prvo žensko so| imenovali v Rusiji za mornariške častnika in sicer /srospodižno čice novo, ki je postala častnik na ne"ki ruski ladji.
Želje avstrijskih kmetov. Te dni se je vršila na Dunaju konferenca predsednikov agrarnih korporacij, na kateri je poročal poljedelski minister Thaler o svojem potovanju po Švici, na katerem je proučeva odredbe za varstvo domače kmetske produkcije in ureditev prodaje1 poljedelskih pridelkov. Posamezni udeležniki so po ministrovem poročilu opozarjali na pritožbe posameznih dežel. Glavne pritožbe so merile na težave pri vnovčevanju živine in lesa. Daljša debata se je vodila tudi o težki krizi avstrijskega krompirja, čigar letina je bila letos izredno slaba. Krompirju je letos škodovala nekaka raku podobna bolezen, vsled česar bodo morali agrarci za prihodnje leto kupiti krompir za seme take vrste, katere se omenjena bolezen ne prime. Vlada je obljubila, da bo nakup semenskega krompirja po možnosti pospeševala.
Mnopi ne vedo, da je glavni vzrok mnogih trpljenj in bolezni slabo negovano in zato občutljivo telo. Ni domišljavost, temveč le izpolnjen je prirodnega zakona, č« negujemo polt in lase. Za racionalno neg« telesa slišimo vedno 6pet hvaliti: Feller-jevo pravo kavkaško Elsa pomado za obraz in kožo, Fellerjevo močno Elsa pomado za lase, Elsa mila zdravja in lepote, ki ni hvaljeno od njegovih pristašev samo vsled prijetnega vonja, temveč tudi vsled koristnih sestavin, ki oplemenjujejo kožo, Elsa mila se dobi 5 vrst: Elsa lilijmo mlečno, rumenjakovo, glicerinsko, borak-=ovo. katransko ter milo za britje. Za po-izkušnjo se moreta naročiti 2 lončka <po-made za 38 Din; 5 mil za 52 Din z zavoj-nino in poštnino vred pri lekarnarju Ev-genu V. Fellerju, Stubiea Donja, Elsatrg 344, Hrvatska.
31 ur pod vagonom ekspresnega Tlaka. Te dni je zasačila kolodvor-policija v Aachenu 23-letnega imuna, ki se je pripeljal iz Teme-a pod vagonom vlaka Bukare-Pariz. Ker je bil brez sred-v, je nameraval na ta način priti Pariz. Ker pa je mislil v Aachenu, je že v Parizu, je zlezel izpod vagona, kjer ga je policija vsega pre-mraženega in lačnega zasačila.
Roparski umor v občini Debelja-ča. Neznani razbojniki so udrli pre-klo nedeljo v stanovanje gostilni-irja Matije Kleina. Razbojniki so ubili gostilničarja, njegovo ženo in služkinjo ter odnesli preko 100.000 dinarjev gotovine in razne druge dragocenosti. Umor so opazili šele prihodnje jutro. Mimoidoči, ki so našli zjutraj gostilno zaprto in ki se jim navzlic trkanju ni nikdo oglasil, so poklicali orožništvo. Orožniki so odprli vrata s silo ter našli gostilničarja, njegovo ženo in služkinjo v mlaki krvi. Gostilničarjeva žena je bila še živa, toda vsled prevelike izgube krvi, je bila tako oslabljena, da je niso mogli izslišati. Kmalu nato je umrla tudi ona. Kakor poroča-I jo, je policija razbojnika izsledila.
Vihar porušil turško džamijo. V Gostivaru v Južni Srbiji je divjal te dni silen vihar ki je porušil tamkajšnjo džamijo. Visoki minaret se je zrušil na sosedne hiše ter pokopal pod ruševinami štiri prodajalne. Škoda znaša nad 800.000 Din.
Najmanjši človek na svetu umrl. Na Angleškem je umrl pred nekaj _ dnevi v starosti 47 let Alfred Brod-ford, ki je slovel kot najmanjši možakar na svetu. Pokojnik je bil vi-| sok samo 24 cm. Navduševal se je jako rad za umetnost, in je bil dober pevec. Mali pičo je od svojega 20. leta naprej stalno pel na koru vaške cerkve. Razni interesenti so ga neštetokrat spravljali v cirkus, da bi produciral pred ljudmi kake umetnosti, ki jih je zmožen. Ponujali so mu za to lepe svote denarja,
a on je vselej vsako ponudbo ogorčeno odklonil in ostal do svoje smrti zvest skromnemu vaškemu koru in domači vasi.
Potres v Armeniji. Kolikor je do zdaj znano, je okrog 300 oseb izgubilo življenje med strašnim potresom v Armeniji zadnji petek. Štiri mesta so prizadeta. Potres je uničil mesti Leninakan in Erivan ter dvajset vasi.
Tajfun na Filipinih. Tajfun, ki je besnel te dni na Filipinih, je povzročil silno materijalno škodo in zahteval številne človeške žrtve. Po dosedanjih vesteh je poginilo okrog 300 ljudi. Materijalno škodo cenijo na več milijonov dolarjev.
Zverinstvo orožnika. Te dni je bil aretiran v vasi Bezilan v Bački orožniški narednik Radivoj Žakič. Žakič je zvezal kmetico Evo Petrovičevo z vrvjo, jo posilil ter jo nazadnje pretepel z volovsko žilo.
