Dopisi. Maribor. Kmetijska podružnica je imela svoj občni zbor, ker je bil prejšnji na zahtevo demokratov in samostojneiev razveljavljen. Na zbor so prišli naši dobro organizirani možje v sklenjenih vrstah. Ducat samostojnežev ni upal niti blizu. Poslali so samo znanega Brusa Spijonirat, koliko je kaj naših. Ko jim je Brus prinesel žalostno poročilo, da je dvorana polna <klerikalcev«, si samostojni in demokratski junaki Cajnko, Andrej Oset, Zabavnik in Puklavec niso npali niti blizu. Za predsednika je bil zopet izvoljen z 70 glasovi proti 4 g. Gabrijel Majcen. Za odbornike so bili izvoljeni gg. Priol, Fluher, Rudl, Hiter, Blaževič in Thaelr; za delegate pa gg. dr. Jerovšek, Majcen, Fluher in Maček. Razprave o predlogih za glavni občni zbor so se udeležili gg. Božiček, Džamonja, dr. Leskovar, Zebot, Priol, Zmavc, Klajnšek in drugi. šmarje pri Jelšah. Blagor njej, ki se spočije! V sredo 13. septernbra je Bogu vdano in lepo pripravljena umrla v naročju svoje hčerke g. Ane Gajšekove, sestra našega rajnega poslanca in deželnega odbornika prof. Robiča in bivši posestnica v Št. Ilju v Slov. gor., 85 let stara gospa Julijana Toppmeier. Njenega veličastnega pogreba v petek, dne 15. t. m., ki so ga vodili štirje gospodi duhovniki z g. kanonikom na čelu, se je udelcžilo mnogoštevilno sorodništvo iz St. Ilja, Svečine, Limbuša, Vuhreda, Ruš, Teharja itd. ler skoraj ves trg in obilna množica dobrega kmetskeg.» prebivalstva iz šmarske in okoliških župnij. lilaga ranjka jfe bil.a vzor pridne matere, ki je za svoje otroke čudovito skrbela in veliko molila. Mir v lastni hiši in mir med sosedi. je ljubila nad vse in gojila s svojo rcdko pa modro besedo. Zato ji ohranijo tudi vsi, ki so ji poznali, v blagem spominu in molijo za njo! Sv. Marjeta ob Pesnici. Vertojbski dcbeluhar Mormolja, ki je nas Slovcnce v Bcogradu prodal za srbski centralizem in ,sam sebi nabasal polrie žepe, namerava prhodnjo nedeljo, 24. septembra prirediti pri nas političen shod. Ž njim bo baje prišel mlinar Dobnik iz Št. Janža. Marječani, ki smo bili 1. 1320 zapeljani v Lipovšekovo ničvredno samostojno, smo že k (Nadaljevanje na 7. strani.) prišli k pameti in bomo temu primerno tudi pozdravili Merinoljo. Ti gnusi nas ne bodo več vodili za nos. Polenšak. Zadnjo nedeljo dne 10. septembra so pribiteli k. nam na Polenšak krepki Orli in dične Orlice od Sv. Tomaža. Po večernicah so Orli in Orlice zunaj pred cerkvijo /. odločnim nastopom proizvajali proste vaje! Pravo ploskanjc e pa žel mlad Orlič, ki je smuknil pri skupinskih vajah na vrh piramide. Vsa čast Orlom telovadcem, vrlim Orlicam kot plesalkam, kakor tudi Oiiom tamburašem, ki so krepko udarjali na svoje tamburice! To so bile za nas Polenšane res urce poštenega razvedrila, zalo pa na tem mestu izražamo najprisrčnejo zahvalo vsem vodteljem in izletnikom tega izleta ter jim kličemo v zahvalo krepek Bog živi! Polenšak. Čuden ptič je priletel k nam na Polenšak, pravijo, da tam, nekje od Medvedovega sela. Hvali so, da ima tisoč sokolskih jajc iz kojih bu valil Sokolc in Sokoliče. Imenuje se Fink, menili bi, da bi pel