tednik
http: www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK. 25. JULIJ 2013 / ŠTEVILKA 1015, LETO XIX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
1015
7 896 1 2II4406 7 1
simobil
ihko	Prvv/oi nolzoi Ion ono
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2
tel.it. 040410743	PRODAJALEC
'ffi/fl.Mitinllfe.Siv
Kraljevski večer pri 35 stopinjah
Zunaj je vroče, doma in v službi še bolj. Pravijo, da bo še bolj toplo, ampak meni je bilo v torek zvečer toplo pri srcu, kot že dolgo ne. Počutil sem se zares kraljevsko.
Dopust
Se teden vleče kakor jara kača, če en četrtek ni Mandrača.
Enim še kava ne diši, drugega na sekret ne tišči, tretji se boji, da ni plačal naročnine. Kdor dobro bere pa počaka da en tak poletni teden mine. C- Vsak pač rabi malo dopusta,
UL.	j§ da v glavi pospravi,
v//,	'-•	=?' .jo se na jesen in zimo pripravi,
Va^ u.L 7*?')g ker bo menda vroča kot poletje, in bodo tudi v parlamentu lahko ugasnili gretje.
Greli jih bodo ukazi, ki bodo v Bruslju nastali, tako da bodo, nehote, vsaj na gretju kaj privarčevali.

(Mef) Najprej so me cel dan bombardirali s posnetki in zgodbami o novorojenem angleškem prestolonasledniku, kot da bi se rodil vun-derkind, ki bo lahko Evropo rešil iz njenega samozadostnega mrtvila in znižal najemnine in sploh cene v Londonu, kjer so se nekateri zaljubljenci v kraljevo družino obnašali tako kot uslužbenci naše politične stranke, ko jim je sodišče obsodilo predsednika. Človek komaj verjame.
In, ko sem bil že prepričan, da bo kraljestvo počasi odšlo spat, sem se presenečen zazrl v ekran s katerega sta me, obkrožena z zlatim rokoko-jem, o nujnosti vzdržnega življenja
poučevala predsednik države in televizijska voditeljica. Predvidevam, da slednja ni imela nič z dekoracijo predsedniške dvorane, kjer je opravila pogovor s predsednikom naše države ob prihodu francoskega predsednika, ki bi se tam zagotovo počutil kot v Versaillesu za časa Ludvika šestnajstega.
Soba ni videti nabasana s kakšnimi knjigami, slikami ali zgodovinskimi artikli, kot bi se gotovo zgodilo pri Havlu, niti tam ni bilo videti zapičenih vil in prislonjene lopate, kot zadnje čase pristoji našemu predsedniku. Pravzaprav ni bilo tam nič drugega kot nekakšno pozlačeno pohištvo iz osemnajstega stoletja.
In čeprav je bil predsednik v svojih besedah zelo preprost, lahko bi rekli celo ljudski, so vse njegove besede o tem, kako moremo in zmoremo, kako verjame in zaupa in kako bomo ker moramo, v hipu zbledele v siju zlatosvetletičih ornamentov s foteljev, mizice in nekakšnega oltarčka s prav tako pozlačenimi svečami. Res, državljani, ki komaj zložijo začetek in konec meseca, so dobili jasno sporočilo. Skupaj bomo zmogli vse - vi na sociali, mi pa v zlatu.
In ves čas mi je po glavi hodila izjava Ludvikove soproge, kraljice Marije Antoinette, ki je, na pripombe, da so ljudje lačni, odgovorila: "Če nimajo kruha naj jedo potico!”
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
STATI IN OBSTATI!
Vemo, da vam ni lahko. Da je treba paziti na vsak Euro. V Mandraču še kako pazimo, posebej zdaj, ko zaradi naše neodvisne novinarske drže, nimamo niti moralne podpore v občinski upravi in politiki. Imamo pa vašo podporo in oporo, ko ostajate naši zvesti naročniki in bralci. Zaradi vas bomo obstali. Hvala Vam.
Napis poletja:
Lokal NI ogrevan
napis na vratih ateljeja v Koprski
Stran za ogrevanje
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izdane Zokij
DŽIDŽI - DŽIDŽI, BUNGA BUNGA
Dober je v teh stvareh moj prijatelj Pero kreten mobitel - pokliče v najbolj nemogočih urah, da vpraša kakšno res »pametno.« Tako tudi zdaj: „Stari, kakšen in kaj je bil socializem?" Odgovorim, da je to bil, teorietično gledano, »prehodno obdobje iz kapitalizma v komunizem«, čeprav bi se tudi o tem dalo malo razpravljati.
»A ja,« nadaljuje Pero, podkrepljen z nekaj pivami v riti, »kaj je potem tranzicija v katero nas tlači Evropa?« In jaz spet, »tranzicija je prehodno obdobje iz kapitalizma v ....kapitalizem«. In potem Pero, po novem piru, izusti dokončno resnico: »Pa mi smo kar naprej v prehodnem obdobju.« Takrat sem se spomnil, kako je Andrej Nikolaidis lepo zajel vsa ta naša prehodna obdobja iz dobrega na slabše, pa na še slabše. Osamosvojili smo se zaradi tega ker v socializmu, tako so nas prepričevali, ni bilo demokracije. Prav. Pa, kako do demokracije? S pomočjo kapitalizma. Pa gremo v kapitalizem. Uničene tovarne, uničeni ljudje, uničeno vse kar je bilo dobro, od zaposlenosti do sociale, od urbanega načina življenja do ruralne diktature nekompetentnih.
Andrej piše o dveh raziskovalcih, ki so ju dobili ljudožerci. Poglavar ju vpraša ali sta za to, da ju takoj ubijejo, ali sta za malo džidži - džidži, pa se bodo potem zmenili za naprej. Kaj pa je džidži- džidži?, vprašata. Malo se bomo zabavali z vama, je glasil odgovor. »Mene raje ubijte«, hrabro pravi prvi. »Ni problema, ampak najprej malo džidži-džidži«, odgovori poglavar. Evropski poglavar bi rekel bunga-bunga. To je pravzaprav ista umazana dilema pred katero nas, s pomočjo lokalnih poglavarjev, postavljajo evropski imperijali-sti. »Želite naš kapitalizem ali našo demokracijo?« »Demokracijo!« »Lahko, ampak najprej malo džidži-džidži, bunga-bunga.« V prevodu: Boste dobili demokracijo, ampak najprej malo kapitalizma. Kako izgleda ta kapitalizem vidimo in živimo vsako sekundo. Po sistemu: kaj boste vi z demokracijo, dovolj vam je McDonalds. Kaj boste s političnimi svoboščinami, dovolj vam je svobodno tržišče, na katerem vas bomo požrli.
Predstavniška demokracija je pač samo delovni okvir v katerem deluje kapitalizem. Evropa obstaja kot skupnost držav, ne obstaja kot skupnost državljanov. Obstajajo močne države in obstaja ubogljiva manjšina. Angleški politik Disraeli je pojasnil zakaj je tako. »Anglija nima večnih prijateljev in večnih sovražnikov, ima samo večne interese.« Ker Evropa kot skupnost državljanov ne obstaja, ampak samo kot skupnost držav, v njej prevladujejo interesi najmočnejših držav. Ostali so drobiž, s katerim se veliki igrajo, tako kot se igrajo z Grčijo, Ciprom, Irsko, Portugalsko, pa s Slovenijo tudi. Igrajo se z državami. Usoda državljanov - Grkov, Portugalcev, Slovencev- jih ne zanima.
Zato ne morem pristati na tezo, da je nemški kapitalizem boljši od slovenskega, da je zahodni kapitalizem bolji od našega, da je boljši kapitalizem v uničenem Detroitu, od kapitalizma na Vrhniki. Cela naša družba in mi skupaj z njo smo tranzicijski zgubaši, največje zgube naše družbe pa so tranzijski zmagovalci. To je kompletna zgodovina našega kapitalizma. Džid-ži-didži, bunga - bunga.
Bo dom upokojencev vendarle imel novega direktorja?
Saga o imenovanju direktorja izolskega doma upokojencev se je zdela neskončna. Po prvi objavi razpisa svet zavoda ni izbral direktorja, ob ponovitvi razpisa pa so se odločili za Izolanko Karin Pez, sicer diplomirano socialno delavko, ki tudi živi v okolici Doma, a zataknilo se je pri imenovanju s strani lokalne skupnosti. Župan Igor Kolenc je točko o imenovanju direktorja Doma umaknil s takratne seje, veliko pa je bilo govora o tem, da se je v zakulisju bil mogočen politični boj, ki je za seboj pustil popolno razdejanje.
No, nedavno se je vendarle svet zavoda odločil za novo ime, pravnico Julijo Bačnik, ki je bila sicer predsednica sveta zavoda. Pri imenovanju je premagala ostala dva kandidata, Izolana Aleša Furlaniča in Danico Božič iz Sevnice, ki pa menda nista izpolnjevala razpisnim pogojem.
Kljub temu pa mora Bačnikovo imenovati še občinski svet, kar pa se ne bo zgodilo pred jesenjo. Oziroma, če se bo, glede na pretekle izkušnje.
Zakaj in kdaj umiramo
Morda ni prijetno, a tudi o tem moramo razmišljati. Zakaj umiramo? In kdaj umiramo, oziroma, kdaj nam “karma" oziroma kar življenje statistično gledano gre na roko. Ali pa še bolj nerodno: pokojnino moški dobivajo, statistično gledano, slabih sedem let.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo v Kopru so pripravili analizo umrlivosti v koprski regiji za leto 2011. Za prikaz zdravstvenega stanja prebivalstva uporabljajo tudi negativne kazalnike, ki jih izračunajo iz podatkov statistike umrljivosti in vzrokov smrti (stopnjo umrljivosti, stopnjo prezgodnje umrljivosti in stopnjo izgubljenih let potencialnega življenja).
Podatki, prikazani v prispevku, se nanašajo na osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so umrle v obdobju od 01. 01. do 31. 12. 2011, iz Zbirke podatkov o umrlih Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ RS).
V regiji Koper je v letu 2011 umrlo 1.315 prebivalcev, od tega 672 (51,1 %) moških in 643 (48,9 %) žensk. Povprečna starost umrlih moških je bila 71,9 let, povprečna starost umrlih žensk pa je bila 80,2 let. Primerjava umrljivosti regije Koper z ostalo Slovenijo je pokazala, da je bila SDR (standardizirana stopnja umrljivosti) v regiji Koper nekoliko nižja v primerjavi z ostalo Slovenijo, vendar razlika ni bila statistično pomembna.
Glavni vzroki smrti so bila v regiji Koper in v Sloveniji bolezni obtočil, na drugem mestu so bile rakave bolezni (neo-plazme) ter na tretjem mestu poškodbe in zastrupitve.
Vzroki smrti so bili različni po posameznih starostnih skupinah. Vzrok smrti malih, predšolskih in šolskih otrok starih 0 -14 let v regiji Koper so bili stanja v perinatalnem obdobju, prirojene napake in poškodbe in zastrupitve. V letu 2011 ni bilo umrlih med mladostniki starih 15 - 19 let. Glavni vzroki smrti odraslih prebivalcev regije Koper starih 20 - 64 let so bili: rakava obolenja, bolezni obtočil ter poškodbe in zastrupitve, glavna vzroka smrti v starostni skupini 65 let in več so bile bolezni obtočil in rakava obolenja.