Prodaja strupov. Ministrstvo za narodno zdravje je izdalo leta 1920 specialne predpise glede prodaje strupov v trgovinah. Ker pa se je pozneje izkazalo, da nasprotujejo ti predpisi zakonom v nekaterih pokrajinah, je odredilo ministrstvo, da veliajo ti predpisi samo za Srbijo in Črno goro, dočim naj se postopa v ostalih pokrajinah še nadalje po tamkaj veljavnih zakonih.
Pomoč za poplavljene kraje. V novem finančnem zakonu stoje znatne davčne olajšave za kraje, ki so trpeli vsled povodenj. Dokaz, da j sedanja vlada na te nesrečneže le j ni pozabila in da bo pomagala, ko-jlikor more tudi brez »nujnih« predlogov poslancev SLS!
Kongres hmeljarjev. Poljedelci, ki se baviio s pridelovanjem hmelja, so imeli v nedeljo kongres, ki se je vršil v Sivcu (Banat). Naloga kongresa je bila predvsem ta, da se preiščejo vzroki razmeroma nizke cene hmelja v Jugoslaviji v primeri s cenami v Nemčiji in Češkoslovaški.
Državni proračun. Prihodnji državni proračun bo znatno manjši kakor lanski. To pomeni da sedanja vlada resno dela na tem, da spravi državno gospodarstvo v red. Naši »veliki« slovenski listi bodo pa seveda po svoji stari navadi še naprej zabavljali čez Radiča in čez sedanjo vlado.
Stavka rudarjev na Madjarskem. V Nagy Batonu je stopilo 1700 rudarjev v stavko. Rudarji zahtevajo povišanje plač.
Prebrisan goljuf. Te dni se je vršila pred sodnim stolom v Osijeku obravnava proti Vladimiru Standa iz Stare Pazove. Standa je obtožen, da je ogoljufal lansko leto, predstavljajoč se kot bogat kmet, ki ima na kolodvoru par vagonov žita, 22 advokatov po Slavoniji za večje ali manjše zneske. Iz razumljivih vzrokov se ni pridružil obtožbi niti eden od oškodovanih advokatov kot privatni udeleženec. Standa je bil obsojen na ;5 let težke ječe. Po razglasitvi obsodbe je izjavil, da je s kaznijo zadovoljen že radi tega, ker se mu je posrečilo kar 22 advokatov ogoljufati.
Razpust okrajnega zastopa v Ljutomeru. Veliki župan mariborske | oblasti je razpustil okrajni zastop v Ljutomeru in postavil za okrajnega gerenta Andreja Roškarja, posestnika na Cvenu. V gerentski sosvet pa so imenovani: dr. Ivo Sto-jan, notar v Ljutomeru, Matija Vau-potič, posestnik in župan v Lokav-cih, Viktor Kukovec, industrijalec v Ljutomeru, Jakob Štuhec, posestnik in župan v Starinovi vasi, Ivan Cmrekar, posestnik in župan v Veržeju, Fr. Skuhala, posestnik in župan v Križevcih, Franc Babič, posestnik v Gornjem Krapju, Franc Špindler, posestnik in župan v Ra-doslavcih, Franc Kranjc, posestnik in župan v Mali Nedelji, Jakob Štampar, posestnik in župan v Pre-siki ter Osvald Honigmann, .veleposestnik v Ljutomeru.
Velika nesreča v Parizu. V neki ulici se je zrušilo notranje ogrodje neke osemnadstropne hiše, ki se pravkar gradi. Pri tej priliki je bilo pokopanih pod ruševinami več zidarjev, od katerih je 8 mrtvih in več težko ranjenih.
Izvršitev smrtne obsodbe v Šab-cu. Minolo soboto so v Šabcu ustrelili bivšega poštnega upravnika v Bogatiču Vlajka Nikoliča, ki je bil 24. decembra 1925 ubil svojega naslednika v službi Dragana Nediča.
Poneveril državni denar. Delavec v monopolskem skladišču v Kruševcu Milorad Simič je poneveril 450.000 Din državnega denarja in neznano kam pobegnil.
Javimo Vam. da so našli v »Gazela« mitu zlatnike sledeči: g. Marija Simončič, Vinjivrh-Semič, kup. milo pri I. del. kons. društvu, Semič; g. M. Rebernik, Krško, kup. -milo pri tvrdki An t. Vahčič, Videm-Krško; g. Justina Beranič, Majšperg, kirp. milo pri tvrdki J. Beranič, Majšperg pri Ptujski gori; g. Erna Bregar, Pode red a, kup. milo pri tvrdki Ernest Bezenšek, Podsreda, via Rajhenburg; g. Terezija Rakar, Hrastnik, kup. milo pri Konz. društvu rudarjev, Hrastnik; g. Ivana Prašen, Ljubljana, Šelenburgova ul. 5/IL, kup. milo pri tvrdki Jos. Satran, Ljubljana; g. Marija Borovšek, Gaberke pri Šoštanju, kup. milo pri tvrdki J. Langus, Šoštanj; g. Frančiška Blazniik, Kropa, kup. milo pri Ko ras. društvu, Kropa; g. Marija Vid-rih, Rakek; kup. milo pri tvrdki Tomo Svetina, Rakek; g. Terezija Bore, Mengeš, kup. milo pri A. Rihar, Mengeš; g. Mihael Dobenšek, Štore, kup. milo pri tvrdki Železarna in rudnik. Štore; g. Ivan Škraj-ner, Ljutomer, kup. milo pri Gospodarski zadrugi, Ljutomer; g. Petar Melič, Vir je, kup. milo pri tvrdki Otto Šteidl, Virje; g. Antonija Streeha, Bjelovar, kup. milo •pri tvrdki Samajlo Stern, Bjelovar; g. Marija Colanič, Brod, kupila milo pri I. delavskem kons. društvu, Sv. Križ pri Kostanjevici; g. Jurij Gerbinek, Sv. Jurij ob Pesnici, kupil milo pri tvrdki Ivan Schautzer, Sv. Jurij ob Pesnici; g. ing. Konic, Brod na Savi, kup. milo pri tvrdki Vilko Konig i drug, Brod na Savi, g. Anka Štimac, Otočac, kup. milo pri tvrdik Petar Brankovič, Otočač; g. Francka Zupan, Breznica, kup. milo pri tvrdki Finž-gar, Breznica, Gorenjsko; g. Ančka Mik-lavčič p. d. Vovšovoeva, Dobravšče, kup. milo pri tvrdki Ciril Mezek, Trata, Go-renjavas; g. Angela Mulec, Dolenja vas pri Cerknici.
