St. 37. V Trstu, v sredo 7. maja 1884. Tečaj EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOST« Izhaja 2 krat na teden vaako sredo in labite o poludne. Cena za v«e leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt letal gld. SO kr. - Posamezne številke «e dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trat« po S kr., v Barloi in v Ajdoviglal po & kr, — Naro&ntne, reklamacije in inaerate prejema Opravalitva, via Tarnata, »N«va tiikaraa*. Vil doviti se pošiljajo Uredniitva »vla Tarrente* »Nuova Tipogrufia;« vnak mora biti frankiran. Rokopiei o'ez po«ebim vrodnoati se ne vračajo. — Jnserati (razne vrate naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vaako besedo 2 kr. t Cesarica Marija Ana je zadojo nedelo popoludne deset minut po petej uri v Pragi na HradŠinu umrla. Zbolela je zadnji petek, pa jej je k mahi nekoliko od leglo in zdravniki to se nadejali, da se jej zdravje povrne, a v soboto ae je bolezen pohujfiala in moči so jej opešale in v nedeljo zjutraj je bilo vse upanje zgubljeno. V Pragi so bile v soboto v vaeh cerkvah molitve zanjo, kakor tudi v eesarskejkapeli na Dunaji; bila je ta dan tudi previđena z svetimi zakramenti za umirajoče in papež jej je brzojavno poslal svoj blagoslov. Ko je zvedel cesar o njenej smrti, zaukazal je, da se ima zapreti dvorno gledališče in prenehati koncerti v javnih in cesarskih prostorih. Uradna «Wiener Zei-tung» od nedele zvečer, v posehnej izdaji, Srno obrobljena, prinaša bridko vest iz Prage ter gorko naglaSa veliko zgubo za cesarsko hišo in zveste avstrijske narode. V Pragi je žalost občna, na vseh mestnih S poslopji h so se izobesili črni prapori, v onedelek je mestni svet sklenol slovesno alovauje. Ona je bila hči sardinskega kralja Viktorja Emanuvela I., tedaj sestra kralja Karola Alberta, ki je v letu 1848 vojeval zoper Avstrijo, pa ga je maršal Radeckv zmagal; rojena je bila 19. septembra 1803 v Turinu, toraj je učakala 80 let. Zaročila se je s poznejim cesarjem Ferdinandom 12. februvarja 1831 in 27. februvarja je prlBla na Dunaj, kder je bila poročena. Avstrijski narodi ohranijo to blago cesarico v hvaležnem spominu, ker je bila ftrava mati ubogim in premnoge cerkve n javni zavodi pričajo o njenej milosrčnosti, blagodušnosti in pobožnosti. Severna železnica. Ni se mislilo v začetku,da bode vladna {iredloga zarad podaliSanja pogodbe z druš-vom severne železnice, kateremu je na čelu Rotbschild, delala toliko preglavice vladi in večini našega parlamenta. Stvar je postala jako resna in levičarji kažejo zopet dobro voljo, da to prašanje porabijo PODLISTEK. Pijanec. Trt* rodi tri torte sa4u.-▼eselje, pijanost, kosanje. Anakanij. Bilo je meseca prosinca. Grozna nevihta je višala zunaj in butala ob stene male hiše; narava je počivala pogrnena z mehko odejo, kepa snega se je zdaj pa zdaj odtrgala s povešenih vej ter padla na tla. Veter je metel z snegom ter ga podil v oči potovalcu. luna je prisijala z sivega podnebja skoraj se smehljajoča ulio-zemu popotniku. Od blizu ti je udarjalo na ušesa neprijetno cvilenje drevesnih vej. od daleč pa zamolkel človeški glas. Pozno je uže bilo in ura na steni odbila je polnoči; skozi okence preproste koče, ki je stala na strani grajske palače v vasi S., mvlela je bleda lučiča in če si pogledal skoz šipe, zapazil si mater in dva otročiča, ki so povzdigovali roke proti razpelu na zidu visečem ter srčno molili za —očeta I Na javorovej mizi, ki je stala blizu ognjišča, bila je pripravljena skromna večerja in okrog sklede naslonjene žlice. Nenadoma se Čuje tresk in šipe na oknu so se razletele na drobne kosce, v hišo pa je primolela okrvavljena pest. Osoren glas je zadonel na uho prestrašenej ma- v to. da Taaffejevo ministerstvo spodko-pijejo. — Ali tudi oni sami nič prav ne vedo, pri katerem kraju bi stvar prijeli.— Stvar je namreč taka-le: Privilegij severne železnice neha z letom 1886; država bode imela torej pravico, da v letu 1886 odkupi to železnico od imenovanega društva. Ali kakor se sliši, društvo bi zahtevalo za Železnico najmanj 200 milijonov gld., akoprem društva vsa železnica ni toliko stala. V obče se je izračunilo, da severna železnica nese svojim delničarjem do 16 in več '/o na vplačani kapital, to je skupaj letnih do 19 milijonov gold. — A niti to ne bi bilo gospodom finančnim baronom po volji, da bi država odkupila za dražji denar, nego je stala, severno, najvažnejšo avstrijsko železnico; oni sploh delajo na to, da naša vlada pogodbo po-daljš a in so v ta namen pripravljeni tudi državi popustiti nekoliko nedvomljivih pravic. Po dolgotrajnih pogovorih je vlada z društvom severne železnice sklopila pogodbo, po katerej podeli vlada onemu društvu koncesijo (ne več previlegij. *) kakor je to bilo dosedaj) za 80 let začenši uže z letošnjim letom proti temu, da se druStvo odpove garanciji za obresti na črti moravsko-Šležkej in da državi povrne dosedaj v ta namen prejete svote, da zgradi še nekatere nove železnične črte, ki so važne iz vojaškega stališča, da nadalje državi prepusti pravico takozvane plaže, ali rabe črt omenjenega društva za vlake državnih železnic proti primernej paušal-nej odškodnini, in da konečno državi pri-pozna pravico, da ona more odkupiti, ako hoče, severno železnico tudi uže po preteku 20 let. Razen tega se severna železnica zavezuje, da zdatno zniža svoje tarife za vožnjo osob in sicer tako, da bodo niži od sedanjih maksimalnih tarif drž. Železnic, da ne pobira več doklad z ažijo, da za vse svoje črte pobira le enkrat plačo za manipulacijo ter zniža tarifo za prevažanje blaga za 38'l, in za premog celč za 39°L. — Država bi imela po tej nagodbi tudi pravico, da odkupi šesti del lastništva du-najfike zvezne železnice, kateri je zdaj lastnina severne železnice. — *) Mej koncesijo in privilegijem je velik razloček; previlegij daje društvu pravico do odkupnine po končanej dobi, koncesija pa ne, ampak dotični objekt propade v last drŽavi brez vsake odkupnine. TT- Ur. teri: »Meta, odpri 1» — Mati tresoč se na vseh udih, teče odpirat, odpre duri, te pa jej telebijo v glavo, da se nezavestna zgrudi na tla. Ta grozni človek je sunil v vrata s tako močjo, da je ubožico podrl na zemljo. Kakor blisk hitro so bili otroci okolo drage matere in prenesli jo v postelj, oče pa je še pogleda ne in molče sede za mizo. Otroci niso več mislili na večerjo, ko je materi odleglo, šli so tudi oni počivat. Jurij Obad, tako se je zval človek, s kojim smo se zdaj seznanili, in ki je hudo razsajal, ko je videl, da ao vsi šli počivat, zmislil se je 5e le zdaj na večerjo; zgrabil žlico, ni se pokrižal, hlastno zajemal iz sklede, polne kaše. Ko je odve-čerjal, ostal je še pri mizi, zdaj pa zdaj udaril s pestjo ob njo in strašno zaklel. Poznalo se je mu na obrazu, da mu roje grozne misli po glavi; davno je bilo uze polnoči, predno je mož naslonivši se na mizo zaspal. Smrtna tlhota je vladala sedaj po hiši, slišala se je le ura, ki je svoj enomerni tik-tak nadaljevala; vsi so spali razen matere, ki je čuvala in objokovala nesrečno osodo. — Zdaj kar naglo začne kričati oče: ■Na! zadnji so, ki ti jih dajem, jutri mi zarubijo zavoljo dolgov zemljišče in hišo!