Primerjava med spoloma že nekaj let kaže, da je SDR pri ženskah statistično pomembno nižja v primerjavi s SDR pri moških v regiji Koper in v Sloveniji.
V analizi so prikazali umrljivost zaradi nekaterih specifičnih vzrokov. V letu 2011 je bila SDR zaradi ishemičnih bolezni srca, pljučnega raka ter kroničnih bolezni jeter in ciroze ponovno statistično pomembno nižja pri ženskah v primerjavi z moški-mii v regiji Koper in v Sloveniji. Izračuni so tudi pokazali, da je bila SDR zaradi bolezni prebavil in specifično zaradi kroničnih bolezni jeter in ciroze statistično pomembno nižja v regiji Koper v primerjavi z ostalo Slovenijo. Primerjava med moškimi regije Koper in ostale Slovenije je pokazala, da je bila SDR zaradi cerebrovaskularnih bolezni pri moških regije Koper statistično pomembno nižja v primerjavi z moškimi ostale Slovenije. Delež prezgodnjih smrti (pred 65. letom starosti) je znašal 19,9 % od vseh primerov smrti v regiji Koper, kar je bolj ugoden podatek v primerjavi s Slovenijo, kjer je ta delež znašal 21 %. Izgubljena leta potencialnega življenja so ustrezen podatek za prikazovanje problema in bremena prezgodnje umrljivosti. Stopnja izgubljenih let potencialnega življenja na 100.000 prebivalcev (YPLL) je bila v letu 2011 v regiji Koper nižja od slovenskega povprečja. Velika razlika v YPLL se je pokazala med spoloma, vrednosti sta bili višji pri moških za 196 %. V regiji Koper in v Sloveniji je bila najvišja stopnja YPLL zaradi rakavih obolenj, na drugem mestu so bile poškodbe in zastrupitve in na tretjem bolezni obtočil.
Kot rečeno, morda ni najprijetnejše branje, a vsekakor je poznavanje razlogov za prezgodnjo umrljivost pomembno.
ur
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občinarije
Kdo pa sploh prespi v Izoli?
Tri občine slovenske Istre so bolj ali manj enoten prostor in občinske meje so vse manj izrazite, pa vendar politika zaposlovanja na izolski občini nekoliko pretirava s to odprtostjo do kadrov iz drugih občin, saj je med tistimi, ki o čem odločajo, bolj malo Izolank ali Izolanov.
Izolani smo že navajeni tega, da imamo župana, ki ne živi v svoji občini. V prejšnjem mandatu je bil to Tomislav Klokočovnik, ki je bil sicer formalno prijavljen na naslovu, kjer je preživel mladost, vendar je dejansko živel v svoji hiši v Luciji. Podobno je tudi v tem mandatu, saj tudi aktualni župan, Igor Kolenc, zgolj formalno živi v Izoli, dejansko pa z družino živi v Svetem Antonu, v koprski občini.
Tega dejstva aktualni župan niti ne skriva, tako kot tega ni počel niti prejšnji, čeprav je res, da je domi-cilnost pogoj za izvolitev na takšno funkcijo in imajo nekateri slovenski župani celo velike težave zaradi tega, ker ne živijo v občini, ki jo upravljajo. Vendar v izolski politiki in občinskem svetu to nikogar ne moti, ne prej ne zdaj.
Moti pa javnost in vse pogosteje je slišati pripombe, da domačini občinskih funkcionarjev sploh ne poznajo, saj se mnogi med njimi v občino Izola pripeljejo le na delo in se ob koncu delovnega časa odpeljejo domov, kjer se spremenijo v aktivne občane neke druge občine.
Na pojav so začeli opozarjati tudi sami občinski uslužbenci, ki ugotavljajo, da ne poznajo niti nekaterih svojih novih sodelavcev, predvsem pa so komunikacije med “šefi” in zaposlenimi vse manj naravne in vedno bolj tehnične, brezosebne, tako kot v primeru občinske finančne službe, ki je sklep o ponovni selitvi selitvi s Postojnske na Sončno nabrežje menda dobila kar po elektronski pošti.
Izola obstaja tudi ponoči
To, da je nekdo zaposlen v izolski občini, živi pa v sosednji občini, razen dejstva, da se njegova dohodnina steka v drugo občino in ne v izolsko, ni nič nezakonitega niti nenaravnega. Delovna migracija je danes splošen pojav in nekateri Izolani se vozijo celo na delo v Ljubljano, v Izolo pa prihajajo na delo kraševci in notranjci. Seveda pa je to nekoliko drugače, ko gre za občinske funkcionarje, ki bi morali čutiti ta kraj, to občino in te ljudi, če jo želijo dobro upravljati in voditi. To pa pomeni, da je treba poznati vse njene kotičke, vse njene posebnosti, veliko ljudi in njihove težave, tiste med in tudi tiste izven delovnega časa ali celo ponoči. Toda ponoči v Izoli ni prav veliko najodgovornejših ljudi naše občine. Naredili smo kratek pregled kdo živi v Izoli in z Izolo in prišli do zanimivih podatkov.
Od kod prihajajo smo preverili ne zato, ker bi bili kadri od drugod kakorkoli slabši od domačinov, ampak zato, da se prepričamo v govorice, da najpomembnejše funkcije v izolski občini zasedajo kadri od drugod, kar seveda vpliva na občutek pripadnosti Izoli.
Kdo spi v Izoli?
Začeti moramo pri kabinetu župana in pri županu Igorju Kolencu, ki je sicer prijavljen v Izoli, vendar z družino živi v Svetem Antonu v koprski občini. Tja odhaja domov tudi sekretar in verjetni bodoči direktor občinske uprave, Marko Unterlechner, ki živi na Markovcu. Iz Kopra prihaja na delo v Izolo tudi Jadranka Mitič, sedanja vodja protokola, edina domačinka med njimi pa je Kristina Zelič, vodja kabineta župana.
Iz Kopra_ prihaja tudi Martina Miklavčič Šumanski, ki ima funkcijo podsekretarja za področje kadrov in komuniciranje. Trenutno je na porodniškem dopustu, zamenjala pa jo je Luca Stančič Kodarin, ki so jo poiskali brez razpisa (kar zakon dopušča), prihaja pa iz Pirana.
V	službi za administrativno tehnično podporo je zaposlenih sedem deklet, ki so naše občanke, dolgoletna vodja, Vesna Rebec pa se na delo vozi iz koprskega podeželja.
V	službi za razvoj turizma, podjetništva in mednarodno sodelovanje sta izolana, Irena Zavrtanik in Jože Černelič, tudi službo za pravne zadeve vodi Izolanka Karmen Pavlič. Urad za gospodarske dejavnosti, investicije in razvoj vodi Tomaž Umek, ki je pred tem že bil zaposlen v Izoli, na delo pa se vozi iz Kopra, kjer ima tudi svoje podjetje. V njegovem uradu sta od sedmih zaposlenih dva Izolana, ostali pa prihajajo iz Kopra in višji svetovalec za promet, Aleš Peško, celo iz Postojne. Izolanka je tudi Barbara Miklavc, ki je višji svetovalec urada za upravljanje z občinskim premoženjem, tako kot tudi Zdenka Štanta, notranja revizorka.
Povsem izolska je zasedba v občinskem inšpektoratu in redarstvu, ki ga vodi Črtomir Krnel.
V	uradu za upravljanje z občinskim premoženjem je devet zaposlenih, od tega so štirje domačini, pet pa jih prihaja iz Kopra, Pirana in Postojne, urad pa vodi Patricija Močibob Fabjančič, ki prihaja iz Kopra.
Zelo izolska je služba za računovodstvo in finance, saj se od sedmih zaposlenih le finančnica vozi iz Kopra. Povsem izolski je urad za družbene dejavnosti s štirimi zaposlenimi, ki ga vodi Miran Žlogar.
Urad za urejanje prostora vodi Vesna Vičič, ki prihaja iz Pirana, višja svetovalka za urbanizem in prostorske akte prihaja iz Lucije, ostali zaposleni v tem uradu pa so domačini.
Ne smemo pozabiti Alena Grbca iz Kort, ki vodi službo za informatiko in informacijsko podporo, ter komercialistke nabave, Antonele Lukič, ki prihaja iz Pirana.
Podakov o stalnem prebivališču seveda ni lahko najti, zato se za morebitne napake vnaprej opravičujemo.
Povzetki
Če na hitro preletimo zbrane podatke o tem, v katero občino se steka dohodnina zaposlenih na izolski občini, bomo ugotovili, da je med zaposlenimi približno polovica izolskih občanov, kar verjetno ni slab podatek za tako enovit prostor, kot je slovenska Istra, seveda pa je treba vedeti, da je velik del teh zaposlenih še iz obdobja pred sedanjim in prejšnjim županom.
Manj smo lahko zadovoljni ob podatku, od kod prihajajo tisti, ki zaseda najpomembnejše funkcije v izolski občinski upravi. Od domačinov še najvišje sežejo Miran Žlogar, kot vodja urada za družbene dejavnosti in novopečeni Izolan, Peter Zovko kot vodja službe za računovodstvo in finance, ter Črt Kernel kot vodja inšpekcijskih služb in redarstva. Nikakor si ne upamo trditi, da gre za načrtno prevzemanje izolske občinske uprave, prepričani pa smo, da bi z bolj transparentnim kadrovanjem oziroma razpisovanjem prostih delovnih mest, usposobljene ljudi, tudi za najbolj odgovorna mesta, lahko dobili tudi med našimi občani. Toda, če je treba razpise iskati po skrajno nepregledni občinski spletni strani in jih včasih ne najdemo, čeprav vemo, da bi nekje morali biti, potem se je težko izogniti občutku, da nekomu takšno kadrovanje zelo ustreza.	Mef
Ekonomija ni ekologija

piše: Franc Krajnc
Centralizacija Evrope ali njen razpad
Ideja iz petdesetih let prejšnjega stoletja o bolj enotni, predvsem pa mirni Evropi, je obrodila določene sadove. Imamo mir, več sodelovanja na ravni evropskih institucij, na katere smo prenesli že skoraj 80% nacionalnega prava, naslednje leto bo že 18 članic posedovalo skupno valuto evro, imamo pa tudi svojevrstno čisto evropsko finančno in gospodarsko krizo - in upad BDP! To, kar je najbolj sporno, ali tudi po svoje nevarno, je vedno več zahtev po centraliziranem upravljanju Evrope, ker nam sicer grozi razpad. Vse pa izhaja iz določenega nezadovoljstva ljudi.
V	Bruslju se že nekaj časa gredo gašenje požara, saj je nemogoče sanirati razpadajoče gospodarstvo kar tako vsevprek, zlasti ko so v krizi in velikih zunanjih ter notranjih dolgovih največje članice EU. Javni dolg naše zahodne sosede Italije znaša danes že krepkih 2,200 milijard evrov, Španije 955 milijard. Celo največja evropska gospodarska velesila Nemčija ni brez zunanjega in notranjega dolga, ki znaša 2.078 milijard evrov!.