PODLISTEK.
Ivan Albreht:
Menace in njegova usoda.
Nace ni imel lastne kmetije, ampak se je preživljal kot dninar, vendar se mu je godilo dobro, celo bol je nego marsikakemu kmetu, dokler ga ni doletela usoda, ki ji je bil zapisan. Prebival je po bajtah pri trdnejših kmetih, zdaj pri tem, zdaj pri onem. Bil je oženjen in njegova Jera je bila zvesta žena in dobra mati, tako da se je počasi
r nabralo v družini toliko otrok, kolikor šteje leto mesecev. Poleg tega je živel pri Nacetu še par let starejši brat Miha, ki ni maral uživati ne sladkosti ne bridkosti zakonskega stanu, ampak je rajši ostal lepo sam in prost. Oba brata sta si bila podobna ne le po vnanjo-sti, ampak tudi po skupni strasti: oba sta bila vneta lovca.
V govorjenju je Nace pridajal skoro vsaki besedi še zlog »me«, zato se ga je oprijelo ime Menace. Lovec je bil pa Nace tak, da ni niti | vremena in nezgod prerokoval po i vetrovih, oblakih ali trganju po no-i gah, temveč samo po živalih. Nič
manj vnet ni bil Miha, a tudi mati Jera je bila glede tega možu primerna družica. Znala je divjačino pripraviti tako, da bi jo angeljci jedli, kakor je rada zatrjevala tudi sama, kadar je niso slišala kakšna nepotrebna ušesa.
Kadar je Menace prerokoval, je bil mojster, da malo takih. Sloki in gibki život se je zvijal kakor trup mlade vidre, sive oči sovzagorele, čelo se je gubančilo navzdol in počez, a z rokami je krilil kakor ob-streljena ptica s perotnicami.
»Me-oče, me-pripravite se, me-pri vas je me-krt me-ril pod pragom! Ali bo me-bolezen ali pa me-celo pogreb!« je včasih povedal kmetu, ki si je najmanj želel takih novic.
Drugič je zatrjeval:
»Me-mačka mi je me-stekla čez pot, pa sem me-precej vedel, da danes me-ne bo me-ne srnjaka me-ne zajca!«
Tako je Menace vedel vse, kaj in kako je treba. Niti vrag ga ni ukanil, samo pri vremenu ga je včasih goljufalo. Zgodilo se je namreč prav pogosto, da je Menace s pomočjo te ali one živali napovedal za kak dan lepo vreme, pa je prav kakor nalašč tisti dan divjala taka ploha, da je bilo joj njemu, ki ga
je zajelo na planem. Ljudje so seve Menaceta dražili, kadar' se je s svojim prerokovanjem tako vrezal, toda mož je imel vselej kako vrzel, da se je lahko izmuznil.
»Saj sem me-dobro vedel,« je pojasnjeval, da bo me-lilo, pa sem me-samo nalašč me-tako povedal, da bi me-spravil me-tistega skopuš-nega Ozimca me-kosit! Hm, ali mi je verjel, kaj?! Zdaj mu pa me-moči deteljo, da bo me-kmalu vsa, me-smrkava! Prav mu je, ko ima me-vsega dosti, pa me-potrebnemu človeku še me-grižljaja ne privošči!
Zdaj mu naj me-le pere me-deteljo! Ves teden bo me-deževalo, vam rečem, boste videli!«
Ozimec, ki se je nanj Menace tako hudoval, je bil premožen kmet-in sloveč oštir, toda Menace ni bil nanj jezen toliko zaradi premoženja, ampak zato, ker je bil župan. Ej no, saj je pa tudi res križ z župani, ko se pri njih shaja polno takih ljudi, ki bi jih po Menacetovem mnenju ne bilo čisto nič treba na svetu: Sodnik, žandarji, gospodje z davkarije in druga taka nadloga, ki jo je Menace dan za dnem pose-
Enrilo
Splošno priljubljen
Ravni nadomestek
okusen i cenen,
Dobiva se v vsefi
dobro asor/lranlD koloniialnii> trgovina/i.

jr Jfakor je delala že Oasa <$tam mati,
. bUo je pravilno.
lAuhala ie svojo kavo samo s
-m-a	9	«\unuiu ie svojo Kavo samo s
tratim Franckovimkavnini pridafkom
. ..	10 Je done s še vedno Tako fin kakor izvrsten pridafek
7 —	K zrnaii in žitni kavi ter bo to t"udi zmeraj ostal.