« — Vest ga je grizla, da mu ni miru dajala niti v spanju; mislil je namreč, da se s krčmariem prepira. Stresle so te nenadne besede ženo in jela se je ibtiti in tožiti svojo globoko žalost ljubemu Bogu, ki je dopustil, da se je takemu možu udala. Vlada pa dovoli, da izda društvo novih delnip za 50 milijonov g]., da bode moralo državi povrnoti naplače za obresti in zgraditi po pogodbi potrebne črte in zgradbe, a te nove emisije naj bo svota 25 milijonov prosta kolekovine in drugih davščin. Tudi je Še posebno omeniti, da so v tpj koncesiji spojene vse železnične črte društva severne železnice. Vlada zagovarja to novo pogodbo iz pravnega in finančnega stališča. Iz pravnega stališča ona poudarja, da se z novo pogodbo prekine vsako pravno prašanje zaradi odkupnine in da se zjednači pravno razmerje za vse črte severne železnice, iz finančnega stališča pa poudar ja, da je treba paziti na to, da se kredit avstrijskih papirjev ne zniža na inostranskib borsah, in da bi znižanje vrednosti akcij severne železnice jako slabo uplivalo na kredit avstrijske države. Vlada računa, da je zadosti dosegla po znižanju tarifov in s tem, da jej ni treba zgraditi nekaterih potrebnih, a najbrže pasivnih železnic in da jej zdaj ni treba prenapinjati državnega kredita. Da ima Taaffejevo ministerstvo jako težko stališče v obče, a v tej zadevi Še posebno, to umeje vsak, kateri se le količkaj peča s politiko in je uže do dobrega premozgal stanje naše države in razne uplive, kateri na njo delujejo. Posebno žalostno je to pri nas, da v finančnih zadevah ni tako potrebnega edinega postopanja. kajti ogrska polovica ima vso drugo finančno politiko, nego naša, a nje slabša, bolj lehkomišljena finančna politika ne Škoduje le Ogerskej, temuč tudi na našo polovico reagira. Vsem je znano, da Ogrska polovica silno potrebuje finančnih matadorjev evropskih. da jej na umeten način pomagajo vzdrževati državni kredit; znano pa je tudi, da politična odvažnost merodajnih krogov ogersklh čestokrat dela zadrege avstrijskej vladi; saj vidimo vsak dan, kako velikonemci Ogrom obečajo največo SokoršČino. da jim le zopet pomorejo na rmilo. — Znano je tudi, da ima Rotbschild na Ogrsko velik upliv, ker ona potrebuje njegovih uslug, a Rotbschild je zopet glavni gospodar severne železnice, katera pa je najboljše podjetje v velikej Avstriji. — Iz tega kratkega pregleda je razvidno, kako težak položaj ima avstrijska vlada glede prašanja severne železnice. — V obče se je videlo, da je ministerstvo dosedaj zasledovalo fiuančn j politiko emancipacije od vsegamogočnih finančnih ba- li. Jurij Obad je bil nekdaj priden hlapec v nekej bližnjej vasi; ko si je nekaj denarja z varčnostjo prihranil, in uže tri leta vojaščine prebil, mislil se je oženiti. Za rajncimi roditelji ni podedoval Jurij nič, zato si ni mogel upati Bog ve kakega bogastva; pa vendar je bil priden in delaven, radi česa so ga povsod radi imeli. Tudi ko je prišel prvo pot v vas k Meti, niso ga slabo sprejeli. Janez Hren je imel jedino hčer Meto; bila sta sama, kajti žena mu je uže davno umrla. Janez je bil uže prileten mož in želel svojej hčeri dobrega moža. Ko je neki večer Meta šla k studencu po vode, sreča po naključbi Jurja, ki je s polja šel domov. »Dober večer, Meta* — ogovori jo mladenič. ■Bog nam ga daj* odzdravi sramež ljivo dekle in pobesi oči. Mladenič jo je poznal, ker ga je njegov gospodar uže več krat nagovarja), naj bi vsaj uže mislil na ženitev in pri Meti poskušal srečo Zato jo je nagovoril po imenu. Deklica je hotela uteči, ali Juri jo je ustavil, prijel za roko in vprašal to in ono. Meta je silila domov ali nazadnje se je vendar pri njem pomu dila ter mu pritrdila, da ga bo prihodnjo nedeljo zvečer doma čakala. Spremil jo je do studenca, podala sta si roke in se ločila. V nedeljo, ko je živino napojil in pospravil po hlevu, napravi se Jurij k svojoj nevesti. Ko stopi v vežo, najde na ognjišči Meto z očetom; pogovarjala stase pri ognju, ronov; tudi smo v obče z radostjo pozdravili prizadevanje naše vlade za podržavljanje vseh avstrijskih železnic, in skoraj ni misliti, da bi se bila vlada izneverila temu načelu, da jo k temu ne silijo viši obziri in notranje naše razmere, kajti doslednost v načelu je v tem obziru toliko bolj potrebna, kolikor bolj je za občni promet potrebno, da vlada za vso državo le ena tarifna politika. Razen tega je v obče pripoznano, da je za gospodarsko napredovanje silno potrebno, da so prometna sredstva v rokah države. Nekateri listi so poudarjali, da bi državi jako koristil dobiček, ki ga zdaj uživajo delničarji severne železnice; a mi se nato manj naslanjamo, ker smo prepričani, da bi vlada po znižanju tarifov na tej železnici, ki je v obče predraga, in po dražjej upravi gotovo ne imela onega dobička od železnice, kateri ima sedanje društvo; ali mi se držimo načela, da morajo prometna sredstva vzdržavati državne denarnice, prav kakor šole, in da država nema na to gledati, ali direktno dajo dobička, ali ne, da le odgovarjajo potrebam in vzvišujejo produktivnost dežel, — to je njih konečnl namen. — Ker pa je načelo podržavljanja železnic zdravo gospodarsko načeto, velja, da se zanj clo doprinašajo žrtve. Iz tega stališča bi tudi mi najrajSe videli, da bi severna železnica postala dr-živna last. — Kakor se vidi iz poročil o razpravah v železničnem odseku držav, zbora, so tudi poslanci z desnice za to načelo in prav težko bode vladi, da prodre z svojo predlogo v zadevi severne železnice. Trebalo bo torej, da to predlogo ali nazaj vzame, ali pa da napravi kak kom- Jromis z večino drž/zbora, da^se namreč e pogaja z društvom severne železnice in morda doseže krajši termin koncesije in še niže tarife, kajti termin koncesije je res dolg in ne velja teorija, da se koncesije v obče podelujejo 90 let; — daje to morda treba pri železnicah, ki se gradijo na novo, in to zarad amortizacije, a to ni pri severnej železnici, ki je uže davno amortizirana; tudi ne velja za tarifno določitev maksimalna mera leta 1877, katera služi za podlago omenjenej pogodbi, ker po sedanjej skušnji se tarifi vsakih 10 let mnogo znižajo vsled konkurenčnih črt in vsled vedno praktičnejše uprave in vedno niže cene mašln in surovin, potrebnih k prometu.