V	krizi pa se rojevajo različne ideje; od tega, da bi bilo treba zmanjšati število evropskih birokratov od sedanjih 55.000 za najmanj 10%, do tega da je treba centralizirati upravljanje EU z enega konca - torej iz Bruslja. Evropska komisija pa kot da živi na drugem svetu. Zahtevala je celo za 6% višji proračun za finančno obdobje 2014-2020, vendar so se evropski poslanci temu uprli, menda zaradi pritiskov nacionalnih članic, pa tudi iz čisto osebnih razlogov. Biti poslanec s 7 tisoč evro bruto plače in številnimi dodatki ni tako slabo. Tako naj bi evropski sedemletni proračun znašal le okoli 960 namesto prvotno zahtevanih 1.085 milijard evrov.
Rekli smo, da se v krizi rojevajo odrešeniki, kar je že neštetokrat dokazala zgodovina. Štiri velike svobode; svoboda gibanja ljudi, delavcev, kapitala in financ ne pomenijo nič, če ni prave volje pri članicah, če se pojavljajo državni protekcionizem in drugi ukrepi (pridelano doma...), ki slabijo enotnost Evrope. Gre tudi za sprenevedanje članic. Predvideno je bilo, da bi naslednje letu 2014 zmanjšali število parlamentarcev s sedanjih (skupaj z 12 hrvaškimi) 766 na 751 in število evropskih komisarjev, ki prejemajo po 20.000 evrov plače, z 28 na 15, pa se kot kaže članice s tem predlogom ne strinjajo. Vsaka bi namreč rada obdržala svojega komisarja!
Kaj se bo zgodilo s 503-milijonskim »svobodnim« evropskim trgom bomo več vedeli po evropskih volitvah leta 2014, že sedaj pa je jasno, da EU takšna kot je ne more dolgo vzdržati kot enotni multinacionalni sistem; zato predlagajo centralno vodenje bančnega sistema, centralno vodenje zunanje politike, centralno vodenje vseh podpornih skladov in tako dalje, kajti sami so spoznali, da sicer tako raznolike druščine 28 držav članic s tako različnimi standardi po sedanjem sistemu ni mogoče več uspešno voditi.
Komunalije
Kaj pa če bi smeti tehtali kar sami?
Po novem Izolani plačujemo odvoz smeti po ceni izraženi v kilogramih. Pred leti smo odvoz plačevali glede na kvadraturo stanovanja, potem smo plačevali glede na volumen, preračunano v kubične metre, zdaj plačujemo po teži, vsaka sprememba pa je prinesla podražitev odvoza.
Mnogi so prepričani, da bi bila najbolj “poštena” tista cena, ki bi jo plačevali glede na število stanovalcev v objektu (stanovanju ali hiši), saj smeti ustvarjamo ljudje in ne zidovi, toda izvajalcu te storitve takšen izračun seveda ne gre v račun, saj zdaj nedvomno iztrži več, ker imamo v Izoli kar nekaj starejših ljudi, ki sami živijo v večjih stanovanjih ali hišah in plačujejo ceno odvoza v kilogramih, preračunanih glede na velikost stanovanjske površine.
Izolska Komunala je že decembra lani v Mladinski in Ilirski ulici v Jagodju poskusno vpeljala projekt ‘Od vrat do vrat’. Prednost takšnega sistema zbiranja odpadkov je, da je omogočeno ločevanje odpadkov na domu plačevanje storitve pa glede na dejansko oddane ostale odpadke. Gospodinjstva na omenjenih ulicah so prejela brezplačni 240-litrski zabojnik modre barve z rumenim pokrovom za plastično in kovinsko embalažo, ki je opremljen z elektronskim čipom in z namensko nalepko.Na ta način naj bi bistveno zmanjšali količino ostalih odpadkov, za katere bo v prihodnje potrebno plačevati visoke stroške za odstranitev oziroma odvoz na uničenje. Uporabniki, gre predvsem za individualne hiše, ki so bili vključeni v ta pilotni sistem so prazno ter stisnjeno plastično in kovinsko embalažo odlagali v namenske zabojnike, zabojnik za ostale odpadke pa so v času odvoza postavili pred hišo, na odjemno mesto, seveda, če so to želeli oziroma je bil poln. Delavci Komunale so med pobiranjem kontejnerjev preko čipa zaznali, da je uporabnik postavil kontejner in so ga izpraznili.
Ko smo stanovalce omenjenih ulic povprašali, kako so zadovoljni s tem sistemom in koliko plačujejo za odvoz odpadkov po novem, so nam povedali, da je projekt trajal tri mesece in da ga niso izvrševali ampak samo preizkušali. Ves čas so namreč plačevali položnice Komunale po starem in to počnejo tudi zdaj.
Ker odgovorno ločujejo odpadke jih še zdaleč ne zberejo toliko, kot jim jih naračunajo po veljavnem načinu. Kot je povedal eden od stanovalcev je kontejner napolnil šele v dveh mesecih, zato bi bil v tem primeru strošek odvoza bistveno nižji. Bili pa so tudi primeri, da so ljudje odnašali odpadke drugam, da bi se izognili plačilu, zato je tudi jasno, da tega sistema ni mogoče kar tako vpeljati v blokovskem naselju ali v starem delu mesta. Da bi dosegli višjo raven ločevanja in predvsem zmanjševanje odapdkov bo enostavno potrebno več časa, višje cene in drugačen sistem odjema odpadkov.
Če si sam si kaznovan
Drugače pa je ostalih delih mesta, kjer nov sistem obračunavanja, v kombinaciji s ponovnim plačevanjem ekološke takse prinaša več kot 80 odstotno podražitev odvoza odpadkov. S tem v zvezi smo v uredništvo prejeli veliko vprašanj in različnih jeznih pisem, objavljamo pa ugovor, ki ga je Irena Kosmina iz Plenčičeve ulice naslovila direktorju izolske Komunale.
Spoštovani g. direktor!
Ugovor naslavljam na vas, ker ste vi podpisnik računov.
Ugovarjam načinu, ki ste se ga po-služili ob podražitvi vaših storitev. Ob napovedi podražitve sem pričakovala, da boste spremenili tudi način obračuna, da bo ustreznejši in pravičnejši, pa ste po liniji najmanjšega odpora višino prejšnjega obračuna preprosto pomnožili s preko 180%. Ne vem, čemu je bilo namenjeno preračunavanje m3 v kilograme in v ceno »zakamuflirati« tudi okoljsko takso, če ne temu da je obračun čim manj transparenten. Živim v stari stanovanjski hiši več kot 40 let. Ob vselitvi je naša družina štela pet članov. Določena količina odpadkov se mi tedaj ni zdela sporna, zlasti če upoštevam, da tedaj odpadkov nismo ločevali. Z leti se je število članov gospodinjstva manjšalo in več kot 4 leta živim sama. Količina odpadkov je po vaše vedno enaka, kot da odpadke ustvarja kvadratura stanovanja in ne ljudje.
Zase lahko trdim, da v svoj mali smetnjak odvržem tedensko 1 trgovsko vrečko splošnih odpadkov, pa še tiste vaši delavci marsikdaj ne odvržejo v vozilo, (to se je zgodilo tudi v pon. 8.7.2013 ). Mesečno v zbiralnik papirja odvržem 8 časopisov (2 tednika ) in med embalažo 10 tetrapakov od mleka in kakih 30 mehkih pločevink mačjih konzerv ter občasno še kakšno drugo plastično embalažo. Upam si trditi, da mojih odpadkov ni niti za 10 kg mesečno. Pripravljena sem nabaviti 2 zbiralnika, da bo količina popolnoma določljiva.
Pojasnilo vaše delavke, da drugega podatka za obračun kot je velikost stanovanja, nimate in da v nekaterih stanovanjih živi veliko več ljudi, kot je prijavljenih, je le izgovor, da ni treba ničesar spremeniti. Obračuni glede na kvadraturo stanovanja izvirajo iz časov, ko je bila večina stanovanj v družbeni lasti in so jih družinam dodeljevali glede na število družinskih članov. Zdaj pa v njih marsikje prebivajo ostareli starši ali le eden od njih in ta skupina občanov je z vašim načinom obračuna najbolj prizadeta. Mislim, da ni problem za vzorec izbrati nekaj enočlanskih gospodinjstev in tako priti do pravičnejšega obračuna. Zato bom v nadaljnjih mesecih do vaših sprememb plačevala akontacijo po lastni presoji.
Prosim za vaš odgovor, osebno in v Mandraču. Prosim tudi za pojasnilo, kakšne sankcije lahko sprejmete v primeru drugačnega plačila kot je vaš račun in katero institucijo ga lahko naslovim svojo pritožbo.
Vse je dražje
Že res, da strošek odvoza smeti na prvi pogled ni velik, toda v času, ko občani pazijo na vsak Euro, so pozorni tudi na takšne “malenkosti”, še posebej če imajo občutek, da plačujejo nekaj, česar niso ustvarili. In plačilo odvoza, ki ga ni, je že tak strošek.
Sklad se ne heca
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije izvaja poostren nadzor nad obdelanostjo oziroma pravilno rabo kmetijskih zemljišč, s katerimi gospodari, ter ob tem vse svoje zakupnike kmetijskih zemljišč poziva, da ta zemljišča obdelajo in z zemljišč odstranijo morebitne objekte, ki jih Sklad na kmetijskih zemljiščih ne dovoljuje.
Na zemljiščih, s katerimi gospodari Sklad, namreč postavitev objektov ali kakršenkoli drugačen način delovanja, ki spreminja kmetijsko namembnost zemljišč, ni dovoljen oziroma je s soglasjem Sklada na kmetijskih zemljiščih dovoljeno graditi zgolj nezahtevne in enostavne objekte, kot so npr. ograje, škarpe, podporni zidovi, vodni zbiralniki, obore za rejo divjadi, vrtine, vodnjaki, krmišča, in podobno.
Sklad oziroma direktorica Irena Šinko, v obvestilu za javnost opozarja, da bo v primeru ugotovljenih kršitev na kmetijskih zemljiščih proti kršiteljem ustrezno ukrepal. Tako bo v primeru neobdelanih zemljišč zakupnikom poslal opomin pred odpovedjo zakupne pogodbe ter odpoved le te, če zakupnik v roku enega meseca zemljišč ne bo obdelal. V primerih, ko je zakupnik zaraščena zemljišča vzel v zakup z namenom, da jih usposobi za kmetijsko rabo, pa bo zakupnika pozval, da to stori v roku enega leta.
Ostanejo le tisti pred 1993
V primeru nedovoljenih pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov bo Sklad zakupnikom poslal opomin pred odpovedjo zakupne pogodbe ter odpoved le te, če zakupnik v roku 90 dni od prejema poziva Sklada le tega ne bo odstranil oziroma dokazal, da je objekt zgrajen legalno, na podlagi upravnega dovoljenja še iz časov pred ustanovitvijo Sklada v letu 1993. V primeru nedovoljenih objektov, neločljivo povezanih s tlemi, ki presegajo kategorijo pomožnih objektov, pa bo Sklad primere odstopil v reševanje gradbeni inšpekciji.