Knjige Kmetijske Matice
Kmetijski koledar za leto 1927. (žepjii) je izšel. Iz njegove zelo bogate vsebine, neobhodno potrebne za vsakega našega kmetovalca, navedemo sledeče: Dir. A. Žmavc: Splošna pravila za pokušanje in oceno vina; — Fran Gombač: Kletarstvo; — Dr. Janko Rajar: Prva pomoč v hlevu; — Dr. Janko Rajar:
0	jamstvu pri živinski kupčiji; — Glavne (postavne) napake pri živini; Kako se pozna starost govedi; — Koledar nosečnosti; — Povprečna nosečnost domačih živali; — Valjenje; — Kako dolgo naj držimo žiyali za rejo; — Živa teža in mlečnost nekaterih pasem goveda; — Lestvica za prevod višine konj iz pesti in palcev v centimetre; — Hektoliterska teža korenja, gomoljev, sočivja in sadja; — Ako razva-žamo gnoj na polje; — Hektoliterska teža raznih semen; — Kaljivost semena zelenjadi; — Priprava sadnega vina; — Množina sladkorja in kisline v grozdnem in sadnem soku; — Razdalja sadnega drevja pri saditvi: — Kemična sestava raznih vrst mleka v odstotkih; — Raba! umetnih gnojil na 1 oral; — Določi, vreme za vse lfeto naprej! — Prva pomoč v nezgodah; — Sejmi v ljub- j ljanski in mariborski oblasti. —j Koledar je trdo in okusno vezan ter stane samo Din 10'—, po pošti,
1	dinar več. Razprodajalci imajo, če razprodajo vsaj 10 izvodov, pri-
meren popust. Zato je priporočljivo, da naroči v vsakem kraju eden tovariš koledarje tudi za svoje sosede, ker je tako koledar za kupca znatno cenejši. Naročite pa koledar takoj, ker je naklada le malo večja od že vposlanih naročil. Ponatisnil pa se Koledar letos ne bo. Naroča se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Poljanski nasip 8/1.
Kmetijska Matica bo razposlala letošnje knjige vsem -gg. poverjenikom koncem novembra. Vsak naročnik dobi 4 knjige pri onem poverjeniku, pri katerem se je prijavil in plačal naročnino. Da se prihrani dvojno delo, priporočamo, da plača vsak naročnik že pri prevzemu knjig naročnino za prihodnje leto. Gg. poverjeniki bodo zato prejeli nabiralne pole obenem s knjigami.
Kmetijska tiskovna zadruga ima v zalogi sledeče knjige in brošure: Kuharske bukvice za kmečke žene in dekleta, cena 5 Din, po pošti en dinar več;Tovornik: Stara pravda nekdaj, povest, cena 5 Din, po pošti 1 Din več; Jeglič: Obrazi, broširano 15 Din, vezano 25 Din, po pošti 2 Din več; Golar: Vdova Rošlin-ka, broš. 15 Din, vez. 25 Din, po pošti 2 Din več; Dr. Hodža, češkoslovaški minister: Agrarizem in Slovanstvo, 2 Din, po pošti 50 par več. — V tisku se nahaja knjiga: Planšarstvo in kmetijstvo v naših planinah.
Narodni gospodar.
Kmet, pomagaj si sam...
Težko poljsko delo je minilo in nastopil je čas organizatoričnega gospodarskega dela- Gospodarske organizacije ni potreba samo zato, ker je glavna točka našega programa gospodarska zaščita kmetskega in obrtnega stanu marveč tudi in pred vsem zato, ker nudi gospodarsko delo potom gospodarskih organizacij najboljšo možnost uspešne pomoči kmetskemu in obrtniškemu stanu.
Najprikladnejša oblika gospodarske organizacije je zadružništvo. Da je temu res tako, nam najlepše dokazujejo bogati vzgledi drugod. Češki, danski in švicarski kmetje so si predvsem z gospodarskimi zadrugami pomagali do blagostanja in gospodarske in politične neodvisnosti. Pa tudi pri nas so ravno zadruge storile zelo veliko koristnega. Tisoče je onih kmetov in obrtnikov, ki so jib rešile naše kmečke hranilnice in posojilnice pred bobnom s tem, da so jim nudile cenena in dolgoročna posojila. Treba je vprašati samo naše Bohinjce, koliko težkih tisočakov so jim preskrbele sirarske zadruge s tem, cla so vnovčevale mleko v obliki sira. Pa strojne zadruge in za-
družne elektrarne so postale tam, kjer jih imajo, naravnost nepogrešljivi gospodarski pripomoček, kakor n. pr. voz ali kozolec. One kmetu lajšajo in pocenjujejo delo. In ne samo višji dohodki, temveč prav tako tudi manjši izdatki množe blagostanje, ker več ostane na gospodarstvu ter za lastno uporabo družine.