— To vse so pomisleki, ki govore za ves drug modus vivendi, ako uže ne ide za zdaj z vdržavljenjem severne železnice. — Za kajti noči so bile uže mrzle. Sprejet ga je Metin oče veselo in se ž njim i veselo raz-govarjal; ura na zvoniku je uže odbila ednajst, ko je Jurij odšel in zagotovil, da zopet pride, da mu bo le mogoče Od tedaj je zahajal Obad večkrat k Meti in kaj bi nel Ako jo poroči, postane gospodar lepe hišice in lepega zemljišča! Prišel je predpust in neko nedelo je župnik z lece oznanil, da se Jurij Obad in Meta Hren poročita. Veselo so minevali duevi poročencema, Meta je bila pri hiši in jo lepo oskrbovala, Jurij je dobro gospodaril. Kmalu je pripeljal h kravici v hlev še drug »rep« in v svinjak dva ščetinca. Polje je kazalo dobro in videti ja bilo, da sreča in božji blagoslov vladata nad hišo. Ali kmalu se je pre-drugačilo. Stari Janez je zamrl in Jurij je ostal sam gospodar. Ko je ta neki dan šel na sejem v bližnje mesto, da si za zimo potrebne obleke nakupi, naleti na dva svojih nekdanjih vojaških prijateljev. Bili so skupaj v vojni na Italijanskem in od tedaj se niso nič več videli. Segli so si v roke, povabita ga pajdaša v bližnjo krčmo, da si tam pri kupici »črnine« povedo svoje dogodbe. Jurij se je sprva branil, rekoč, da ima daleč do doma, ali pajdaša nista odjenjala, dokler ga nista spravila v krčmo. Tu moram omeniti, da se je naš Jurij odločil, da ne bo nikdar vina pil, razen v družbi svoje žene, ker na Italijanskem je zapravil s prijatelji vse, kar si je pribra-nll, predno je stopil v vojaščino. Zato se EDINOST. predlogo Iti govoril le SO letni termin, po katerem je vladi mogoče odkupiti zjlez-nico. ali tuli v tem obziru bi bilo morda dobro, da bi se uže zdaj določili poboji odkupila, ki bi dajali neko gotovost za ono dobo in bi se morda zdaj ugodnejši sta bila počeščena. Stčno delim čute, katere je Vaše veličanstvo blagovolilo izreči, Vaše zelje so tudi ž ve moje želje. Poslanske; zbornici je t. m. vlada predložila načrte zakonov glede ustavljenja dosegli nego kesneje. - Rasprava o ten porotnih sodeb v kotarskem sodnjem okrožji predmetu v državnem zboru utegne biti, . . . .„„ . ,. J , , J kakor vse kaže, burnu, ker se je « Že tako ,l0 konca decemnra 1884; daije glede ne- začela; a pravi «Schauspiel fur liutter» nam bodo zopet dajali brezplačno veliko-nemci.— Oni in njih organi so sicer za koncesijo društvu severne železnice, kako ne bi bili, saj je vsa njih prošlost preosko zvezana in njih bodočnost odvisna od finančnih baronov, kateri so jim ustvarjali Chabruse; ali kaj se zdaj godi? NjiLovi listi pišejo v korist severne železnice, njihovi kolovodje pa v parlamentu grajajo pogodbo. — Ali še pred no je prišla stvar pred parlament, odpovedal se je poslanstvu dr. Kopp, jeden glavnih vodjev velikonemške stranke. On je namreč tudi eden glavnih matadorjev severne železnice in da ne pride v kolisijo z delničarji one železnice in se svojimi volilci, zsto se je rajše umaknol za nekoliko časa, kajti velika veČina dunajskih in tudi drugih nemških volilcev se je na shodih in posebno na Dunajskem shodu, ki je bil obiskan od mnogo tisoč ljudi, izrekla, da želi, da drŽava prevzame severno železnic . — Naši Velikonemci so torej v ve-likej zadregi; če glasujejo proti finančnim baronom, poiem jim ti odtegnejo svojo pomoč; že pa glasujejo proti želji ljudstva, ki je nasprotno omenjenim baronom, pa zgube populariteto pri ljudstvu in volilcih. — Njih najsrčnejša želja pa je, da bi delali vladi zadrego. — Ali prava ilustracija te mize-ije velikonemcev je govor Scnonererjev, ki je velikonemškim listom in poslancem kar naravnost očital največo korupcijo, primerjal jih padlim ženskim in celo Herbstu pretil, da ne bo več na Pemskem izvoljen, ako pošteno ne stopi na stran onih, ki so za to, da država prevzame severno železnico. Tako ostro ni niti David Starčevič nikoli govoril in tudi ne rabil tako strastnih izrazov, kakor tapotScho-nerer, a ker je mnogo, mnogo resnice, zato je Schonererjev govor znamenit in se more imenovati »znamenje časa«. Scho-nerer ni naša simpatija, ker je Bismarko-vec, ali ta pot je mož mnogo resnic po domače povedal in ljudstvo ga je gotovo dobro slišalo. Juha se bode torej jedla jako vroča; a ministerstvo ne bode stavilo, kakor se sliši, kabinetnega prašanja, ako tudi njega predloga pade v drž. zboru, ker ono novo pogodbo le predlaga kot rezultat tega, kar je moglo na potu sporazumenja opraviti se severno železnico; morda celo Še najde kak modus vivendi, da si zagotovi večino; — ali za vebkonemce lebko postane ta stvar skopec, v kateri se vjamejo, in njih perfidna politika, vladi napravljati teškoće a tout prix, utegne se nad njimi samimi maščevati. Vsa situvacija, akoprem nejasna, vendar je na vsak način interesantna. Politični pregled. Notranje dežele. Nai cesar je brzojavil srbskemu kralju, kose jecesarjevič mudil vBeligradu, takole: Nemam besedi, s katerimi bi izrekel čute za srčni sprejem, ki seje pripravil mojima otrokoma na srbskej zemlji. Najgorkejša moja hvala Vašemu i Njenemu veličanstvu kraljici za dokaze prijateljstva, s katerimi katerih predrugaČeb volilnega reda za državni zbor na Češkem in v Galiciji; minister za poljedelstvo pa je preklical načrt zakona glede ribarjenja v zaprtih vodah. Poslanec Roser je predlagal, intj se sklene zakon zastran odškodovanja občin, katere zguhe davkovske doklade vsled vdržav-ljenj;i železnic. Zakon zastran vdržavljenja Albrehtove železnice se izroči železniškemu odseku. Potem se prične prvo čitanje dogovora z severno železnico. Poslanec Zeit-hamer predlaga, naj se dogovor izroči železniškemu odseku. Poslanec Menger poudarja veliko važnost te predloge; vlada bi bila morala poprej pravno prašanje raz« jasniti. Govornik obsoja vsebino tega dogovora in pravi, da je državi škodljiv ter želi, da bi ga odsek pokopal. Poslanec Schonerer pobija predgovornika in meni. da je le vdržavljenje ljudstvu koristno, o tem so vsi narodi prepričani. Govornik očita časnikarstvu, da je podkupljivo, napada severno železnico, dunajsko časnikarstvo i nasprotnike vdržavljenja. Govornik se je tako spozabil, da je imenoval tepce one državne poslance, ki niso njegove misli, in če tudi ga je načelnik posvaril, vendar ni nehal sramotiti in kričati zoper vse, kar ni po njegovih mislih i nazorih vrejeno. Potem se dogovor izroči železniškemu odseku. Železnilki odsek poslanske zbornice je 5. t. odstavil z dnevnega reda razgovor o vdržavljenju Albrehtove železnice, dokler se mu ne poda spomenica upravnega svetovalBtva. Potem se je pričel generalni razgovor o predlogi zastran severne železnice. Govorili