Izola je bila povod
Na Skladu se sicer zgoraj navedeni ukrepi v zvezi s kršitvami na kmetijskih zemljiščih v zakupu, ki jih je Sklad evidentiral v okviru akcije pregleda dejanske uporabe kmetijskih zemljišč in nelegalnih objektov na območju Občine Izola, ki je potekala v juniju 2013, že izvajajo. Neuradno smo izvedeli, da so prve odločbe za zakupnike v koprski občini že napisane, v kratkem pa jih bodo prejeli tudi izolski zakupniki. ur

Gasilski nateg ali nateg z gasilci? N1*
Občina Izola ie ored časom doz1
Ljudje cenimo delo gasilcev, prostovoljnih pa še posebej, zato ni težko prispevati kakšen euro za njihovo organizacijo, Tudi v Izoli je tako in zato so nekateri izolski obrtniki in gostinci rade volje prispevali denar za izolske gasilce, Zdaj jim je žal, saj bo denar verjetno končal druge.
Na nekoliko nenavadno donatorstvo izolskim prostovoljnim gasilcem so nas opozorili nekateri izmed podpisnikov pogodbe, ki so jo v podpis dobili lanskega septembra, zdaj pa jim grozijo z izvršbami, če ne bodo poravnali vseh “obveznosti”.
Na prvi pogled nič nenavadnega, v resnici pa ni čisto tako. Pripovedi nesojenih donatorjev so namreč zelo podobne glasijo pa se v glavnem tako-le:
“K nam je v največji posezonski gneči prišel nek možakar in povedal, da zbira sponzorje za Gasilsko društvo Izola. Povedal je, da bodo vsi, ki se bodo odločili za sponzorstvo, navedeni s svojim logotipom in oglasnim sporočilom na oglasni tabli Gasilskega društva Izola (na stavbi Mandrača). Takrat enostavno nisem imel časa natančno pregledovati pogodbe, omenil pa sem jim, da sem pripravljen prispevati kakšnih 300 Burov za izolske gasilce, saj zelo cenimo njihovo delo. Poleg tega so mi povedali, da so tako obljubili tudi nekateri obrtniki in gostinci iz soseščine. Seveda sem bil zelo presenečen, ko sem na pogodbi zagledal štirikrat višji znesek, še bolj sem bil presenečen, ko sem dobil obvestilo o izvršbi na omenjeni znesek in za povrh sem v drobnem tisku še prebral, da, če ne prekličem pogodbe, ta velja tudi za naslednje plačilno obdobje. Očitno je nekdo izkoristil našo nepozornost v trenutku dogovarjanja in nam podtaknil pogodbo, ki se v znesku bistveno razlikuje od dogovorjenega.”
Gasilci niso dobili še nič
Seveda nas je presenetilo takšno ravnanje izolskih gasilcev, zato smo zgodbo želeli preveriti še pri njih in Damjan Barut, predsednik izolskega prostovoljnega gasilskega društva nam je povedal, da “PGD Izola nikogar ne terja za donacije. Noben predstavnik PGD Izola ne hodi do podjetnikov po donacije, kaj šele, da bi se ukvarjali s kakšnimi izvršbami, saj PGD Izola, neposredno nima do nikogar nobenih terjatev." Potem pa je pojasnil:
“Prav pod Mandračem stoji nova oglasna deska, ki nam jo je postavilo nemško podjetje s slovenskim predstavnikom. To podjetje je z nami sklenilo pogodbo, da bodo na račun pridobivanja sponzorjev za to oglasno desko, kjer bo tudi reklamno sporočilo teh podjetnikov, določen znesek nakazali kot sponzorski denar na PGD Izola.
Oglasna vitrina tam stoji, podjetniki so na njej navedeni, PGD Izola, pa ni prejela iz tega naslova niti ficka, čeprav obstaja pogodba o tem, da bo del sredstev prišel v društvo. Slišal sem, da se nekaj podobnega dogaja tudi drugod po Sloveniji, vse skupaj pa nam vedno bolj diši po nategu."
Občina Izola je pred časom pozvala občane k podaji predlogov za najbolj urejen vrt, balkon in gostinsko teraso, zdaj pa obveščajo, da so rok za oddajo predlogov podaljšali na petek, 16. avgusta 2013.
Nekaj predlogov so sicer že prejeli, vendar ponovno pozivajo k sodelovanju in pošiljanju predlogov, ki naj vključuje eno ali več fotografij in kratko pojasnilo, zakaj je ravno predlagani vrt/balkon/terasa najlepši. Vsi finalisti, ki bodo prišli v ožji izbor bodo nagrajeni s strokovno ekskurzijo v Arboretum Volčji potok. Posebne nagrade pa čakajo tudi na zmagovalce, ki bodo razglašeni ob dnevu turizma, 27. septembra 2013.
Predloge pošljite na e-naslov posta. oizola@izola.si, do vključno petka, 16. avgusta. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Ireno Zavrtanik iz Službe za razvoj turizma, na telefonsko številko 05/6600103.
“Pogodbe, ki so jo predstavniki podjetja sklenili z obrtniki ne poznam, vem pa, da se ne bi smeli predstavljati kot PGD Izola, razen, da povedo, da gre donacija na naš račun. Vendar, kot rečeno, iz tega naslova nismo dobili niti Evra. ”
Gasilci nikogar ne terjajo
Zato naj ponovim, da PGD Izola nikogar ne terja za noben denar, če pa si kdo neupravičeno izposoja naše ime (brez mojega soglasja in soglasja Upravnega odbora tega nihče ne sme), potem je treba to stvar raziskati. Kot vse kaže bomo morah poklicati v Nemčijo in povprašati, kako so si vse skupaj zamislili.”
Nekateri so plačali
“Tudi mi smo bili presenečeni, ko smo, namesto obljubljenih 250 Bur dobili pogodbo za malo manj kot tisoč Burov", je povedal eden od obrtnikov, ki je po grožnji z izvršbo že plačal prvo rato v višini 400 Eurov. “Ni nam težko prispevati denar za gasilce in ko smo ob poplavah videli njihovo novo protipoplavno bariero smo celo verjeli, da smo prispevali zanjo, Zdaj pa izvemo, da izolski gasilci niso od tega denarja dobili nič in se, seveda, počutimo izigrane"
Menefregizem
Medtem pa v oglasni vitrini PGD Izola visi opozorilo o požarni nevarnosti, kar pomeni, da jo izolski gasilci uporabljajo in nikakor ne bi smeli spregledati oglasnih sporočil, ki so nalepljena na njej. Preseneča predvsem to, da nihče od njih doslej ni vprašal, kje je denar od teh sponzorjev z oglasne vitrine. Obrtnikom in gostincem pa velja zameriti, da so tako zlahka podpisali pogodbo o sponzorstvu, ne da bi pred tem preverili, koliko bodo dejansko morali plačati, kdo bo dobil denar in koliko časa velja omenjena pogodba. O firmi iz Nemčije, ki jo tako skrbi usoda izolskih gasilcev pa bodo gotovo razmišljali pristojni organi.	D.M.
Najprej podhodi in Trinkova
Evropsko izolski projekt Urbane prenove Izole se, ob nasprotovanju stanovalcev Koprske, Tartinijeve in Ljubljanske ulice, umešča v manj urejene dele mesta, ter v urejanje podhodov oziroma “voltov”.
Urbana ureditev mestnega jedra Izole bo potekala v dveh delih. Prvi del izvedbe obsega ureditev podhodov na štirih lokacijah in predstavitev različnih elementov urbane opreme na lokaciji Abelove in Trinkove ulice. Stanovalci teh ulic so prejšnjo soboto lahko preverili primernost modulov za sedenje, večjih in manjših korit za ozelenitev in uličnih smetnjakov ter ocenili, da bi z njimi lahko bolje uredili njihov trgec, ki služi tudi kot prehod iz Abelove v Trin-kovo ulico.
V tej fazi se bodo lotili predvsem osvetlitve in ureditve mestnih podhodov, ki jih bodo osvetlili in opremili s posebnimi napisnimi tablami na katerih bodo citati iz izolskega najstarejšega statuta, seveda prevedeni v več jezikov in celo v brailovo pisavo za slepe. Prenova je predvidena na štirih lokacijah: sklop podhodov pri Abelovi in Trinkovi ulici, sklop podhodov v sredini Koprske ulice (trije), podhod na začetku Gramscijeve ulice (ob Velikem trgu) in podhod na začetku Skladiščne ulice (dvojni podhod -pri Mandraču).
Pobudniki urejanja podhodov verjamejo, da bodo ti postali na ta način prijaznejši in varnejši za mimoidoče, seveda pa je za izvedbo prenove podhodov je potrebno tudi soglasje etažnih lastnikov stavb ob katerih stoji podhod. Glede tega, vsaj v večini primerov ne gre pričakovati večjih zapletov s stanovalci, drugače pa bo zagotovo prihodnje leto, ko naj bi bila na vrsti druga faza, ki bo obsegala postavitev elementov urbane opreme na uličnem središču mestnega jedra in ureditev poti v parku Svetilnika ter druge manjše posege. Pripravljale! pravijo, da želijo z urbano ureditvijo poudariti identiteto mesta in ustvariti prizorišča za občasne dogodke, ter urediti zunanji prostor starega mestnega jedra, stanovalci omenjenih treh ulic pa odgovarjajo, da to identiteto ustvarjajo predvsem oni sami, tudi s svojim vsakdanjim življenjem in urejanjem prostora v katerem živijo.
Vsekakor pa je dobrodošlo, da so se pripravljale! končno sprijaznili z dejstvom, da se morajo o svojih zamislih posvetovati tudi z ljudmi, ki jim želijo urejati okolico, zato bodo taki pogovori tudi v prihodnje, ur
Naplavinska urbana oprema- Made in Izolji
Veliko muzike premalo reda
Denarja za prireditve ni prav veliko a se tudi v našem mestu marsikaj dogaja. Morda manjka koncept in skupna blagovna znamka, toda prej ali slej se bo tudi to zgodilo, saj včasih kar malo “proč vržemo" znana imena, ki bi gotovo bila deležna večje pozornosti kot sojo danes..
Seveda ni kaj očitati tistim, ki so nastopali doslej, saj so bili vsak po svoje zanimivi. Renato Chicco je bil uglajen in prefinjen s svojo skupino in pevko, poleg trga pa je z različnimi tovornjaki napolnil še Verdijevo ulico, tako da smo se še enkrat prepričali, zakaj nas RTV toliko stane. Sinoči je tam nastopal Rudi Bučar z Istrabendom in gotovo je bilo veselo, v sklopu Isola Musič festival, ki ga organizira skupnost Italijanov pa bo v petek nastopil še Enzo Hrovatin s skupino in gostoma.
Zelo drugačna a nič manj navdihujoča, predvsem pa mladostno ustvarjalna je bila Etno Histerija, ki je k nam pripeljala veliko skupino sodelujočih glasbenikov, pa tudi dve manjši skupini, od katerih je tista iz Čila še posebej razveselila obiskovalce. Na prizorišču, ki to nikakor ne more postati, v pavilijo-nu parka Pietro Coppo ob nedeljah igrajo pihalne godbe, ob četrtkih pa jazzovsko usmerjeni glasbeniki. Slišali smo že Mio Žnidarič s skupino, danes pa prihaja Jure Tori trio.