Zadružna samopomoč je osobito potrebna dandanes, ko zlasti kmetski in obrtniški stan naravnost propadata. Kar jima ne vzamejo prenizke cene za prodane pridelke in izdelke ter davki, pa uničijo vremenske nezgode, kakor da bi trajala vojska dalje in uničevala v drugi obliki to, kar se je otelo topovom in bombam.
j Pa to, da je potrebna zadružna : organizacija, menda vsi vemo, ali ,vsaj vsak dan bolj uvidevamo, le j to malo kdo ve in vidi, kaka naj bo
!ta organizacija in kako jo -ustvariti, I Vsaj zdi se tako, kajti sicer bi že I kaj več storili. Da bomo vedeli kaj | in kako naj organiziramo, zato evo j kratko pojasnilo:
j Kakor že omenjeno, je zadružništvo najprikladnejša oblika za gospodarsko samopomoč kjer je najenostavnejša in uživa davčne ugodnosti.
bej preklel že na tešče, potem pa še za kosilo in za večerjo po vrhu. Menace je bil namreč res lovec, ne tak, ki hodi okrog z lovsko puško in karto, pa srnjaka še naslikanega ne zadene, ampak tak lovec, ki se z lova nikoli ne vrača prazen. Če ni srne, je dober tudi zajček, tetka lisička, kuna ali po magari kaj krilatega: divji petelinček, kak lep orel, kragulj ali kaj podobnega. Vse pride prav, v sili celo jazbec, samo da pot ni zastonj. Ker je Bog dal človeku oblast tudi nad tistimi bitji, ki žive v vodi, se Menace niti rib ni branil, ako je naneslo tako. Često ni niti rabil puške. Za silo so bile dobre tudi pravilno položene zanjke, spretno nastavljen skopec ali pa, zlasti za jazbeca, celo lesen pah! Zbog tega bo pač vsakomur jasno, zakaj Menace ni maral ne ljudi, ki so se shajali pri županu, pa tudi župana ne. Ubogi Menace je presedel že marsikak dan med varnimi stenami gostoljubnega okrajnega sodišča zaradi svoje lovske gorečnosti. Tudi nekatero puško mu je že odnesel žandar, zato je lovec tudi imel tako piko na te ljudi... Ko se je nekoč spet vrnil z gostovanja pri sodišču, mu je Miha povedal veselo novico:
»Nace, novo puško imam!«
Menacetu se je kar razlezel obraz, ko mu je brat pokazal staro puško-enocevko in nekaj prav izdatnih svinčenih krogel.
»Me-ta pa ta!« je veselo ponavljal. »Me-nad divjega merjasca bi me-lahko šla ž njo!«
Divjih merjascev ni bilo, pač pa je Miha slišal praviti, da se po go-zdeh tam pri Idriji klati ris, pravi resnični ris.
Menace je bil ves iz sebe.
»Me-ta bo me-najin,« je skakal po bajti in se topil v radosti.
Šla sta še tisti dan. Oprezovala sta po gmajnah in po gozdeh, toda brez uspeha. Nikjer ni bilo risa, pa kaj risa, ko še niti zajca nista naletela!
»Danes sva pa gotovo najprej srečala babo,« je godrnjal Miha, ko le ni bilo nič.
»Me-mačka, me-mačka nama je skočila čez pot,« je vzdihnil Menice, ki je bil po partedenskem odmoru tem nestrpnejši. Kljub temu se je pokazal pravega lovca in ni izgubil potrpežljivosti. Medtem ko je Miha nosil puško, se je Menace plazil zdaj sem, zdaj tja. Naenkrat poskoči in kakor veverica šine na košato bukev. Ko se Miha ozre, za-
pazi, da tišči brat pod pazduho lepo kuno. Tedaj se v Mihi vzbudi spet lovska vnema.
»Drži, bom streljal,« krikne in nameri. Menace je hotel morda še kaj pripomniti in se je nekoliko nagnil, medtem je pa že počilo in kuna in Menace sta telebnila na tla. Kuna je zbežala, a Mihov brat je ko snop obležal na tleh. Iz prsi mu je vrela kri.
»Zakaj nisi bil pri miru,« je zastokal Miha, ko je videl, kaj je storil, a brat je s težavo zastokal:
»Me-kuna me je ugriznila! Ali je me-ušla?«
Nato je jel bledeti in hropsti, Miha pa se je zaman trudil, da bi mu ustavil kri, dokler je ni zmanjkalo.
Tedaj je preplašeni brat zdirjal domov in povedal preplašeni Jeri, kaj se je zgodilo. Žena je zarjula na ves glas, ko je slišala pretresljivo novico, Miha sam pa je bil tudi tako prestrašen, da ni vedel, kaj bi.
»Nikar tako strašno ne žaluj, Je-ra, bomo že, bomo že kako. Viž, če mi za to nesrečo ne naštejejo preveč let, te bom kar vzel. Boš videla, da ne bom nič manj skrbel zate ko Nace ...«
Jera si je s predpasnikom otrla solze in zacvilila:
»Oh, Nace, moj Nace! Kje je pa kuna, da bi imela vsaj en spomin nanj?«
»Oh,« se je sesedel Miha, »Jera, Jerčka, kuna je nama pa ušla —«
Ko je Jera slišala še to, je zajokala tako, da Miha 'ni več mogel strpeti pri njej. Kakor je bil, je krenil k žandarjem. Kljub žalosti je moral takoj pod ključ in ni smel niti na bratov pogreb. Za krsto je jokala samo Jera in dvanajstero Menacetovih otrok. In še v grob je tožila jokajoča vdova, zakaj ji ni mož pustil vsaj kune za spomin...