čink, čhik, pa čuj ga šmenca, poje čuk, čuk. Mi se teniu pelju ne čudimo, saj je že kot študcnt prctepal svojo mamo in hrbet njegove gospe je baje tudi že vajen pesmi — bunk, bunk. Pač pa mu svetujemo, da miruje m veslno vrši svojo učiteljsko dolžnost, za to jc tukaj, za to je plačan! Pač pa smo radovedni, kako je z njegovo orožarno, z njegovima dvema vojaškima karabinerjema; enega so mu orožniki odvzeli, kje je še drugi! — Tako je stric Fink! Poteela. Prostov. gas. društvo na Polzeli je obhajalo v nedeljo dne 10. t. m. blagoslovljenje plezalnega stolpa nad vse .sijajno. Ob 9. uri je bil slovesen sprejem došlih gostov na kolodvoru, kjer je zapel moški zbor polzelskega in braslovškegaga pevskega društva pod vodsivom tovariša podnačelnika požarne brambe Kronovšeka iz tovarne pesem «Pozdrav«. Nato je prevzel povelje nad člani, kateri so se udeležili sprejema na konjih tovariš načelnik Cimperman — splošno povelje pa tovariš župni podnačelnik Gologranc iz Gelja. Ob lOh je bila slovesna sveta maša na prostem in ob enem blagoslavljanje plezalnega stolpa po č. g. župniku Jodlnu. Po sv. maši skupen obed. Ob pol 2h popoldan vaja z brizgalnami Polzele, Braslovč in Letuša, katero je nadzoroval tovariš župni načelnik g. dr. Bergmann, pri katerih se je pokazala spretnost društev. Po končanih vajah je bil župni občni zbor, kateremu so prisostovali delegati od 23 društev. Občni zbor je otvoril tovariš župni načelnik gospod dr. Bergmann. Mnogo koristnih in potrebnih vprašanj se je rešilo, nato pa se je razvila prosta zabava. Zahvala gre v prvi vrsti gospodu Cimpermanu, da nam je dal vse prostore na razpolago. Zahvala tudi vsem cenjenim damam in gospo'dičnam, katere so nas razveselile s svojimi okusno oprcmlienimi solori ter gospodične, katere so skrbele za zabavo lmerikansko ženitvijo, šaljivo pošto ter šopki in postrežbo .. jedili in pijačo. Pri blagoslovljenju stolpa je prisostoval lukajšnji tovarnar gospod dr. Wildi kot kum in gospa soproga kot kumica ter se udeležil proste zabave z vso svojo obiteljo in uradništvom. Pri tej priliki se je izvolil gospod dr. Wildi častnim članom gasilskega društva na Polzeli in ob enem nas presenetil z darilom K10.000, katerega je poklonil tukajšnjemu gasilskemu drušlvu, za kar se mu je tovariš načelnik iz tovarne g. Vizjak v imenu polzelskega gasilnega društva iskreno zahvalil. Še enkrat zahvala vsem, ki so pripomogli k tako dobremu obisku. Mozirje. K odbodu živinozdravnika Baša. Gitali smo, da je živinozdravnik Baš prestavljen v Maribor. Na cni strani smo vzeli to vest z veseljem na znanje, a na drugi stiani pa z žalostjo v srcu. Kdo je Baš? Doraači ga vsi poznajo, tujec pa je gotovo spoznal to milo osebo z otročjim vozičkom sredi trga. Da ni to navaden človek, se razvidi iz tega, ker se večkrat imenuje v časnikih. Kdor paje dostikrat v časnikih, je ali zelo dober človek, ali pa zelo slab. Sokol Baš pa je bil dostikrat v časnikih. Lahko si šteje v zaslugo, ker je pre(oj pripomogel k zgagam v Mozirju in v okraju. Ni ga rnenda trga na Stajerskem, ki bi bil na takem glasu, kot )<; Mozirje. Nckda.j so se pulili za