V preteklih dneh je bila posebno doživetje veličastna predstava Mati Korajža v izvedbi gledališča Ane Mon-ro, na LOnki, kjer oder bolj ali manj sameva, so igrali Etno klarinetno, v Ljubljanski je na sosedskem srečanju klasično kitaro igral Elvis, mlajši pa skušajo najti zabavo v Hangarju, Arrigoniju in pod Belvederjem.

Galerija Insula in Manziolijeva palača
^ razstava slik
Tomas Zemla / Vodna polja
Vodna polja Tomasa Žemle v Galeriji Insula
Razstava mladega slovaškega umetnika Tomaš Žemle prinaša pred izolsko publiko serijo novejših avtorjevih del. Predstavljena olja na platnu bi vsekakor primarno videli v smislu določene revalorizacije likovnega izraza na podlagi trdnejše izvedbene manire oziroma slikarskega znanja, saj se tehnično izvedbena plat krepko opira na tradicionalno slikarsko delovanje, kjer se »filigranska« črtna struktura v homogeni relaciji z barvo odvija kot opredeljujoči element izraza. Kar pomeni, da je specifični, perfekcionistično detajliran izgotovitveni način pomemben faktor pri nalaganju vsebine. Podzavedno se referenčno polje izvedbe prekriva s vsebino v komponenti časovnosti. Žemla pripoveduje o prostoru iz katerega izvira. Opora, ki jo najde v motiviki prta je indikativna. Prt je predmet, ki se je skozi zgodovino človeštva vedno simbolno opredeljen. Funkcija prekrivanja, ki »simbolno težo« pridobi s prvim dejanjem prekrivanja Kristusovega telesa (Sacra Sindone) se pomenljivo prestavlja v funkcijo posvečenega posredovana: jed ni ponujena neposredno, barbarsko na surovi mizi, ampak obredno, svečano na prtu ... Na simbolni ravni je tu preplet intimnega, osebnega oziroma javnega, civilizacijskega, kulturnega ... Skratka simbolika prta, ki jo postavljajo slike mladega slovaškega umetnika je neposredno vezana na etnološko karakternost. V drobno kratko potezni sledi avtorjevega čopiča se upodabljajo jasno prepoznavni tradicionalni čipkasti vzorci. Izpostavljena je površina. V tem dejanju se zgodba razširi na krajino. V podobah se razprejo horizonti. V delno figuralno obliki zaznamo na površinah platen elemente okolja. Precej abstraktna ploskovna prezentacija pa pri tem prelivno razvija pot gledalčevega doživetja v duhovnost. Vodna polja so samo prispodoba, ki skozi transparentnost, pretočnost izražajo odnos do preteklega, do avtohtonega, teritorialno izvornega ...
Dejan Mehmedovič
Četrtek 25. julij 2013
Park Pietro Coppo - ob 21.00
JURE TORI TRIO
Jure Tori je ime, ki ga tako v domovini, kot v širšem delu sveta pozna praktično vsak, ki spremlja glasbeno dogajanje zadnjih dvajset let.Samosvoj, karizmatičen glasbenik; njegov zaščitni znak je kakovost; je virtuoz in romantik v eni osebi. Jure Tori - harmonika (Slovenija) / Eduardo Contizonetti - kitara (Argentina) / Ewald Oberleitner - kontrabas (Avstrija)
Largo pri Spini - Ljubljanska ulica - ob 21.30
Sosedsko srečanje
Petek 26. julij 2013
Manziolijev trg - ob 21.00
Isola mušic festival
Koncert Enzo Hrovatin z gosti
Enzo Hrovatin - glas, kitara in ukulele / Matej Barič - klavir David Mavec - bas / Andrej Pirjevec - bobni Gosti; Maja Kojc - oboa / Primož Grašič - kitara
Arrigoni - Elektrofolp Open Air
Hangar bar - ob 21.00 Start d tip V V C VI*
Sobota 27.Julij 2013
Plač Izolanov - Ljubljanska ulica - ob 11.00 otvoritev razstave
Barbara Kastelec Obljubljena dežela
Barbara Kastelec akademska slikarka magistra umetnosti, je večkratna nagrajenka, ki je za svoja dela prejela več prestižnih nagrad. Leta 2001 je za svoja likovna dela prejela 2. nagrado na XI. koloniji diplomantov ALU v Velenju ter leta 2006 nagrado za najboljšega mladega avtorja na ex-temporu v Piranu. Tokratno likovno razstavo je avtorica poimenovala OBLJUBLJENA DEŽELA, v katero je zajela vse svoje čute: vonj, okus in dotik in jih projicirala skozi barve na platno. Čokolade, torte, čigumiji in bajedere tako postanejo nekakšna živa tihožitja, ki v ljudeh prebudijo dražljaje sladkega užitka.
Lonka - ob 21.00
ORLEK
Slovenska glasbena skupina, ustanovljena 1990 leta. Ime so si nadeli po hribu na samam obrobju Zagorja. Njihova glasba je izvirna mešanica rock’n’rolla, oz. nekakšen folk-punk-polka-rock.Besedila so socialno-humorno obarvana s številnimi rudarskimi izrazi. Orleki so bend, ki združuje generacije !
Galerija Plač Izolanov (Ljubljanska 32) do petka 25.junij
Paride Di Stefano
Galerija Alga razstava
Punčka - več kot igrača
Dorimu Art - Živa Voga in Sašo Rojak
Ci
Kavarna Zvon
(San Simon) razstava slik
toaii ounuiij razstava suk
'4 \ 1= Severina Trošt Šprogar
Mestna knjižnica Izola POLETNI URNIK
TOREK, SREDA, PETEK 8.00 - 15.00
TOREK, SREDA, PETEK PONEDELJEK, ČETRTEK 8.00 SOBOTA - ZAPRTO
12.00 in 18.00 - 20.00
Na nedavnem mladinskem evropskem oziroma svetovnem prvenstvu (mladi jadralci so tekmovali tako v evropski, kot tudi v svetovni kategoriji) na Madžarskem Balatonfoldvaru je mladi izolan Marko Radman, sicer član zelo uspešnega društva JK Izola, nepričakovano prišel do tretjega mesta tako v evropski, kot tudi v svetovni konkurenci kategorije do 19 let v klasi laser standard.
Nepričakovano predvsem zato, ker je Marko na prvenstvu nastopal, kot je sam povedal, “bolj za foro, kot pa zares”, saj mladi Izolan še ni dopolnil 17 let in je takorekoč prvič nastopil na regati z laserjem za “tiste ta velike”. Sicer pa je v skupni konkurenci prvenstva, torej v kategoriji do 21 let, zasedel 24. mesto. Pomembnejše kot to prvenstvo je bilo za Markota namreč tisto, ki se je zaključilo pred slabima dvema tednoma za laser 4.7, sicer na istem prizorišču, Blatnem jezeru. Kljub temu, da je bil prvi med Slovenci, z 11. mestom v svetovni kategoriji in 8. v evropski Marko ni bil nikakor zadovoljen. “Po razočarjanju v moji klasi sem se odločil, da nastopim še na mladinskem prvenstvu za laser standard, kjer pa res nisem pričakoval nikakršnega rezultata, saj nikoli pred tem nisem jadral na standardnem laserju. No, vseeno sem imel na regatah kar dober
občutek, vsekakor pa so mi veliko pomagale tudi vetrovne razmere, saj je bil šibek veter, ki je pihal z največ 15 vozli kot nalašč zame, ki sem bil na prvenstvu najmlajši in tudi najlažji. Še tistih 15 vozlov je bilo an trenutke preveč”, je zadovoljno pripovedoval Marko, ko se je ravno dopravljal na zaslužene počitnice, preen ponovno sede za krmilo na pripravah na Gardskem jezeru. Rezultat je zato presenetil takorekoč vse, tako stroko, kot tudi konkurente, ki ga še sploh poznali niso. Vseeno pa se na izjemen rezultat ne ozira preveč, saj ima v mislih že nasle-dji pomembnejši dogodek: svetovno prvenstvo v laser 4.7 v Omanu, ki bo potekalo ob koncu leta, oziroma kar čez novo leto.
“Tokrat računam na dobro uvrstitev, vsaj med prvih šest, kar mislim, daje tudi realno", je povedal Marko, ki pa se še ni čisto odločil, kako naprej, saj je jadranje zaenkrat zastavil nadvse “profesionalno”, ob pomoči trenerja, ki je med drugim skrbel tudi za Vasilija Žbogarja, Tre-vorja Millarja. “Vem, da se bom moral kmalu odločiti med jadranjem in šolo. Odločitev nikakor ne bo preprosta. No, japrej pa je moj cilj, da dokončam gimnazijo, jadranje pa vsekakor pride takoj za tem. Kako bo v prihodnje pa še ne vem. ” Zaenkrat torej najprej šola, nato pa Oman. Držali bomo pesti za oboje.
AM
Jadranje
Vasilij Žbogar na evropskem prvenstvu razreda finn
Vasilij Žbogar se bo v naslednjih dneh pomeril z najboljšimi jadralci razreda finn. V ponedeljek se v Nemčiji začenja odprto evropsko prvenstvo razreda finn, ki je v Warnemunde na severu Nemčije pripeljalo kar 116 jadralcev iz 29 držav. Eden od vrhuncev sezone in močna konkurenca za najuspešnejšnejšega slovenskega jadralca predstavlja težko preizkušnjo in hkrati velik izziv na njegovi poti do olimpijskih iger v Riu 2016.
Evropsko prvenstvo razreda finn je v Warnemunde pritegnilo rekordno število tekmovalcev. V močni konkurenci se bo na regatnem polju v Baltskem morju pomerilo 116 jadralcev iz 29 držav, od tega kar 23 jadralcev prihaja iz neevropskih držav. Poleg Žbogarja se bodo prvenstva udeležili številni olimpijci, med njimi dobitnik bronaste olimpijske madalje iz zadnjih olimpijskih iger, Francoz Jonathan Lorbert, četrto uvrščeni Nizozemec Pie-ter Jan Postma in Španec Rafael Trujillo, ki je v Londonu zasedel osmo mesto, v Atenah pa je osvojil srebrno olimpijsko medaljo.
Naslov evropskega prvaka bo branil Grk loannis Mitakis, na prvenstvu pa se bodo za čim-boljše uvstitve potegovali še številni evropski in svetovni prvaki iz preteklih let, Britanec Ed Wri-ght, Rus Eduard Skornyakov, in Hrvat Ivan Kljakovič Gašpič. Zbrala pa se je tudi številčna Britanska zasedba, ki je dominirala na večini letošnjih regat.
Po ponedeljkovem brezvetrju se je na Baltiku v torek odvil prvi regatni dan odprtega evropskega prvenstva, v katerem se je pomerilo 116 najboljših finašev na svetu.
V	vetru do 12 vozlov, ki je v drugem plovu obrnil za 40 stopinj in so ga morali prekiniti in ponoviti štart, je Vasilij začel odlično.