No, ko so možje postave sodili Miha, so bili nekam mehki. Predno je minilo leto in dan, je bil stari fant spet na prostem. Zavil je takoj k Jeri in ji kar naravnost povedal:
»Kar sem rekel, sem rekel! Kuna je ušla, jaz sem pa tukaj, če ti je prav!«
»Naj pa bo, če že mora biti,« je vzdihnila Jera.
Čez tri tedne sta bila mož in žena. Miha je pozneje temeljito maščeval bratovo smrt in Jera je dobila toliko kun za spomin, da na Menaceta že sploh misliti ni utegnila več... Samo pozabljen grob je bil delež, ki mu ga je naklonila usoda...
Kakšne zadruge imamo? Za vsako panogo gospodarstva je posebna vrsta zadrug. Za denarno in kreditno gospodarstvo so denarne ali kreditne zadruge. To so hranilnice in posojilnice. Za organizacijo trgovine so nakupovalne in prodajne zadruge, n. pr. mlekarske zadruge, strojne zadruge, električne zadruge, živinorejske zadruge, mli-narske zadruge, čevljarske zadruge itd.
Katere so za nas potrebne? Vse, predvsem pa tiste, ki se nanašajo na kmetsko gospodarstvo. V prvi vrsti potrebujemo denarne ali kreditne zadruge (kmetske ali obrtne hranilnice in posojilnice), kajti najprej je potreben denar in kredit. S tem je potem mogoče začeti še kaj drugega. Mobilizacija denarja in kredita je potrebna tako za ostalo gospodarsko organizacijo samo, kakor tudi za kmete in obrtnike. In končno so denarne zadruge najmanj rizkantne (nevarne), in najbolj enostavne, zato je treba pri teh pričeti.
Potem so potrebne proizvodne zadruge, kakor mlekarske, strojne, električne, živinorejske, obrtne itd. V vsakem kraju pač take, kakorš-ne zahtevajo krajevne razmere. Tako bomo vse pridelke doma predelovali in skupno prodajali šele gotove izdelke, ki so neprimerno dražji.
Ne trdimo, da bo mogoče v par mesecih vse to izvršiti. Da je izvršljivo in sicer prav lepo izvršljivo, pa nam najlepše dokazuje na tisoče in tisoče kmetskih in obrtnih hranilnic in posojilnic, gospodarskih zadrug in vseh vrst zadružnih tovarn, ki prav dobro delujejo.
Zato na delo!
Kjer še ni potrebnih zadrug, jih je treba takoj ustanoviti. Sedaj pozimi je največ časa za tako delo, zato ne preveč premišljevati in čakati.
Za pravila, navodila in vse drugo se obrnite na našo Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8.
Ona Vam bo vse preskrbela, poslala inštruktorja ter šla vsestran- »o ^ sko na roko. In vse to brezplačno,! drugi del
tako da tudi morda neuspeli poskus nič ne stane.
Kmet, pomagaj si sam in Bog ti bo pomogel!
* * *
Gnojenje travnikov in poskusi z umetnimi gnojili.
V predzadnjem časopisu je bilo pisano kako gnojimo drevju z raznimi gnojili. Zelo aktualno je tudi vprašanje gnojenja travnikov. Zdaj v pozni jeseni je tudi najprimernejši čas za izvršitev tega dela. Gnojimo travnikom! — Ves gnoj, ki nam je preostal v jeseni v gnoj-nični jami, bi moral pravzaprav priti na travnike. Kako naj to delo izvršimo, bom v kratkem (opisal.
Predvsem moramo travnike očistiti. Pokopati je treba razno grmičevje kakor: trnje, robido itd., eventuelno izkopati kamenje v kolikor nam dopušča čas in denarna sredstva. Na vsak način pa moramo očistiti in odstraniti mah iz ruše. Če nimamo travniške brane na razpolago, vzemimo pa železne grab-lje. Glavno je, da odstranimo mah s travnikov in šele potem razstro-simo gnojila.
S čim? Navadno nimamo dovolj hlevskega gnoja na razpolago, da bi pognojili vse travnike. Tudi gnojnice nam večkrat primanjkuje. Kaj pa kompost? Kdo dela kompost pri hiši? — Da, kompost je ono idealno domače gnojilo za travnike, katero ne bi smelo manjkati pri nobenem gospodarstvu.
Napreden kmetovalec uporablja tudi umetna gnojila za gnojenje travnikov. To je neobhodno potrebno. In ravno po množini uporabe umetnega gnojila se opravičeno ocenjuje napredek dotičnega gospodarstva. Kakor je milo merilo za kulturo, tako je umetno gnojilo merilo gospodarskega napredka. Izgovor, da so gnojila predraga, ne drži. Samo zadostno, pravočasno in pravilno se mora gnojiti.
Travnike gnojimo vedno menjajoče, enkrat s hlevnim gnojem, enkrat z umetnim gnojem. Torej tudi pri travnikih je najbolje, če se napravi tri- ali štirileten turnus. En del se pognoji z domačimi gnojili, z umetnimi, tretji del se
opusti, četrti del se gnoji z apnom. Potem se menja leto za letom, kakor nam kaže natančen načrt, po katerem izvršujemo letno gnojenje. Zelo pripravno je za gnojenje, ce uporabljamo mešana umetna gnojila, ki se dobe pri Kmetijski družbi in njenih podružnicah. (Cena 170 dinarjev za 100 kg). Na en ba pride 300 kg omenjenega gnojila.