so: Herbst,Riger,Rich-ter, Tilscher, Kozlovvski in Tonkli, vsi zoper omenjeno predlogo. Ta predloga po tem takem nema upanja, da bi v državnem zboru prodrla, in vlada bo primorana preklicati jo ali predrugačiti, ali pa nastane ministerska kriza. Nemi ki liberalci državnega zbora se zdaj posvetujejo o tem, ali ne bi na času bil predlog, naj se ministerstvo posadi na zatožno klop. Povod temu jim je dal novo izdani volitveni red za praško trgovinsko zbornico. Mislijo si, ker vse interpelacije nič ne pomagajo, treba je pogumnejšega koraka in kar z naskokom vzeti ministerske sedeže. Da bi le res to poskusili; ali ne mislimo, da so tako drzni, sprevideli bi po poboji morebiti vendar, da so sramotno propali. Ogersha poslanska zbornica je 3. t. m. sprejela predlogo zastran zidanja nove parlamentne palače. Minister Tista je bil te dni na Dunaji pri cesarju, od katerega je baje prejel ukaze zastran razpuščenja ogerskega državnega zbora. je i branil, vabila. ko sta ga ta dva v krčmo Sedeč za mizo hotel se jima je odteg noti, ali bal se je, da se ne zameri. Zato se j o udal in tako je zvrnol kupico za kupico. Beseda je začela bolj teči po dobro razmočenih ustnicah in ta trenotek sta porabila prilizovalca pri Jurju ter začela črniti njegovo ženo, da je grda brezzoba baba, da on bi si bil lahko izbral kako lepšo in bogatejšo; nazadnje sta mu rekla, da je strahopetec, ker pušča svojej itn i gospodarstvo. To sta storila samo iz hudobije, ker Mete niti poznala nista. Juriju je vino misli zmešalo, kajti pil ga ni užh dolgo in tako se jima je zaklel, da ne bode več dopuščal, da bi njegova žena za Vsak njegov soldič vedela, ter slednjič začel še za vino dajati. Se le proti jutru je ves umazan, ker se je po poti valjal, prispel domu Jurij ter začel razsajati nad svojo ženo. Tesno je bilo Ofcadovej ženi pri srcu, ko vidi, da njenega moža ni toliko časa domov. Pestovala je svoje dvomesečno čete ter hodila sem ter tja po sobi. Bila je uže ena, ko se zaslišijo od zunaj koraki in v vežo stopi nje mož. Ali kaki novo obleko je imel vso zablateno, klobuk ves zmečkan, nakupljenih stvari ni bilo videti nikder. Ob enem se je videlo, daje pijan in treba ga je bilo pustiti v miru. Molče se spravi Jurij v veliko Metino zadovoljnost v postelj in ona k malu za njim, ko je utešila otročiča, ki je v zibe- Ogerska vlada, je hrvatske poslance opozorila, naj pridejo v državni zbor 5. t. m., kateri dan se prično obravnave zarad zgradbe zagorske železnice. Vnanje dežele. Srbska skupščina je sklicana na 18. maja v NiŠ. Biskup Strossmayer je prišel 5. t. m. v Rim. Papež pripravlja, kakor poročajo fran* co>ki časniki, novo pismo vladam zastran propagande; v tem pismu on izreka, da je vsako porazumenje z italijansko vlado na podlogi sedanjih zakonov nemogoče. V italijanskej razstavi v Turinu menda tudi ni varnost prevelika, ker jo straži nad dvesto redovnikov, in kdo bi mislil, da more razstava, ki je priča mirnega dela, dajati povod mrženju do Avstrije, in vendar se je to zgodilo. Trgovska hiša Fra-telli Bocconi, ki je pred malo leti tudi v Trstu imela svojo podružnico, odičila je pri otvorjenji razstave svojo prodajalnico ter razobesila grbe prijateljskih držav, mej temi tu<}i avstrijski grb. Zarad tega grba pa so vlastniki te trgovske hiše dobili polno pretilnih pisem, da so bili prisiljeni, grb odstraniti. Dokler iz Italije čujemo o tacih dogodkih, ne moremo verovati na nje prijateljstvo. Na španjskem so prišli na sled no vej zaroti. Če tudi so mnogo zarotnikov zaprli, vendar so zarotniki na več krajih brzojave potrgali in en most na železnici od Barcelone na Francosko razrušili. V Kataloniji i Navari zelo vre, uporniške čete se prikazujejo zdaj tu zdaj tam in rufiijo brzojave in železnice. Nekoliko upornikov je bilo potistienih na francosko zemljo, kder so jih internirali. Na Bpanjskem se nemiri ponavljajo, na Francoskem je uže toliko španjskih begunov, da je francoski miniBter notranjih zadev prefektom pirenejskih okrožij zaukaza), naj nad Špatijci skrbno čujejo, da ne bodo skušali napaBti Španje. Anglelka vlada ni sprejela predloga francoske vlade, naj se v konferenci v Londonu pretresejo razen denarstvenih tudi splošne egiptovske zadeve. Konferenca se ima začeti v treh tednih in vdeleže se nje poslanci velevlasti na angležkem dvoru in od vdeleženih vlad nalašč za ta p osel določeni možje. Mej francosko in marokansko vlado je vstal razpor, francoska vlada je uže pretrgala občevanje z marokansko; vojna je tedaj pred durmi, če se sprava v zadnjej uri ne doseže. je stv.ir sodišču, katero najbrž^ iztakne morda najprej očeta, potem pa še mater. Ijki milo jokal, kakor bi vedel za materino srčno žalost! Od tedaj se je odtegnol božji blagoslov od te hiše; oče je zmirnj pozno v noč pijan prihajal domov, kder je naščuvan od tistih dveh slabih prijateljev razgrajal nad ženo, ki je vse voljno prenašala Le vsemogočnega je prosila, da bi n|enega moža odvrnol od slabe poti, na kojo je zagazil. Minolo je dvanajst let od večera, ko je njen mož prvikrat pijan prišel domov iio tistega, ki smo ga začetkoma opisali. Za pijančevanje je bil primoran Jurij denarja si izposojati, neznajoč v kako nevarnost hiti; izposojeval si gaje na menjice. Danes je določeni obrok minol in Jurij ni imel s čim plačati, radi česa so mu prišli zjutraj zarubit vse, kar mu je še ostalo. Kaka nepopisljiva žalost je napolnila srce matere, ko je zaslišala odločilne besede: »Še en mesec ostanete v tej hiši, potlej pojdite, kamor hočete I« Do tega je pripravilo grdo pijančevanje poprej zelo skrbnega Jurja Obada. Dve leti poznej je Meta pri nekem kmetu po dvorišči spravljala, ko se prikaže na vratih strgan in zarasten mož — zagledavši jo hitro je zginol, ker bilo ga je sram, bil je namreč Jurij Obad, Metin mož, ki je po hišah kruha prosili Metini otroci so odšli v službo. Just Piščanec. DOPISI. Iz Tržaškega ft£rlža, dne 4. maja. — (Čožoti. — Najdeno dete) — Vse pričakuje, da se za naše ribiče kaj poboljša; a prepričali smo se baš tedni, da bode morda še slabše. Ker se tržaška iu druga gospoda tolikanj poteza za Čožote, zato so ti dobili Še večo korajŽo, nego so jo imeli dosedaj. V trumah ti ljudje van-drajo v Gorico in se tam priporočajo udom uže znane komisije in zdaj se uže hvalijo, da vse pojde po njih želji. Nekoliko časa jih nismo videli ob našem obrežju; a nekoliko dni sem jih imamo uže vse polno, in ko so Šli naši ribiči na ladjah njim naproti ter jih poprašall, ako imajo dovoljenje, da smejo ribariti ob avstrijskem obrežju, pokazali so jim dotične papirje. Torej pojde zopet, kakor je šlo in prepira ne bo več konca našim ribičem v veliko Škodo. — Tepežev s