Mozirje, danes se a vse boji, odkar je zažupanil Sokol Pevec in njegovi. ied «njegavimi« je bil v prvi vrsti naš Baš, ki je p>magal po svoji strani k razdiranju. Cela Gornja Savinjska dolina si bo sedaj oddahnila, ko odide — no. rnrhovišče, kojcga ne bo treba dclati, ko gre Baš. Pa tudi spretni domači živinozdravnik bo rešen vešal, katerega je gnalo Ijudstvo v obup. Nad 50 let so on in pa njegovi predniki zdravili živino z aajlepšim uspehom in v splošno zadovoljnost celega okraja, a Ba.š ga je zasledoval. Ljudstvo, prijatelji so ga klicali k bolni živini, a on ni smel. sicer bi ga Baš . . . Da je Baš vnei iiberalec in sicer zclo, tako da je celo ob volitvah za liberalce na jeden dan dvakral glasoval v Ljubljaru in v Mozirju, to je obče znano. Ravno ob pravem času odhaja, ker so se začeli nad njegovo glavo zbirati temni oblaki. Veseli smo, da gre, a žalostni, da je ta člove! hil kedaj v Mozirju, ki je ljudstvu marsikatero bridko :izadjal. Mozirje. Menjalnica dolarjev v Mozirju. Pisali smo y edzadnjem listu, kako trgovec Pevec valuto rešuje na navin način. Svaril je namreč ljudi z javnimi razglasi, naj ne ipujejo živil, ker bo on ceneje preskrbel. Govorilo se je med idmi celo, da jo bo prodajal po 16 K. Ni čudo, da so mu tdje nosili tisočake kar ua račun za žito. No, in prodajal < je potem po 22 K. Sedaj pa cena živilora pada. Ali bo sedaj . vec poskrbel cencjše žito vsa.j še za one tisočake, ki so se na račiinu. Bomo videli. Se lepše kupčije kot z žitom, dela z menjavanjem dolarjev. »Najbolje« se zamenja pri njem m najbolj tvarni« so tam. Amerikanec je brey. skrbi, da jih njemu ne bo nihče ukradcl, če jih da Pevcu; kajti Pevec jih dolgo, dolgo, dolgo /.amcnjuje. Amerikancc naj čaka. Pravijo, da bi bilo teb dolarjev pri Pevcu za kakšen rnilijon. Kdor a, ta zna in Pevec še prav posebno /na. Clovek bi bil že nevoščljiv, toda iz samega usmiljenja ne sme biti. Kdo bi :i te lačne in nikoli ncnasitnc Sokole hranil, ako ne sta.uti norcev. Mo/.irski Sokol si jc pač svest svojih starih natd; kajti v /.godovini mozirskcga Sokola bi bilo lahko zasano: Mozirski Snkol ,je v probudo naroda koj iz početka irejal izlete, za kar pa je bil potreben denar. Nek navdu.šen, preprost Sokol je v to svrho zaklal na Ljubnem jedno .užino. Nesramne avstrijske oblasti so ga vtaknile v dolgo;ajno ječo, da bi uničile mozirsko narodno sokolsko miscl. tnotii se je Svab. Avstrija je šla, Sokol pa je Se tu — kol lak — za »arod. V svobodni Jugoslaviji so hudobni «kleri- kalci, so holeli uničiti Sokola, ki je nosil Jjudstvii prpsvfirjt s tem, da so se Sokoli oblečeni kopali, nioderne zakone uveljavljali. a izobraženi in marljivi starosta Sokolov Pevec, je rešil z žitom in dolarji sokolsko valuto, kar je zgotlovinskim razmeram mozirskega Sokola primerno idt. - I'a ne, da bi si kdo kaj slabega mislil. — l)a, v ncdeljo pride v Mo/.irjc general Culukafrov, katcrcag sprejme mozirski Sokol in naraščaj. Starosta mu ponudi no že kaj. Zdravo in še jedenkrat zdraVo! Sv. Rupert nad Laškim. Katol. izobraževalnu drušlvo pri Sv. Rupertu nad Laškim priredi v nedcljo, clne 