Na splošno se priporoča, da se dela z umetnimi gnojili poskuse. Najenostavnejše je, če si nakupimo po par kilogramov raznih gnojil, katere potem raztrosimo po travniku; mešano ali nemešano, tako, kakor zahteva dotično gnojilo. Na ta: način dožene vsakdo lahko, kakšno; in koliko gnojila je za dotično zem-1 ljo najboljše.
Končno bodi tudi povedano, da učinkujejo umetna gnojila le v izmeni ali po uporabi domačih gnojil. To se pravi, enkrat gnojimo z domačimi gnojili, drugo leto pa z umetnimi. Ne smemo pa pozabiti tudi na apnene zemlje, zlasti težkih ilovnatih zemelj, kajti brez apna tudi trava ne uspeva. Fr. K.
Vinogradniki. Letos so razne ujme zelo občutno poškodovale vinsko trto. Kjer ni bilo toče, je pa peronospora napravila svoje. Kratko rečeno, trte so močno opešale. Misliti moramo vsled tega na gnojenje trt, kajti brez gnoja se bo le težko trta opomogla. Že sedaj v jeseni ali pa vsaj pozimi raztrosimo okoli trt Thomasovo žlindro in kalijevo sol. Na trto se računa 2V2 do 3 dkg fosforja in 1V2 do 2 kg kalija. Thomasova žlindra je za dolgoletno gnojenje skoraj boljša od superfosfata, ker dalje časa v zemlji učinkuje. Superfosfat trosi mo pa marca meseca, ker hitro učinkuje. Po režnji spomladi gnojimo trto z apnenim dušikom, katerega moramo vsaj en pedenj proč od trte enakomerno raztrositi in takoj podkopati. Na eno trto pride 3 do 4 dkg dušika (eno žlico). Dušik je namreč v tem pogledu glavno gnojilo, nekaka gonilna sila, da se trta že v prvem letu opomore. Končno pa skrbimo v vinogradu za gnoj in pa kompost, da bo dovolj tudi tega domačega gnojila v vinogradu. — Fr. K.
Za gospodinje.
Levša.
Koruzna moka se popari z mlekom in se naredi redko testo. Ko se je ohladilo, vmešaj vmes jajec, nekaj sladkorja, soli, par pesti opranih suhih sliv ali češpelj in v mleku raztopljenega kvasa ali ger-ma. Namaži potem kozo ali ponev z mastjo in vlij na debelo testa v njo. Speci pri precej hudem ognju. Namesto suhih sliv deneš lahko
med testo orehovih jederc. * * •
100 navodil za kuhanje raznih jedi
dobiš v »Kuharskih bukvicah«, ki stanejo samo 5 Din in se naročajo pri Kmetizski tiskovni zadrugi v Ljubljani.
SAMO KRATEK ČAS A
poizkušajte uporabljati za negovanje celega telesa pravi Fellerjev blago-dišeoi »Elsaflukk in zvedeli boste, kaj je do sedaj manjkalo v Vaši hiši. — Za glavo, za pleča, za roke, za noge, za oči, za aot>e, za vrat, za mišice, za živce, za vse dele človeškega telesa se je izkazalo koristnim dnevno umivanje, drgnenje, grgranje s pravim Fellerjevim »Elsafhiidom« že od časa naših dedov in upravi-čuje^ njegov glas kot zaupljivega ublažitelja bolečin in kosmetikuma. Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši ikot francosko žganje.
Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odgovarjajočih prodajalnah izrecno »Fellerjev« pravi Elsafluid« v poizkusnih stekleničicah po 6 Din, v dvojnatih steklenicah po 9 Din ali specijalnih steklenicah po 26 Din. — Po požti pride tem cenejSe, čim več se naroči naenkrat; z zavojnino in poštnino stane: 9 poizkusnih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici .... 61 Din, 27 poizkusnih ali 18 dvojnatih ali
6 specijalnih steklenic .... 133 Din, 54 poizkusnih ali 36 dvojnatih ali
12 specijalnih steklenic ... 250 Din.
Naročila nasloviti razločno takole: Eugen V. Feller, lekarna v Stubici D on ji, Elsatrg 344, Hrvatska.
KMETSKI HRANILNI in POSOJILNI
Rabin poštne hranilnice štev. 14.257
reg. zadr. z neom. zav.
Brzojavke: ..Kmetski dom". Telefon Štev. 247
__—	—----------- -	uii»|o>«t. nniiicum UUIII . I eisiun J1BV. iti
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, priti.
Daje
Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in
vrednostnih papirjev. Dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Obrestuje
vloge na	brez od-
knjižice ^JP /O povedi čistih
Preskrbuje:
Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje ter Čeke in nakaznice na druga mesta.
Uradne ure: vsak delavnik od 8.-12. V, in od 5. —4. V,.
Večje stalne vloge in vloge v tekočem računu po dogovoru.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
Podružnica v KAMNIKU na Glavnem trgu
ŽEPNI
KMETIJSKI KOLEDAR
za leto 1927
trdo vezan
stane . . . Din 10— po pošti . . Din 1,1 —
Razprodajalci primeren popust.
Živinski sejm v Mariboru dne
9. novembra 1926. Prignalo se je 14 konjev, 16 bikov, 106 volov, 466 krav in 2 teleti. Cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 7.75 do 875, poldebeli voli 7 do 7.50, plemenski voli 6.25 do 7, biki za klanje 6.75 do 7, klavne krave debele 6 do 6.75, plemenske krave 6 do 6.75, krave za kloba-
sarje 2.25 do 4, molzne in breje krave 5.25 do 6. Prodalo se je od prignanih 604 komadov 342, od teh za izvoz v Ialijo 45 in v Avstrijo 38 komadov. Mesne cene: goveje meso 8 do 18, telečje meso 10 do 18 in sveže svinjsko meso 10.50 do 27 dinarjev.