Čožoti ne bo konca ne kraja, in naši ribiči bodo, mesto da bi ribe lovili, hodih po sodnijah in se dostikrat vtakno tudi v luknjo. — To je žalostna peršpektiva. Ne vemo sicer še nič gotovega iz Gorice, ali up nam zelo upada, odkar vidimo Ćožote tako vesele in kora jžne. Blizo Nabrežinske postaje je v soboto našel nek tržaški užitiunski sluga novorojeno 8 dnevno dete moškega spola, lepo in dobro razvito, prav v dobre snažne plenice in povoje povito; ležalo je tam pod neko grivo, najbrže ga je mati odložila. Omenjeni dacar je ovo aete pobral in prinesel v Križ h kapovili, kateri je dete vzel pod streho in ga dal denes krstiti. Ko pa je dacarja naš kapovila popra-ševal, kako da je uprav on rtašel ono dete pri postaji Nabrežinskej, kder nema nobenega posla, in kaj da je tam iskal, zapletel se je ta tržaški dacar tako močno, da leti nanj opravičeni sum, da mora biti v nekej zvezi s tem iz postavljenjem ubo-zega deteta. — Naš kapovila je za sedaj prevzel skrb za novorojenca, a naznanil Gorica, 5. maja. (Razno) Uže mnogokrat si nam draga »Edinost« potožila, kake zarujavele in z mahom zarastle razmere so tu in tam pri poltak na Primorskem in tudi v predzaaojftj številki si nekak sluča j navedla — a danes ti po lamo uov dokaz velikanske natančnosti. Dne 13. aprila t. I. je oddal trgovec g. F. z Nabrežine pismo na svojega prijatelja g. H. v Gorici in baš 22. aprila toraj čez devet dni je dospel list v roke g. H. List je bH v zavitku, primernem papirju velike četrtinke. Ime odposlanca je bilo z razločnim tiskom v dveh vrstah na kuverti tiskano in adresa razločno v nemškem jeziku pisana ter je obsegala krstno, druž-binsko ime in popolni naslov g. H., ki je uže nad 15 let v našem mestu in pošilja dan za dnevom po razne liste, pisma itd. slugo na pošto. Gospoda jed nacega priimka ni v mestu in še manje jednacega stanu, kajti on sam je uže nekaj let, kakor zna to vsa Primorska, vodja onemu zavodu. A kraj »Gorz« se je tu v Gorici prečrtal in napisalo se je »Laibach«. List je mej tem časom potoval po raznih krajih in ima mnogo pečatnikov in raznih opombic, n. p. •Ura genauere Angabe wird gebeten«, — »Hier unbekannt« — »Dem Landessehul inspector F. Pirker fur Krain vollstandig unbekannt, Hafner — »Retour«, weil unbekannt« itd. Podpipov je šestin pečatov osem. Z onimi opombami je ptiromal list dne 22. t. m. popoldne zopet v Gorico, kder so vendar le pozvedeli, da stanuje blizo sto korakov od poštnega urada dotični gospod. V pismu pa je bila ob enem nakaznica za neko blago, ki je uŽe od 13. aprila ležalo na kolodvoru in za koje je moral dotičnik radi vestnosti pošte plačati precejšno svoto kot »lagerzins«. Kdo mu povrne to? Kdo je uzrok temu?*} Kio sploh odgovarja, če potrebuje list n. p., v kar imamo svedok, iz Prage do Gorice 24 ur iu od goriške pošte do kapucinskega samostana, to je blizo 300 korakov, tudi 24 ur. itd. ? Kako da nam dohajajo časopisi, o tej zadevi molčimo, kajti prav mi se imamo-mnogo pritoževati; vso čast in priznanje pa izrekamo drugemu oddelku tukajšne pošte, ki ga obskrbujejo večinom doma-čini naši in ki se bavi z denarjem, blagom itd. Ali ni tu nikake pomoči? In kak izgled je to za pošte po deželi ? 30. aprila dopoldne se je usmrtil 22 letni dijak sedmega realn. razreda H. K.....r, sin obče znanega gospoda c. kr uradnika in našega domoljuba. Naznanilo se mu je na jutro onega dne v nekake.) naglici, da je iz zavoda izključen in takoj se napoti do puškarja, priskrbi si revolver in dirja na prosto proti št. Petru, kder si hipom prikrati živenje. Govori se mnogo, kaj in kako bi se bilo uže poprej moralo ravnati — a pustimo to drugim, kojim je sveta naloga, da si stvarico bolj natančna in nepristransko ogledajo. Mi le svoje sočutje izrekamo vrlemu očetu, kojega je ovi udarec budo dirnol. Pogreba se je udeležila tudi realka in sodijaki so poklonili na rakev umrlega lep venec. **) — Komisija za vrejenje ribarstva pridno vzršnje svoje delo, ki pa ozirom na izid nekda ne bo nič kaj veselega obrazca za naše domače ribiče. Mnogo se pripoveduje — a vsemu ni verovati. Beseda dne 3. t. m. se je v goriškej čitalnici prav dobro obnesla. Posebno se nam je dopadala igra »Srce je odkrila«, v kojej je imela glavno nalogo Pavlinkat nam uže kot izvrstna igralka predobro znana prečest, gospodičina A. M., kojej v resnici čestitamo v krasen provspeh in lepo nadarjenost. Tudi nova moč, ki je igrala gospodinjo Urltko, kaj spretna je in nam obeča Še mnogo lepili večerov. Moško osobje je svoje naloge povoljno in lepo rešilo, Petje je bilo dopadljivo in deklamacija izvrstna. Plesna zabava je trajala do belega jutra in tako je goriška čitalnica lepo končala svojo sesijo, v kar je ob enem mnogo pripomogla izborna igra c. k. goobe pešpoika št. 62 kojega polka častniki so večinom udje mestne čitalnice. Zastava pešpoika št. 62. se baje blagoslovi koncem maja; Kumica jej bode prevz. cesarica Elizabeta in njena namestnica prehlagorodna gospa soproga našega polkovnika, kojemu je bil boter pri krstu prvega potomčka prevz. gosp. biskup Stross-majer. Ptujcev imamo vedno mnogo in tudi tržne cene kažejo ono za letos izvenredno prikazen, kajti cena mesa, prikuhe itd. je nže nepreplačljiva; kaj bode še le, če vdobimo novi »Hotel Pension«, o kojem sanjarijo nekoji mestni očetje 1 Gorje nam, kajti vse se oiepšuje, a za blagostanje domačinov se le malo skrbi. Goriška ljudska posojilnica jje pod predsedništvom dr. Nikolaja Tonklija ove *) Pokazali smo list poštn. uradniku, ki se ja Čudom Čudil iu svetovul potrpenja 1! **) Nek Nemec pišdt »Die Muiisehen ster-ben nicht, wann sie wollen, aber weun ein ireundliches Geschick iiber ihuen waltet, so sterben sia, w«nn das L«btm aufgehflrt hat, ihnen zugafallen«. Odgovornosti za izrek ne sprejemamo. —.