V	prvem plovu je prvi obrnil prvo in drugo bojo ter na koncu priznal premoč Hrvatu Ivanu Kijakoviču Gašpiču, bronastemu z lanskega EP. V drugem plovu je zaradi tehničnih težav pristal na 7. mestu, zato pa je z odličnim drugim mestom zaključil še tretji plov.
Prvi regatni dan Vasilij tako zaključuje z vodstvom! Na drugem mestu je Ivan Kljakovič Gašpič, na tretjem pa Novozelandec An-
drevv Murdoch.
Jana Germani trenutno tretja na SP
Po dveh dneh »team racea« na Gardskem jezeru so se nadaljevale flotne regate. Uspešno so vse skupine deklic in dečkov odjadrale po en plov, drugega pa so morali zaradi premočnega zasuka vetra odpovedati. Skupaj imajo tako odjadranih sedem plovov, naši pa so spet jadrali zelo dobro:
Liam Orel, 6. mesto in napredek z 28. na 21. mesto. Z 16. mestom je za dve mesti napredovala tudi Jana Germani, ki je sedaj 23. v skupni razvrstitvi in ponovno tretja med deklicami!
Sledi ji evropska prvakinja Mara Turin, ki je danes zaključila na 40. mestu absolutno in je trenutno na 96. v skupni razvrstitvi in 12. med deklicami. Toni Vrščaj je spet prehitel Taša Kolmana in je z današnjim zelo dobrim 11. mestom na skupnem 118. (prej 141.), Taš Kolman pa je bil danes 47. in je skupno 127.
Konec tedna se je na Gardskem jezeru v okviru svetovnega prvenstva za optimiste odvijal »team race«.
Kvalifikacije so dale najboljših 16 ekip, med njimi tudi našo, ki so se v nedeljo pomerile za naslov najboljše na svetu.
14-18 vozlov vetra in val sta poskrbela za nekoliko težje razmere od sobotnih in najbolje so se v njih znašli singapurski jadralci, ki so v finalnem dvoboju premagali Italijane in osvojili naslov. Naša ekipa je na koncu izgubila proti turški in s tem zaključila ekipno bitko za najvišja mesta.
Jure Orel: “SLO team je končal Team race na 9. mestu med 58 državami. Kljub veliki borbenosti je ekipa po zmagi nad Novo Zelandijo naslednje dve regati izgubila in s tem zaključila svoj pohod. Razmere včeraj so bile prezahtevne za ekipno regato, so pa naši mladi jadralci dali vse od sebe in se borili do zadnjega metra. Poudariti je potrebno, da je bilo za vstop v finalni dan potrebno premagati ali zlato ekipo Singapura ali bronasto ekipo Nizozemske z lanskega pre-venstva. Singapurce nam ni uspelo, Nizozemci pa so padli! Bravo Mara, Jana, Liam, Tas in Toni. Ponosen sem na vse, kar ste pokazali. Danes počitek in jutri zadnji trije dnevi flotnih regat.
V	ponedeljek je bil na vrsti dan za počitek, flotne regate pa so se nadaljevale v torek.
Izdani odlični na Balatonu
Konec tedna se je s finalno regato v Balatonfoldvaru na Madžarskem zaključilo evropsko in svetovno mladinsko prvenstvo do 21 let v laserju - laser radial za dekleta in laser standard za fante.
Veselimo se lahko dveh lepih uspehov naših jadralcev. Marko Radman je osvojil bronasto medaljo v evropski in svetovni konkurenci v razvrstitvi do 19 let, Kim Pletikos pa je zaključila na
4.	v evropski oziroma 5. v svetovni konkurenci med dekleti.
V	skupni razvrstitvi vseh jadralcev za svetovno prvenstvo je naš najbolje uvrščeni jadralec Žan Luka Zelko na 23. mestu, na 24. mu z enakim številom točk sledi Marko Radman, 98. je bil Tim Podlogar in 113. Jakob Perne. Nastopilo je 138 jadralcev.
V	evropski skupni razvrstitvi sta bila Žan in Marko na 19. oziroma 20. mestu, Tim Podlogar je zaključil kot 84. in Jakob Perne kot 98. v konkurenci 122 jadralcev iz evropskih držav.
Med dekleti sta Slovenijo zastopali Kim Pletikos in Nina Vovk. Kim je jadrala odlično in v svetovni konkurenci zaključila na
5.	mestu med 91 jadralkami. Nina je bila 64. V razvrstitvi za evropsko prvenstvo je Kim Pletikos zaključila kot četrta in Nina Vovk na 56. mestu med 80 jadralkami.
Naslov svetovnega prvaka med fanti je šel Avstralcu Mitchellu Kennedyju, naslov svetovne prvakinje pa Nemki Svenji Weger. Čestitke Marku za kolajno, Kim za odličen rezultat, ostalim našim jadralcem pa za dobro jadranje in lepe uvrstitve!
Kultura in prosveta
Namiznoteniško evropsko srebro
Mlad pingpongaš NIK Arrigoni Erik Paulin je na kadetskem evropskem prvenstvu prišel do ekipnega srebra, Dosežek, za katerega se težko zavemo, kaj sploh pomeni. Na prvenstvu je Izolo zastopala tudi Urška Čokelj.
Na nedavnem evropskem mladinskem in kadetskem prvenstvu v namiznem tenisu v češki Ostravi je slovenski namizni tenis dosegel enega večjih uspehov v svoji zgodovini. Kadetska reprezentanca je namreč osvojila srebrno kolajno, premoč pa šele v zadnji tekmi finala priznala domačinom. A poraz v finalu niti ni tako pomemben, saj je srebro, glede na napovedi, vredno kot zlato, če ne še več.
To je potrdil tudi trener Arri-gonija Zdenko Švab, ki pravi, da se je fantom "takorekoč vse poklopilo in še sam ne morem verjetni, kaj jim je uspelo. Za primerjavo naj povem, da je bila svojčas Jugoslavija tretja velesila v namiznem tenisu in s kadetskih prvenstev ima eno samo kolajno. Francozi, ki so jih naši fantje premagali na prvi tekmi, pa so imeli v ekipi prve tri nosilce. Res, neverjeten uspeh, za katerega se še sami dobro ne zavedamo."
Trener Zdenko Švab je prvenstvo sicer spremljal preko spleta, oziroma telefonov, ker, kot sam pravi, " dovolj živcev izgubljam tistih ostalih enajst mesecev letno, ko poteka klubsko tekmovanje", a je tudi dodal, da sam nikoli ne bi stavil na takšen uspeh. "Preboj med prvih osem bi bil objektivno velik uspeh, kolajna pa sploh ni bila realna. " A vendarle je fantom, oziroma fantoma, saj sta štiričlansko reprezentanco vodila ravno naš Erik Paulin in Hrušičan Darko Jorgič, za katerega tudi Erik pravi, da je izjemno dober. "Vseeno pa sem ga vsake toliko tudi premagal", je v smehu dodal.
O samem prvenstvu je Erik povedal preprosto to, da je rezultat izjemen, saj je bil prvi cilj poskus preboja preko skupinskega dela, kjer so naleteli na močno skupino, v kateri so bili še Francozi, Nemci in Madžari, ki so edini bili na papirju res premagljivi.
"Upali smo, da bomo premagali Madžare in nato z Nemci igrali za preboj v nadaljevanje, a smo takoj v prvi tekmi premagali hudo favorizirane Francoze. In tako, kljub porazu proti Nemcem prišli do drugega mesta v skupini, ki pa se je izkazalo za prednost, saj smo v nadaljevanju dobili nekoliko lažji razpored. "
Erik je sicer v posameznem delu prišel med najboljših 64, kjer je naletel na tretjega nosilca, Francoza, proti kateremu je sicer klonil, a ga je pošteno namatral.
Ob Eriku pa j e Izolo na prvenstvu zastopala tudi Urška Čokelj, ki je nastopila v kategoriji mladink. Ekipno so mladinke prišle do 21. mesta, v posamezni konkurenci pa se je Urška prebila, tako kot Erik, med 64 najboljših, kjer je izgubila proti predstavnici iz Češke. Tudi sicer se nobeden od mladincev ali mladink ni prebil dlje.
Sicer pa se člani NTK Arrigoni že počasi pripravljajo na prihajajočo sezono. V nedeljo jih tako čaka odhod na tradicionalne priprave na Kranjsko goro, nato pa septembra že pri boji. Na teh bo ponovno, verjetno nekoliko bolj redno, sodeloval tudi Erik Paulin, čeprav jih šteje šele 15. "Res je nekoliko nenavadno igrati v članski konkurenci, tako meni, kot verjetno tudi mojim nasprotnikom. Sicer pa bom naslednje leto prestopil med mladince, kjer bom igral naslednja tri leta, zaenkrat pa sem na mladinski lestvici peti", je povedal mladi Izolan, ki se bolj veseli ekipnih zmag, kot pa posamičnih. "Veliko raje igram v ekipnem delu, saj si tako zmage, kot tudi poraze, deliš s soigralci." Nenavadno razmišljanje v individualnem športu, ki pa ga lahko le občudujemo.
AM
Izola je mesto klasike
Zaključila seje druga Poletna glasbena akademija, ki je ob Masterclassu društva Ars Haliaeti v naše mesto pripeljala veliko število nadebudnih glasbenikov in špe enkrat več dokazala, da je Izola tudi mesto klasike.
Prejšnji teden se je v Izoli zaključila Poletna glasbena akademija 2013, ki je že drugo leto nastala pod budnim očesom mentorjev, čelista Antonije Hajdina in njegove žene, pianistke Selme Chicco Hajdin, ter ob pomoči Glasbene šole Koper in Samoupravne italijanske skupnosti Izola.
Poletna glasbena akademija, kot že samo ime pove, je enotedenski seminar, oziroma " masterc-lass", za mlade glasbenike, ki si želijo izpopolniti znanje svojega inštrumenta, naj bo to violončelo ali pa klavir. Dejansko gre za nekakšne intenzivne priprave, kot temu pravijo športniki, ki za razliko od celoletnega dela učencev v glasbeni šoli, kjer svoj čas delijo med glasbo, šolo, športom, starši in ostalimi obveznostmi, se na poletni glasbeni akademiji za en teden povsem posvetijo svojemu glasbilu.
In to, pravi profesor violončela Antonije Hajdin, se še kako pozna. "Mislim, da v enem tednu poletne akademije učenci napredujejo za toliko, kot bi v pol leta med šolskim letom in ne, ne pretiravam. Med letom je povsem normalno, da se učenci ne morejo povsem posvetiti glasbilu, zato je toliko bolj pomembno, da jim v tem tednu seminarja predstavimo, kako zgleda dan profesionalnega glasbenika. Vse je podrejeno izpopolnjevanju glasbila in vaji.", je povedal Hajdin in dodal, da so se tokrat odločili, da učencem predstavijo novo skladbo, ki je niso še nikoli vadili in jih postavijo pred dejstvo, da jo bodo konec tedna morali zaigrati na zaključnem koncertu.
"Pristop je bil nekoliko nenavaden, saj se glasbeniki vedno veliko časa obotavljamo okoli določenih delov skladbe, ki nam naprimer ne gredo najbolje ali pa nam povzročajo določene težave.
Tokrat pa je bilo jasno: v enem tednu je treba zvaditi skladbo in delamo za to. In vsi so to odlično sprejeli in moram jih zares pohvalit, saj so se res izkazali. Seveda se pozna, da je bil ta teden namenjen izključno izpopolnjevanju in ni bilo zunanjih vplivov”, je še dodal Hajdin.
Na letošnji poletni akademiji so gostili 19 učencev, večinoma iz Slovenije in Hrvaške. "Nekoč so bili masterclassi in seminarji namenjeni predvsem tistim najboljšim, pa tudi najbolj premožnim. Z našo poletno akademijo pa smo hoteli ta sistem izpopolnjevanja, ki je izredno pomemben pri razvoju glasbenika ponuditi tudi ostalim. Ze s tem, da so se ob koncu, na zaključnih koncertih v Tartinijevi hiši v Piranu in Besenghijevi palači v Izoli, predstavili prav vsi sodelujoči in ne samo tistih nekaj najboljših, kot je to v navadi v tujini, nas naredi posebne. Sicer pa tudi sam dobro poznam pomen podobnih masterclassov, saj sem jih veliko obiskal med svojim razvojom. Na enemu sem naprimer tudi spoznal oba člana svetovnih zvezd ZCellos. Izmenjavanje izkušenj med učenci, pa tudi večerno druženje in pogovori, ki se stalno gibljejo okoli glasbe, ki jih tako ali drugače povezuje, so tudi velikega pomena. Naj se zato še posebej zahvalim gostilni Modri Val, ki nam je nudila vse, kar smo potrebovali." Zaključna nastopa sta bila zelo lepo obiskana in vzdušje je bilo tisto, ta pravo. Tako dobro, da se temu, da bi odigral eno skladbo, ni mogel upreti niti “profesor” Antonije Hajdin. "Kaj lahko povem, kar prevzelo me je. Ob zaključnem govoru, ko so me poslali, da bi kaj povedal, sem lahko izustil le, da bi tudi sam rad kaj zaigral". Ja, prav je tako. Vendarle gre za glasbeni seminar. Kaj bomo izgubljali besede, če pa lahko igramo na violončelo.
AM
Kriminalije
Izolan M.M. obtožen umora v Cezarjih
Koprski kriminalisti so ob koncu prejšnjega tedna razrešili brutalen umor, ki seje zgodil marca letos v Čežarjih. Pred roko pravice so privedli dva osumljenca, 32 letnega državljana Bolgarije, kije zaposlen v Izoli in, kot piše Delo, 61, letnega Izolana Marka Markoviča, ki je bil deset let zaprt zaradi umora v okolici Buj.
Ob koncu prejšnjega tedna so koprski kriminalisti posebne skupine za preiskavo hujših oblik umorov Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave po nekajmesečni preiskavi uspeli odkriti storilca brutalnega umora, ki se je zgodil 10. marca 2013 v Čežarjih, nad Koprom. Ob tem so omenili, da bodo odslej lahko krajani Čežarjev in okoliških vasi mirneje spali. Umor, ki se je zgodil marca letos v Čežarjih je močno zaznamoval tako kraj, kot celotno regijo. Umorov že tako ali tako nismo ravno vajeni, tokrat pa je šlo za brutalno eksekucijo oziroma umor iz koristolju-blja, kot so predstavniki PU Koper omenili na ponedeljkovi tiskovni konferenci. Po nekajmesečni obsežni preiskavi so vendarle prišli na pomembno sled: krajani in sosedje so v dneh pred umorom, kot tudi na dan umora v bližini hiše umorjenega opazili osebni avtomobil znane znamke, koprske registracije. Kriminalisti so nato opravili razgovore z vsemi lastniki tovrstnih vozil v Sloveniji (skupno so menda opravili več kot sedemsto razgovorov) in ugotovili, da samo en lastnik ni imel alibija, tako za čas, ko je prišlo do umora, kot tudi za dni, ko je bil osebni avtomobil opažen v okolici kaznivega dejanja. Ob tem pa je bil osumljeni tudi edini, ki v preiskavi ni želel sodelovati s policisti. Zato se je preiskava usmerila na osumljenca, 61. letnega M.M. iz Izole, za katerega so ugotovili, da je tudi osebno poznal pokojnega, 57. letnega domačina.
V nadaljevanju preiskave so ugotovili, da se je Izolan na dan storitve kaznivega dejanja sestal z 32. letnim državljanom Bolgarije z bivališčem na območju Kopra, ki si kruh služi v Izoli. Skupaj sta odšla v Čežarje, kjer sta, ugotavljajo preiskovalci, brutalno umorila pokojnega. Iz ugotovitev nesporno izhaja, da sta dejanje storila iz ko-ristoljublja.
18. julija so obema osumljenima odvzeli prostost, opravljeni pa sta bili tudi hišni preiskavi, forenzična preiskava za najdene dokaze pa še poteka.
Sicer so v preiskavi kriminalisti opravili 15 ogledov kraja kaznivega dejanja, forenziki pa so pregledali preko 160 sledi in predmetov. Med preiskavo je bilo tudi preverjenih preko 150 oseb po DNK profilih, z namenom izključitve iz kroga osumljenih, stanovanjska hiša pokojnega pa je bila plombirana in zavarovana več kot en mesec.
ŠTEVILO KAZNIVIH DEJANJ		Leto				
Zakon	Dokončanost KD	2008	2009	2010	2011	2012
Uboj	DOKONČANO KD	6	4	2	4	4
	POSKUS KD	19	31	24	28	21
Skupaj Uboj		25	35	26	32	25
Umor	DOKONČANO KD	5	9	8	12	10
	POSKUS KD		7	7	6	9
Skupaj Umor		5	16	15	18	19
Skupna vsota		30	51	41	50	44
Vrsta kaznivega dejanja	Št. kaznivih dejanj			Št. preiskanih k. d.		Delež preiskanih k.	
	2012	2013	porast/ upad (v %)	2012	2013	2012	2013
Uboj - skupaj	19	18	-5.3	19	18	100	100
- dokončan	4	2	-50	4	2	100	100
- poskus	15	16	6.7	15	16	100	100
Umor - skupaj	14	2	-85 7	14	2	100	100
- dokončan	9	2	-77 8	9	2	100	100
- poskus	5l	-	■	5		100	-
Kaj pa motiv?
Kriminalisti PU Koper pravijo, da je motiv umora predvsem koristo-Ijublje, kar je bilo menda nesporno ugotovljeno ob ogledu kraja kaznivega dejanja, kjer sta osumljena preiskala vsako ped stanovanja, kot tudi osebnega avtomobila parkiranega pred le-tem. Nekoliko nenavadno je sicer, da bi samo zaradi koristolju-blja osumljenca pokojnemu zvezala
roke in mu zadala usodne poškodbe po glavi. Tudi policisti so povedali, da gre za izjemno brutalen umor.
Verjetno je ključnega pomena pri iskanju motiva dejstvo, da sta oba osumljenca dnevna obiskovalca casinojev, oziroma igralnic, oba pa imata zgodovino povezano s kaznivimi dejanji. Izolan je namreč od leta 1999 do konca leta 2009 odsedel zaradi umora na Hrvaškem, po izpustitvi pa je bil obtožen večje in manjše tatvine, za kar je dobil poskusno dobo oziroma pogojno. Bolgarski državljan pa je bil po podatkih, ki so jih zbrali na PU Koper, v domovini pravosodno obsojen za posilstvo.
Pomemben je tudi podatek, da so v Čežarjih že dlje časa govorili, da je pokojni v hiši razpolagal z večjimi vsotami denarja, obsojenega Izolana, ki se je, tako kot Bolgar, znašel v velikih likvidnostnih težavah, pa je osebno tudi poznal.
O pravih motivih lahko tako samo špekuliramo, verjetno pa drži napoved policistov s ponedeljkove tiskovne konference:
Krajani Čežarjev in cele Obale bodo odslej lahko mirneje spali. O tem ni dvoma, saj je za tovrstno kaznivo dejanje v kazenskem zakoniku predpisana zaporna kazen najmanj 15 let zapora.
AM
Policisti zadovoljni z dosedanjim delom
Na ponedeljkovi tiskovni konferenci so policisti povedali, da se število umorov v zadnjih letih ni spremenilo, oziroma da celo zaznavajo rahel trend upadanja. V zadnjem desetletju se je zmanjšalo število družinskih umorov, verjetno zaradi pravnih sprememb na tem področju, a seje število teh umorov v zadnjem času ponovno zvišalo, kar pa gre morda očitati predvsem recesiji in posledičnim osebnim stiskam. Vsekakor pa je potrebno pohvaliti delo policistov, ki so od leta 2007 preiskali vse umore, pred tem pa se je število uspešno preiskanih umorov gibalo med 90 in 100 odstotkov. Sicer pa je Evropa ugotovila, da ima Slovenija med 27 članicami EU najnižjo stopnjo umorov na prebivalca. Slovenija: 0,5 umorov na 100.000 prebivalcev, EU pa 1,3 umorov na 100.0000 prebivalcev.
Tatinski pohod sredi belega dne
Izola je vedno bolj turistično mesto, kar prinaša Veliko “novega" v naše mesto. Zadnja leta tako opažamo temnopolte “svobodne prodajalce” raznoraznega bolj ali manj kakovostnega blaga, kot smo jih že dolga leta opažali v Italiji, prejšnji teden pa smo bili priča roparskemu pohodu specializirane skupine “profijev”, menda Romov, ki so, kot Huni, za sabo pustili le sežgano travo. No, figurativno. A vendarle.
Pohod skupine petih ali šestih mladeničev in mladenk, sicer na videz zelo urejenih, se je začel v eni od izolskih trgovin, kjer pa je budno oko prodajalke opazilo, da sta zmanjkala dva izdelka. Opozorila je nekaj domačinov, ki so skupini sledili do mesnice, a niso opazili, da bi si mladeniči zaželeli mesnatih izdelkov. Vseeno je v tem času prodajalka s prve trgovine poklicala policiste, ki so skupino tudi ustavili in pregledali, a s seboj niso imeli ničesar. V tistem pa je prodajalka druge trgovine policiji sporočila, da je v svojih prostorih našla torbo z veliko različnimi izdelki. Izkazalo se je, da je to torba, v katero je skupina “profi” nepridipravov spravila tista dva izdelka iz prve trgovine in nobenega iz mesnice, oziroma, kot se je izkazalo, je bilo izdelkov iz prve trgovine za celo torbo, iz mesnice pa so uspeli, kljub budnim očesom domačinov, ki so jim sledili in mesarja, sneti kar cel pršut. Policisti so za storilci podali kazensko ovadbo, turistično mesto pa mirneje živi naprej.
AM
Cunje in pršut očitno gredo za med, a tudi aluminij je tradicionalno zelo iskana kovina. Tako-le so nepridipravi naredili luknjo v ograji in odnesli večjo količino aluminija iz ene od izolskih firm. Očitno je, da jih je nekdo zmotil med delom, a vseeno nekoliko prepozno, saj so lastniki, ob pregledu inventarja, ugotovili, da manjka več kilogramov dragocene kovine.
Predzadnja
KRIIVUNALIJE	|| MAL| oglasi M	Razno
Drage klobase
V	torek zvečer, ob 20. uri so policiste obvestili, da v Marini Izola gori osebni avtomobil. 19 in 21 let stara Pre-valjčana sta na parkirišču zakurila oglje in pekla hrenovke, nato pa oglja nista pogasila. Nad še žareče oglje je nato 56 letni voznik parkiral svoj osebni avtomobil, poškodovano po prednjem delu (motor in sprednji del kabine vozila. Prav tako je bil zaradi ognja poškodovan oseni avtomobil italijanskih registrskih tablic, ki je bil parkiran v bližini. Požar so pogasili gasilci.
Avto pa so le pustili
V	Izoli so neznanci z avtomobila ukradli registrski tablici KR RJ-004 NN je dobil vse na pladnju
Občanka je naznanila, da ji je NN ukradel bančne kartice, zraven katerih je imela tudi PIN kode: Neznani storilec je opravil dvige gotovine na bankomatih v Sloveniji in tujini. Oškodoval jo je za več kot 700 EUR. Je bil NN znanec?
Občan je naznanil, da mu je NN ukradel kolo. Našel ga je naslednji dan, kolo mu je shranil znanec. Aluminij je še vedno “in”
Občan je naznanil, da so mu vlomili v ograjen prostor podjetja in so mu ukradli več kilogramov aluminija. Policisti obravnavajo kaznivo dejanje. Drugi občan pa je naznanil, da so mu vlomili v ograjen prostor podjetja in so mu ukradli večje število rabljenih avtomobilskih aluminijastih platišč. Policisti zbirajo obvestila. “Romarski” pohod Iz trgovine so sporočili, da jih je obiskala skupina Romov, kateri so ukradli nekaj artiklov. Policisti so storilce izsledili, predmete so zasegli in vrnili oškodovancem. Podana je bila kazenska ovadba. Skrival seje doma Iz SBI so sporočili, da je bolnico samovoljno zapustil pacient s hudimi poškodbami glave. Izsleden je bil doma. Žalostne zgodbe nasilja v družini Občanka je naznanila, da sta z možem že nekaj časa v sporu in slabem odnosu. Danes je poklical po telefonu in je resno zagrozil, da jo bo ubil. Policisti so sprejeli kazensko ovadbo, izrekli ukrep prepovedi približevanja in pri osumljencu opravili hišno preiskavo. Sledi kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje.
Občanka je naznanila, da je bil fant nasilen do nje in jo je večkrat udaril. Ugotovljeno je bilo, da gre za nasilje v družini. Policisti so opravili zaslišanje osumljenega sledi kazenska ovadba.
Občanka je naznanila, da jo je napadla hči in jo je prijela za vrat. Zaradi kršitev določil Zakona o varstvu javnega rada in miru so policisti izdali plačilni nalog.
Bencin na kredit?
S črpalke so sporočili, da imajo osebo katera plačuje gorivo z ukradeno kartico. Ugotovljena je istovetnost osebe. Podana je bila kazenska ovadba.
PN z 0A do HTP. Kriv: C2H6C00H
Obravnavali smo PN katero je povzročil voznik OA in je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del e-skuterja. Voznik e-skuterja je utrpel HTP. Povzročitelj je napihal 0,86 mg/l alkohola. Podana je bila kazenska ovadba.
0 takšnih pohodih snemajo filme
Iz hotela so sporočili, da gostja pogreša svojega moža ki se še ni vrnil z nočnega izhoda v mesto. Utrujen se je vrnil v poznih dopoldanskih urah.
Plažni kriminal
Na PP se je zglasil občan in prijavil tatvino GSM Sony Xperia ARC-S, in sicer na plaži pri svetilniku.
Na isti plaži je nekdo ukradel tudi nahrbtnik, v katerem so bili ključi, 30 evrov in telefon Nokia. Sledi kazenska ovadba.
Neznani storilec je državljanu Hrvaške ukradel črno torbico “Lacoste”, v kateri je imel osebne dokumente in denarnico ter bančne kartice in 10 evrov gotovine, 100 kun, ključe od avta in stanovanja. Sledi kazenska ovadba.
Na plači v Simonovem zalivu pa je neznani storilec ukradel telefon znamke Sony model Xpreria - J.
Na plaži v Simonovem zalivu je nekdo kopalku iz denarnice pod brisačo ukradel 100 evrov. Oškodovanka ni podala predloga za pregon.
Morda pa so krive zavore?
22-letni Izolan je s skuterjem vozil po Industrijski in zaradi prekratke varnostne razdalje pred križiščem trčil v stoječe vozilo. Skuterist je bil telesno poškodovan in odpeljan v bolnišnico Izola. Policisti so mu odredil strokovni pregled. Po pridobljenih rezultatih analize bo podan ustrezen ukrep.
Še ena tatvina mopeda
Neznani storilec je v Livadah ukradel kolo z motorjem znamke Piaggio, tip Zip 50, letnik 2006, kovinsko modre barve.
Ukradel je kolo z barke Nekdo je v izolski marini s plovila najprej ukradel zložljivo kolo znamke Plog črne barve, nato pa je prišel po še drugo kolo. Ko je zagledal lastnika, je od dejanja odstopil in zbežal. Storilec je star okoli 40 let, postrižen na kratko in ima brazgotino na levem licu. Z dejanjem je lastnika oškodoval za 300 evrov. Sledi kazenska ovadba.
Alfa je alfa, alkohol pa je alkohol
Ob 20.00 uri smo bili obveščeni, da iz centra Izole proti San Simonu divja osebni avto Alfa Romeo, bele barve. Policisti so ga ustavili pri Belvederju. 23-letne-mu vozniku so odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 1,04 mg/l alkohola. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo in mu zasegli vozniško dovoljenje. Strokovno uničili granato V torek so policiste obvestili o najdbi topovske granate 75 mm iz 2. svetovne vojne, ki se je nahajala v morju v globini dveh metrov. Policisti so zavarovali širše območje, granato pa je prevzel pirotehnik in jo odpeljal na strokovno uničenje.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Vogalno hišo potrebno popolne prenove v Koprski ulici v Izoli prodamo! Za več pojasnil pokličite po 20. uri preko tel. št.: 041 469 641.
KUPIMO
Hišo, del hiše ali stanovanje z vrtom v bližini izolskega doma Dva topola, teh: 041 647 400
NAJAMEMO
-	Najamemo stanovanje, 2.5 sobno (najemnina s stroški 350 eur poleti ali za daljše obdobje do 400 pozimi) tel 068 140 928
ODDAMO
-	Oddamo enosobno stanovanje za daljše obdobje. Prednost imajo nekadilci. Tel. 05 6417 224
-	Oddamo dve dvosobni stanovanji in eno garsonjero (v starem delu Izola), za daljše obdobje, od 1.9.2013 dalje lahko tudi študentom. Tel: 030 939 472
-	Oddamo garsonjero za dve osebi. Tel: 05 6417 224
Vozila in plovila
- Nujno prodam električni skuter Tomos Elite, po ugodni ceni. Tel. 040 632 595 ali 05 641 52 12
Delo
-	INŠTRUKCIJE - MATEMATIKA, FIZIKA ALI KEMIJA ZA VSE STAROSTI Ponujam pomoč pri osvajanju znanja za boljše ocene, izpite ali maturo. 041 345 634
-	Ponujam zasajevanje, košnjo, obrezovanje, urejanje in vzdrževanje vrtov. Informacije na 041 - 673
-	649 Sašo
-	Za hišna popravila (manjša mizarska in obnovitvena dela) lahko pokličete: 031 630 716
-	Prodam diesel agregat, nerabljen ,I.M.G.-3600_SDV-178 3.0 kw moč, 3.3 volt. 380/220, vžig na ključ. Cena po dogovoru. Tel.: 031 833 360
-	V petek 24. maja med 21,20 in 21,30 uro, je hčerka med Veluščkovo do trgovine Mercator in med Birbo 2 po poti proti domu, izgubila črno športno jakno. Dobila jo je za rojstni dan. Poštenega najditelja prosim, če me lehko pokliče na 031 - 630 768.
Čestitka
Tanji in Vasiliju čestitamo za 20 let poroke.
Starša in Vlado z družino
Za spremembo nekaj hladnega
Nekateri so za vroče, toda, ko je prevroče potrebujemo nekaj hladnega. In kaj je lahko bolj hladnega od vrečke polne ledu?
V izolski marini, v neposredni bližini plaže hotela Delfin, smo postavili AVTOMAT za led, ki deluje vseh 24 ur na dan.
Privoščite si vrečko izvrstne ledene
osvežitve. In poletje bo še lepše.
PriOko' d.o.o. - info +386 40 742 909
UKO CON BUČO
Na opozorilo uporabnika je avtor te rubrike pohitel na plažo za psičke in zdaj opozarja na nevarnost, ki leži na pol potopljena,tik ob označenem plavalnem teritoriju za psičke in njihove spremljevalce.
Ta železna raspada-joča konstrukcija se je že pred časom povsem zarjavela zvrnila v morje ob omenjeni plaži. In ker je povsem zarjavela, povrh vsega pa še polna različnih ostrih delov in bodic,
je lahko zelo nevarna —— -------------------------------------------:-----r
za kopalce, posebej ob plimi in v večernih urah, ko je skoraj ni videti. Torej, kopalci, dvo in štirinožni, pozor na ta nevaren kos železja, dokler ga lastniki (kdo je sploh lastnik?) ne bodo odstranili.
r.butanplin
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €-5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
.-0..rflZDKAVL0EN..Tt ŽE
...KAR mČA-ČEZ X
imn mm... za
VIKENb PA V AKEfRL
Narava je lahko tako vulgarna
V petek, 19. julija je bilo z ribiškega pomola spet slišati domačo pesem. Barko Škarpena 2 so namreč spet obiskale članice pevske skupine Cvet v laseh, ki prepevajo pod vodstvom Marjetke Popovski. Pevke so ob spremljavi kitare zapele vrsto poznanih domačih pesmi, tako o morju, kakor o pticah, rožah, ljubezni... Seveda so se jim pri petju pridružili številni mimoidoči, ki so se na pomolu tudi ustavili, si privoščili kakšno ribjo dobroto in uživali v prepevanju ali poslušanju. Pevke skupine Cvet v laseh pa so s svojo javno vajo, kakor so poimenovale obisk na barki, praznovale še rojstni dan skupine. Za svoje prepevanje so prejele mnogo lepih čestitk, tako od sosedov, prijateljev in znancev, kakor tudi od obiskovalcev Izole. Mnogi so predlagali, naj tak večer še kdaj ponovijo.
Laura Tončetič 120-x darovala kri
BUTAN PUH
hiša prijazne energije
Petek, 12. julija 2013 ni bil navaden dan. Prazničnost ob 120 krat darovani krvi, je LAURI TONČETIČ, popestrilo toplo poletno sonce, prijazni zdravstveni delavci Centra za transfuzijsko dejavnost Izola, predstavnika območnega združenja RK Izola in konjeniki iz vseh vetrov. Izolska, menda tudi slovenska rekorderka v prostovoljnem dajanju krvi, se je prvič v življenju zavihtela na sedlo in si z višine ogledala lepote bližnje okolice.
Da, bil je srečen in vesel dan.	Rdeči križ Izola