Svinjski sejm v Mariboru dne 12. novembra. Pripeljanih 303 svinj,
1 ovca in 1 koza. Cene so bile: za prašičke stare 5 do 6 tednov 75 do 100, 7 do 9 tednov 125 do 150, 3 do 4 mesece 250 do 300, 5 do 7 mesecev 420 do 450, 8 do 10 mesecev 525 do 550, 1 leto 1000 do 2000 dinarjev. Za 1 kg žive teže se je plačevalo 9.50 do 11.50, mrtve teže 15 do 17 Din. Prodanih je bilo 215 komadov.
Samo Din 60~—
stane pri meni ena dobra budilka s triletnim pismenim jamstvom; tudi dobite že:
1 dobro nikel. anker-uro (31etno jamstvo) za 88 Din
1 dobro sreb. žepno uro (51etno jamstvo) za 277	Din
1 orig. nik. »Doxa«- uro (lOletno jamstvo) za 340	Din
1 orig. nik. »0mega«-uro (lOletno jamstvo) za 395	Din
Zahtevajte brezplačno najnovejši ilustrovani cenik od eksportne tvrdke švicarskih ur
,Jupiter", F. K\ESER
Maribor, Aleksandrova cesta št. 27 K.
RESTAVRACIJA
Pod Skalco
Ljubljana, Mestni trg 11
toči vedno sveže pivo, pristna domača črna in bela vina ter po-streza z fino kuhin;o.
Za obilen poset se p. n. občinstvu toplo priporoča
Josip Uran.
Deteljno seme
kupujemo po najvišji ceni. — Sever A Komp., Ljubljana, Gosposvelska cesta SI. 5
(poleg Figovca) ali pa Wolfova ulica št. 12.
fino Izdelan« Din 270.—, posebno fina Oin 886.—, ustna harmonika Din 2.60, fina Din S.—, brlvni aparat ponikian Din 16.—, fini laso-strižnik Din 40.—, Jeklena britev Din 10.—, zelo fina Din 20—, žepni nož Din 1.40, fin Din ».—, Škarje Jeklene Din 6.—, fine Din 10.—, nadalje kladiva, kleiče, žepne svetilke, žepne ure, budilke prodaja po znižani ceni veletrgovina
R. STERMECKI, CELJE it. 63.
Pilite takoj po ilustrovani cenik z vefi tisot pred-meti. železniška vožnja se nakupu pri-merno povrne. — Trgovci engro cene,
J
Izšla je
BLASNIKOVA
za navadno leto 1927,
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKAc je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna i »laja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak čitati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj ia koliko mora plačevati danes flasti Sloveaija.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 dinarjev. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. BLASNIKA NASIEDN1KIH
tiskarna in litografiCni zavod Ljubljana, Breg it 12.
V materijalu in izdelavi neprekosljivi šivalni stroji
KOHLER
dobivajo se po brezkonkurenčru\i cenah edino le z lO-letnlm Jamstvom pri tvrdki
Iv. Auerhammev
Ljubljana, Kolodvorska ul. 3
katere ima ta ivrdka vedno v najmodernejših opremah za rodbine, šivilje, krofače in čevljarje na zalogi. Prodaja tudi na obroke.
C R E V A.
vsakovrstna, po najugodnejši ceni, kakor vsako leto vedno v zalogi. — Kupim tudi
surovi In stopljeni loj
in ga plačam po najvišji dnevni ceni.
J0S. BERGMAN, Ljubljana, Poljanska c. 85.
Zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste rabite
H0ČEVARJEV0 AR0MATIČN0
ŽEEEZNATO TINKTURO
Najboljše in najcenejše okrepilo od duševnega in telesnega dela izmučenim. lA 1 steklenica 20 Din. Ker je porabiti za uspešno zdravljenje 3 steklenice po vrsti in radi cenejše poštnine, razpošiljam v zabojih po 3, 6, 8 in 12 steklenic. Izdeluje in razpošilja samo LEKARNA MR. STANKO HOČEVAR, VRHNIKA. — V zalogi vsa druga zdravila!
Nudimo
živinsko
sol
v vrečah po 50 kg a Din 2SO--
100 Kg franko naše skladišče.
EKOHOM^
%
osrednja gospodarska zadruga
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica it 7.
m
Vsem znancem, prijateljem in cenj. potujočemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel 1. novembra t. 1.
kolodvorsko restavracijo naPragerskem
Zagotavljam, da mi bo vedno največja skrb po-streči točno in solidno s prvovrstno kuhinjo in pijačo, priporočujoč se
j odličnim spoštovanjem
ALOJZ MAJCEN, preje hotelir na Bledu.
CELJSKA POSOJILNICA
V lastni palaii Narodni dom.
D. D.
Stanje hranilnih vlog nad
Din 50,000.000'-.
Stanje glavnice in rezerva
Din 4,000.000'—.
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih Izplačuje točno In nudi za iste najboljše obrestovan]e In največjo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne In posojilne posle. Kupuje In prodaja devize In valute.
PODRUŽNICA V ŠOŠTANJU NA GLAVNEM TRGU.