— I N O S T. dni odprla hranilnico, v katero se sprejemajo vsote vsake visokosti, a obresti se plačujejo po 4M, gld. od sto. Nabira za trak zastavi goriškega podpornega društva in za zastavo samo se pridno nadaljuje, kar nam svedoči pravo radodarnost in zavednost našega občinstva. Nagrobni kamen za umrlega g. Pirca pa se kmalo izvrši. Tako je tudi pri nas vedno kaj novega in sicer krnalo žalosti polnega, kmalo veselega. Če še dostavimo, da sta grof Coronini in dr. Tonkli odpotovala zopet v državni zbor na Dunaj, da je preinilost. knezouad* škof odpotoval 7. t. m. v Riui, kder se bode baje blizo 10, dni mudil in se snide z biskupom Strossmajerjein in da je v sredo in Četrtek v Gorici bival pre-Ijubljeni naš avstrijski maršal, nadvojvoda Albieclit — sporočili smo »Edinosti« za danes najnovejše. Z Bogom tora j, na svidenje pri blagcslovenji zastavo našega podpornega društva! S Krama, 1. maja. — (f Učitelj Jakob JelŠČek). Obljuba dela uoig, pravi pregovor; za to spolnim, kar sem zaanjič zagotovil. — Kakor sem uže poročal, umrl je tudi Jakob Jelšček, učitelj v Povirju pri Sežani. — V četrtek — '24. aptila — ob 9. uri v jutro je bil blagega pokojnika, po dokončanih navadnih obreuin, pogreb. Od vseh strani so došli učitelji in duhovniki, pa tuai mnogobrojno ljuustvo, da bi skazaii rajnemu zadnjo čast. Po končanej mrtvašnici se je uvrstil sprevod iz cerkve ua pokopališče. Na pokopališče prišedši, zapel mu je učit. pevski zbor milo nagrobnico, a na to je govoril g. Kante, učitelj Sežanski, primeren govor. Govor je ganil navzoče; tii pa tam je rosilo marsikako oko. Potem pa je začela padati zemlja na moža, ki je 30 let oral na ljud. Šols polju. Mi smo pa Žalostni odšli — upajoč, da bode boginja Motana za bodoče bolj milostna, ter aa vam ne bode treba zopet plakati tovarišu ob mrtvaškem odru se Stritarjem: »In sedaj še ti — Slovenec nema sreče«. Rajnki J. JelŠeek je učiteljeval v Bolcu, Brestovici in drugod; v zadnje je bil v Povirju. Mož je dočakal 50 leto. Zadnje čase je vedno bolehal in se tudi vidno staral. In v resnici: Osivel v poklicu si živenja, Težnje svojega stanu ved6c, V srcu dar gojil si potrpenja, Skrbno v prid človeštva delujoč. Po doigej, mučnej bolezni si nas zapustil prezgodaj, pu ---zaslužil dneve si pokoja. Dal ti jih. živenja je večer; Kar pa duša je želela tvoja, Ni ti mogel aati svet mkder. Zato pa naj ti bode ležišče mirno grob teman, saj tvoj duh se je dvignol veselo gori, kder večni sije din. — Bog potolaži ubogo zapuščeno udovo in dve še mladi bčerkil Naj jim pomaga, kdor le uiore; saj bode to vsakemu le v Čast, in hvaležnost nema meje. V miru počivaj, dragi Jaka I Blag ti spomin! Stojan. Domače in razne vesti. t Dr. Janez CiogaEa. Minolo je še le malo dni, kar je prišla z Dunaja vsem Slovencem vesela vest, da je presvitli cesar imenoval dr. Gogalo za pokneženega škofa na Kranjskem. Kratko je bilo to veselje, višja roka je drugače obrnola; božja previdnost ga je poklicala v boljši svet, izdahnol je blago svojo dušo v nedeljo zvečer ob 8 in pol ure. Obolel je 10. aprila, vsled prehlajenja je dobil bolezen v nogo, ko pa je bila ta uže ozdravljena, lotila se ga je rebernica, a tudi ta bolezen se je obrnola uže na olje, ko nazadnje pritisne otrpnenje možgan. Po prejetih sv. zakramentih za umirajoče in storjenej oporoki je mirno v Gospodu zaspal. Z Gogalo je zgubila Kranjska dežela in ves slovenski rod veliko, ker je neumorno delal za dušno in telesno blagostanje svojih rojakov v cerkvi, v šoli in javnem živenji, zato žaluje za njim ves narod. Dr. Gogula je bil rojen 22. junija 1825. v Kranji; njegova roditelju sta bila meščana in hišna posestnika. Gimnazijo, filozofijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani, 3o. julija i85o. je bil za mašnika posvečen. Na Dunajskem vseučilišči je bil promoviran za doktorja sv. pisma ; potem je bil nekoliko časa dušni pastir na deželi, kmalu pa imenovan za profesorja vero-nauka na^ ljubljanskej višjej gimnaziji, katero službo je izvrstno opravljal skoraj 3o let. Ko ie postal dr. PogaČar ljubljanski škcl. prišel je on na njegovo mesto kakor vodja AlojzijevišČa; pred tremi leti pa je bil imenovan za kanonika in vcdjo ljubljanskega semenišča, kateri zavcd je izvrstno vcdil, ter so ga bcgoslcvci visoko spoštovali in ljubili. Posebno zaslugo si je pridcbil s tem, da je ustanovil zavcd ■Marianum«, v katerem nahajajo sirote najboljše zavetje in lepo krščansko cd-gejo; uže samo s tem zavcdcm sije pridobil nesmrtne zasluge in večno hvaležnost kranjskega ljudstva. R. I. P. Odbor političnega drudua Edinost naznanja svojim udom uiriiu-gemu slov. občinstvu, da bode javm občni zbor v Dekanih, ne kakor zadnjič naznanjeno, 22. I. m., ampak uže teden poprej, to je v četrtek, 15. t. III- v prostorin on-dotne gostilne. Začetek točno ob 3 uri po-poludnp. — Dnevni red: 1. Razgovor in predlogi zarad prihodnjih volitev. 2. Razgovor o posojilnici in hranilnici v Kopru, 3. Posamezni predlogi. — Tega javnega občnejja zbora se more \deležiti vsak do-leten mož, glasovati pa smejo le udje društva. Istrski rodoljubi, vdeležlte se mnogobrojno zbora; prevažne so zadeve, katere se bodo tam obravnavale. Honslfnor škof dr. Glavina je v soboto odpotoval v Istro. Minister Pražak se zdaj mudi v Opatiji v Istri. Dve zabavi tržaških slovenskih društev, v nedeljo, 4. t. m. ste bili dobro obiskani in zanimivi. — Popoludne ob 4. uri se je začela zabava pekovskega društva »Jadranska zarja« v zdolnjem salonu »Monte verde«; vdeležilo se je zabave še precejšnje število naših zavednih pekov in drugih rodoljubov, petje pod vodstvom g. Stele-ta je bilo prav dobro, osebno pa je furore delal naš tržaški eDskf kvartet. Ta veselica je trajata do 7'i, ure zvečer. Precej po končanej pekovskej veselici pa so se začeli zbirati naši vrli Sokoli v zgornjih prostorih »Monte verde«. Došlo jih je prav mnogo, peli in napivali so si po sta rej navadi, veselje je nekaljeno trajalo skoraj do polnoči. Ali nedeljski Sokolov večer ni bil le posvečen narodnemu veselju, temuČ tudi zahvalnosti naših vrlih Sokolov do telovadnega učitelja, gospoda Ivana Lavriča> ki uže vse leto izvrstno, pa brezplačno podučuje naše mlade Sokole v telovadbi. — Kmalo po 10 uri je predal predsednik Sokola, g. Vučkovič, omenjenemu gospodu s primernim go* vorom lepo srebrno masivno dubanico, prekrasno delo hrvatskega graverja Josipa Radkoviča. Na krovu duhanice ali tobačnice je v sredi emblem tržaškega Sokola, na drugej strani pa znani Sokolski monogram, vse to obdaja lepa ornamentika v čisto hrvatskem slogu; ob to-bačnici pa bo vrezane besede: »Telovadno društvo »Tržaški Sokol«, svomu učitelju Ivanu LavriČu 1884 v Trstu«. — Lepi načrt te duhanice je napravil sloveči zagrebški umetnik, g. A. Posilovič. To delo zopet kaže, kako hitro in dobro napredujejo naši bratje Hrvati v vsakovrstnih umetnostih. — Ta čin res plemenite hvaležnosti dela pa vso čast mlademu našemu Sokolu. SlrJeoJe italljanstva. Mestno starešinstvo nekda namerava napraviti i tal. ljudsko šolo v Rozzolo, kder prebivajo samo Slovenci. Temu novemu naklepu skritih Iredentarjev se je treba upreti z vsemi postavnimi sredstvi. Tržaške novosti: Pretep. France F., 29. letni TržaČan, moral je v bolnišnico, da si zdravi tri z nožem zadobljene rane. On pravi, da so ga napali v ulici »del Ponte« štirje nepoznani, ko se je domov vračal. — Avgust R., 23. letni TržaČan, livar, mora se zdaj zdraviti v bolnišnici porezano glavo. To darilo so mu poklonili nekoji pijani tovariši v krčmi pri sv. Jakopu. — V ponedelek so se nekateri pijanci pretepali v ulici «Cora-merciale«. Nečemu pijancu so nos porezali, da je bil ves krvav. Tudi na « Ved u ti Romani« se večuratpoboji gode; na primer v nedelo po noči so se pretepali, da se je vse kadilo. Priporočamo one kraje slav. javnej straži. Namestil v Tigor v bolnilnico. V saboto zvečer je straža objela v svoje naročje žensko A. S. radi razsajanja in nemoralnega vedenja. Mej potom ženski pride slabo, zgrudila se je na tlak, kajti napala jo je bila božjast. Okoli te se je nabralo bilo dokaj radovednežev, da so straže morale žensko odnesti v neko vežo, kder so jej pritekle ženske pomogle kakor so mogle in znale. Od tu so jo potem odpeljali v bolnišnico. Samomori.V pondelek ob 5. zjutraj so dobili pri sv. Andreju r.a tleh ležečega in močno iz ust krvavačega, 33. letnega Franceta Požarja iz Košane. Poleg njega je l žal revolver. Ustrelil seje v nstn; mislili so, da je mrtev in poklicali Zimolo, da ga prepelje k sv. Jnstu. Ker pa se ni na mestu usmrtil, prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Ranil se je smrtno. Nesrečnež je zapustil dvoje otrok, jedno 5 letno dekletce in otroče staro še le nekoliko me. secev. in ženo. Misli se. daje pomanjkanje zaslužka uzrok njega smrti. — V ponde- lek 7jutraj se je obesil v ulici »BHvedere« št. 13, 42 letni kočijaž Peter Kolovec iz Ronk. V službi je bil pri tvrdki Enlambio. Vzrok samomora je neznan. Zapustil je ženo in Štiri otroke. Truplo samomorilčevo so prepeljali k sv. Juslu. — Skočila je iz III. nadstropja svojega stanovanja na ulico, udova Katarina Sladke, CO letna ženska, in na mestu obležala mrtva. Sladke je bila Triačanka in bivala v ulici «Sanita». Pravijo, da hudo pomanjkanje jo je pritiralo iio samomora. Truplo so prepeljali k sv. Justn. Nesreča. Pri namestništveiifj palači so našli na tlaku 'i0 letnega jako hudo bolnega moža. prepeljali so ga v bolnišnico. V pretepu ranjena dekla. Jožefa B., 16. letna oekla iz Vipave, pohoditi je morala bolnišnico, da si zdravi v pretepu ranjeno desno roko. Mahometan bivajoč v Trstu ni imel beliča v žepu. Kaj zato, veseliti se je treba, najine kočijo, da se pelje nekam. Kočijaž ga pi epeljava in pi epeljava, konečno ta sit vozaijenja stopi s kozla in reče Mahome-tanu: tiovelj je, plačajte mi ! Ni še dovelj, odgovori mu mahometan, sedaj me morate peljati v to in to pivovarno; tam bova jela in pila in tudi plačani boste. Kočijaž verjame in ga pelje na označeni kraj. Mahometan, mož beseda, ukaže jela in pila in oba sta se imela prav dobro do večera, do računa. A kako plačati, ko ni beliča v žepu? Gospodar pokliče stražo, ki Malio-metana odpelje na policijo — ali tam se prepričajo, da Mahomedov vernik ni pri čistej pameti in vele ga odpeljati v mestno blazuico. Svindlar nove pasme. Zadnje dni se je predstavil nečemu zdravniku v mestnej bolnišnici Nemec, dozdevno agent in prosil ga je, naj mu, za božjo vo'jo, odstrani raz glave nekatere plave madeže, katere mu je prouzročila neka tinktura za lase. Zdravnik mu radovoljno ustreže rekši, da se to da odstraniti, ali do golega po-rezati mu mora dober del las na glavi. Nemec v to privoli. Ali glej, drugi dan se Nemec zopet predstavi omenjenemu zdravniku, zahtevajo od njega, naj mu povrne Škodo in zgubo, katero mu je zakrivil s tem, da mu je lase poreza], ker sedaj se on ne more predstaviti v takem stanu svojim klijentom. In zahteval je kakovih 5 ali 6 tisoč gold. — Zdravnik, spoznavši tiča, pokazal mu je duri. Nekateri bi rekali, da Nemci niso iznajdljivi, kar se tiče «švind-lanja*, evo vam dokaza. Nova obrt. Gosp. Karol Zanzola je prosil dovoljenja za napravo kovačnice, katero misli postaviti v Vrdelji na prostoru št. 638. Strojeve v kovačuici bo gonila para. Cas Je bil. Magistrat je dovolil 300 gl. za popravo kala na Opčinah, in 90 gl. za napravo ograje okoli občinskega vodnjaka v Bazovici. Riva del Mandracchio Vpra-viteljstvo Llojda je poklonilo 2300 gl. mestnemu magistratu za popravo rive. Nu ta riva je res potrebna poprave, osobito od trga «S. Carin* do ulice starega trga (via di Mercato vecchioj. Izlet V Devin v nedeljo je izostal radi močnega vetra in nemirnega morja. Pivovarna KlnholTer, Slovencem dobro znana, zapre se 24. avgusta. To so nekdaj Slovenci prav pridno obiskovali, zdaj pa je skoraj povsem zapuščena. Avstrijska parnlka «Buda- pest» in «L0 . OGLASI. V MIRODILNIGI (DROGERIJI) Antona Marcolina W Gorsia Stadion št. 3 "M blizu poznane prodajalnice likerjev g. I Franca Žitka. Velika zaloga žveplja ......"1 ■■uiigiuiiit] \ konje od dra. Kvvizda itd. The Singer Manufacturing&C. New-York. Ako se plati vsak teden samo U^r eden. goldinar dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Poroštvo se dajo za pel let, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent 13—6 V Trstu, Corso, palača Modello Sivanke za Singerjeve bivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. LA FILIALE dellu BANCA UNION TRIESTE o' oooupa di tutto le oporazloni di Banoa e di Caablo valute. a) Accetta versamenti in conto corrente: Abbuonando 1'interesse annuo per Banconote 31/* cou preavviso di 5 giomi 4 » » h » 12 » 4'/« »a sei mesi tisso per Napoleoni 3'u °/o con preavviso di 30 giomi 3'/t » » N « 40 » 8* » » » »3 mesi 4 » » » * 6 • Godraano dell'interesse auruentuti le lottero in ciicolaziono con & giomi di preavviso d;il U novembra a c. quelle con IS giomi dal 13 giomi a qnelle con >4 giomi dal 25 novembre a. c. IN BANCO OIRO abbuonando II 3°/0 interesse annuo sino — Conferma dei versamenti in apposlto libretto. Conteff Kln pertuttli versamenti fatti a qualsiasi ora a' ufflelo la valuta del medesimo giorno. AsHume pel proprl cor-rentlstl l' 1 ncasso di Cambiali per Trieste, Tienna e Budapest, rilascia loro assegni per queste ultime pinite ed accorda loro le/acolta, di domlolllare effetti pressnla sna rasna franeo d' Ofgnft sp«Ma per essi. b; S'«ncanca delVacquisto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonehe deli* incasso d'assegni, cambiali e coupons, ver60 '/»"/o di provig-gione. c) ar,cor da ai suoi committenti la facolta di depositare effetti di qualsiasi specie e ne cura gratis l'incasso di coupons al/a scadtnza. 50 La Filiale della Banca Union (Sezloiie McpcI) s' incarica deli' acquisto c della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants. BANKA SLAVIJA. P. n. zavarujočemu občinstvu se uljudno naznanja, da je visoko-rodni gospod Anton mejni grofObizzi v Gorici prevzel vrhni zastop vzajemno zavarovalne banke »Slaviie« za Goriško in Gradišćansko, ter se toplo priporoča v blagohotno podpiranje. Glavni zastop v Ljubljani. Blago za obleko le iz trpežne, dobre volne, za srednje viso-cega moškega, po 3*10 metrov na obleko za gld. 4 flte a. v. iz dobre volne; * 8 — a. v. iz boljše volne; » 10*— a.v. iz fine volne; 12 40 a. v. iz dokaj fine volne. 