24. septembra po večernicah v šoli igro: »Prisiljen stan je zaničevan« s petjem. K obilni uaeležbi vabi odbor. Sevnica ob Savi. Kmetski strah se je pojavil v sevniškim okraju. Marsikateremu bo še v spomin, koliko razburjenja je povzročila raenda pred 10 leti neka zvcr v Srednjih Stajcrskih alpah kmetom in pastirjem, ko so na tajinslveni način bile poklane domače živali. Strah je bil že tako splošen, da je oblasl odposlala z Gradca cel bataljcn vojakov, da bi nevarni strah ukrolili. Vsi časopisi in ljudjo so govorilr takrat o <.Bauernšreku«. Tudi v sevniškem okraju trpijo letos ljudje velik strah, pa ne morebiti pred kakšno zverjo, ampak prod samim baronom lloschek von Iluhlhcini, ki je lastnik velikanskih goadov na Planini in v Sevnici, in ki si je žc velikanske milijone s pomočjo naših delavcev iz slovenskih gozdov nakupičil. V tistih gozdovih, kjer so tudi obsežne goljavc,  i •.stcjo, kakor splol. v sevniškem okraju mil'ii;?, katerc ^o hodili od nekdaj, še predno je gospod baron p: iscl u tii >/a k nam, revni otroci in ženske nabirati, da liso konca v^ele. Letos pa je ta baron mobiliziral svoje lovce in . jinišl.vo, da so začeli ljudi neusmiljeno loviti. Kogarkoli in kjirk «ii so dobili z malinami, so mu vzeli s vso posodo vred. ?vrko 24 ljudi je dal baron Ilošek tirati pred sevniško sodišče i.aradi latvine, ugledne tržane pa je ovadil zaradi deležnostj latvinc, ker so kupovali maline. Ljudje so bili po celodnevni razpravi oproščcni, ker se je" izkazalo, da so jih večina nabirali po drugib gozdovih, ne pa v baronovih. Brezlprimeren škandal je od tega gospoda, da upa med nam tako nastopati kot bi bil on kakšen srednjeveški vitez, ljudje pa njegova raja. Cel okraj se zgraža razven samostojneža Jožeta Lipovšeka iz Pekla, ki je cel dan brez vabila čakal pred sodnijo, da bi bil gospodu baronu za pričo, proti revnim ljudem. Dobova pri Brežicah. V nedeljo, dne 10. septembra se je pri nas na prav slovesen način obhajala naša «žegnanska nedelja«. Iz Maribora je prišel naš priljubljeni rojak preč. g. dr. Medved. Zjutraj, ob 9h je šla mnogobroječa procesija, na čelu jej domara ločka godba, požarna bramba iz Vel. Obreža -- belooblečena dekleta do Sotle. kjer so, na lepo okrašenem vozn sprcjeli novi zvon. Pred cerkvijo so po starem običaju vsi navzoči pozdravili novi zvon. Slovesno pridigo in sveto mašo je daroval preč. g. prof. dr Anton \ledved. Gospod pridigar je govoril: <zvon naš pridigar« in njegove besede so nabitopolni prostorni ccrkvi ganile v srce, kar priča, da so se mu po opravilu ljudje osebno zahvaljevali. Kjub temu, da se je isti dan vršila v obmejni fari na Hrvatskem birma, je prihitelo od vseh strani obilo vernikov. Posebna zasluga, da imamo nov zvon, gre sivolasemu preč. gosp.  duhovnemu svetovalcu Antonu Pernatu in mnogim dobrim  faranom, ki so vkljub raznim zaprekam in težkočam spravili  skupaj ogrornno svoto. Veliko so pripomogli naši vrli do bovski Amerikanci, ki so lepe dolarje nabrali in semkaj po slali v ta namen. Bog bodi vsetn obilen plačnik! Hvale vredno  je ludi to. da se je vsa slavnost vršila brcz vsakega nemira.