12 gl Ogrlajola za na pot, komad po 4, 5, 8 in d. Najfineja odela iz volne, hlače, po. Glasoviti želodčni likfer M A TC0VICH. Eliksir nedosežen in od vseh enake vrste navspešneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zeliSČ dinarskih Alp po gosp. G. A* Ifatcoiicbu v Kninu (Dalmaciju). Zaloae v TRSTU v lekarnah Jeronriti in Serravailo, v ZADRU pri Antonu Zariću, u ŠIBENIKU pri Ivanu Medlču. v SPLITU pri Rafaelu Campos, v KNINU pri Simeonu VojvodIĆU, kder se prodajaln odpošilja MF P° 70 kr. sklenica "M Zavitek in porto na r:ičun naročnika. 4—24 vrhnje suknje, spodnje suknje, odela za de2, običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, Sesalno blago, ševjd, trikd, prestrala za gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča I. STIKAROFSKV, tovarnična zaloga v Brnu. g^* ust.inovljena i. 1866. Uzorce brezplačno Uzorne pole za gospode krojaSe nofraoklrano Poitno povzetnloo nad 10 gld. breiplaČHO. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si dozvoljajo naroče-vati blago, ne da bi prašali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blago, ako ne bi ugajalo, nazaj pošlje. Uzorci črnega peruvijana in doskinga se ne razpošiljajo, naroČila se vrše le na saupanjo Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih dobivam na dan na stotine pisem, molim p. n. naročnike svojo adreto točno Izpolniti in Se Jo le moč, naj se ogiblje sklicevanja na projSajo dopltnloo, kajti traženje teh nam prouZroča mnogo teŽkoČ. Doplooloe se primajo v teh le jezicih: v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem. (24—20) SKLADNICA domačih pridelkov A. JURCEvPtuji. Podpisani priporoča svojo bogato skl idnico domačih pridelkov. Dobivajo se pri njem na debelo po najniži ceni: Plenica, rž ajda, koru\a, oves, luk [čebula), oreki, slive, moka, krompir, srež ali birsa (veltajn), posebno pa izvrsten^®/ vsake vrste, Izvrstno naravno vino in žganje, sploh vsi pridelki sem spadajoči. Cenilnik in blago na ogled brezplačno in franko. 15—20 A. J TJ FIGA. veliki trgovec v PTUJI* (Pettau a(d Stidbahn, Steiermark). Trjaška hranilnica Spre jemlje denarne vloge v bankovcih od 50 8oldov do vsacega zneska vsak dan T tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure ao 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°r# plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na tržaSkem trgu po....... Potojuje na državne papirje avstrijske do 1000 gld. po ......47/I« viSe zneske v tekočem računu po .............4'l/u Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trat, 24. marcija 1883. Proti kašlju, hripavosti, prsnim in želodčnim boleznim, obnemoglosti, suSici, neprebavljivosti, sknzano najbolje krepilno sredstvo za prebolele vsake si bodi bolezni. Rabljivi izdelki: Sladni izleček-ozdr&vilni 01. sladna čokolatii, koncentriran sladni izleček, sladoprsne slndčice. Vse izdelano po Ivan Hoffovej sistemi. Leto ustanovljenja 1847, z 59 odlikovanji in nad 1 miljon pohvalnih pisem. Razprodaja I: HofTovih ozdravilnih uŽitnin se vrSi po vseh olikanih deželah, v 27,000 prodajalnicah, od teh spada na zahodnjo Evropo 12,800, in na vzbodnjo 9900, na Ameriko 4300. I k temu se še Časopisi vporabljajo, v Evropi 1600 in Ameriki 400. Kder uže nI bilo več pomoči, so prvi in le ti izvrstni I. Hoffovi zdravilni sladni izdelki, ki so bili 59krat odlikovani, pomagali stotisočem. o katerih ni bilo upanja, da ozdrave, pomoč in ozdravljenje podarili iu trpečim živenje in zdravje povrnoli. Ozdravilna poročila iz Avstrijskega Primorja. Na izumitelja in samcatega izdelovatelja Iv. HofTovega sladnega IzleČka, dvorni oskrbovalec skoraj vseh evropejskih vladarjev, c. k. koml-sijni svčtnik, posestnik zlatega križa s krono za zasluge, vitez visokih redov pruskih in nemških i. t. d. Ivan HoflT v Beču, l.f Graben, Braunerstrasse št. 8, tovarna: Grabenhof, Braunerstrasse št. 2. P u 1 j , 29. aprila 1883. Vaše Blagorodstvo! Jaz sem primoran izreči, Vašej Blagorodnosti, mojo srčno in globoko-cutečo zahvalo sa dober upllv VaSih izvrstnih izdelkov iz sladi. Jaz boleham uže jedno leto na bronhijalneno prehlajenju z bljuvanjem krvi, in vsa lekarska sredstva za ponehanje kašlja in krvnega toka, so se po nnjviše skaiala uspešnim za nekoliko časa, da se zopet vrne pri najmanjem posiljenju ali pregretju. Odkar pa jaz uživam Vaše Ivan Hoffovovo izvrstno slado-izlečno-zdravstveno pivo in Vaše uprav takov« nedosegljive slado-prsne sladčice, zdatno mi je jenjal kašelj, in kar je najpoglavitneje, da če prav spolnujem dolžnosti mojega poklica ne trpim več na krvnem bruhaniu niti na kašlju in čudesno sem okrepčan. Blaeovollte mi poslati še 58 skbnie Vašega slado-izlečnega zdravstvenega 61a (bire), 5 zabojčkov slado-sladčic in 5 kil slado-čokolate 1. sorte. Še jedenkrat izrekam mojo prisrčno, globočutečo zahvalo in ostanem z odkritosrčnem velepoštovanju Vaš udani France Rom t, pri c. k. pomorskem vodstvu. G o r i c a , 2. aprila 1883. Vaš Ivan Hoffov koncentrirani izleček iz sladi me je čudovito okrepčal in jaz sem Vam primoran zahvaliti se za izvrstni in blagodejni izdelek. Molim Vas, da mi koj pošljete drugih 10 sklenic koncentriranega izlečka iz sladi. Z odličnim štovanjem Konstant vit. pl. Dabrow»kl, c. k. stotnik. Gorica. Evropska veličanstva, svetovni duSni velikani, kakor tudi nebroj prostega ljudstva niso še nij^dnemu lečnemu izdelku toh hvaležni bili, kakor Ivan Hoffovim zdravilnim sredstvom, slado-iziečnemu zdravilnemu pivu, koncentriranemu izlečku iz sladi, slado - idravilnej čokolati in prsnim slado - slodčieam. Od tu izvirajo izvenredna prednost in ogkratno odlikovanje po dvornih liferantih, čestue diplome in prve Zaslužne kolajne. Tukaj bilježimo slova kronanih glav: Viljemi., nemški cesar : «Vaš dobri izleček iz sladi » Franc. Jožef I., avstrijski cesar: «Rad Vas odlikujem«. Kralj saski : .Blagodejen kraljici materi«. Kralj danski: »Občutil na zdravje uplivajočo moč«. Veliki vojvod Meklenburg-šverinskl: • Moje priznanje«. Slanina Hoffovi izdelki iz sladi v deželi iz Beča: Rlado-izleček-zdravilno pivo. S zabojem in sklenicami: 6 sklenic pl. 3.82, 13 sklenic gl 7 20, 28 sklenic gl. 14.60, 58 sklenic gl. 29.10, '/, kila čokolate iz sladi I. gl. 2 40. II. gl. 100, III. gl. 1. (Pri večjej množini rabat) Slado-bomboni 1 zavitek 00 kr. (tudi 7, in '/4 zavitka). Pripravljena redilna moka iz sladi za otroke gl. 1.-. Koncentrirani izleček iz sladi 50 kr. in tudi po 30 kr. — Popolna slado-kopelj stane 80 kr. Podi 3 kI. ne no razpošilja. Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu