List 23.
Gospodarske stvari.
Okrožnica
županom vinorejskih občin na Dolenskem in
Notranjskem.
Po dopisu centralnega odbora c. kr. družbe kmetijske Kranjske od 7. maja t. 1., št. 559, je občni zbor te družbe 6. maja t. 1. po poročilu Vipavske podružnice, da se ondi ne spolnuje sledeča nogradska postava od 11. septembra 1860. leta,, veljavna za Kranjsko deželo, in zarad tega mnogo tatvin pripetuje ob času zo rečega grozdja, ter se druge nerednosti godijo, enoglasno sklenil, obrniti se do podpisanega deželnega odbora:
Naj bi on opomnil vse županije na Kranjskem, kjer se vino prideluje, da strogo izpoinujejo to postavo, v kateri namesto prejšnjih gornikov stopijo župani v dejanje.
Odbor deželni, obžalovaje, da je ta postava, kakor je podoba dosihmal, na škodo vinorejcem in vsej deželi ie mrtva Črka in skoro popolnoma neznana ostala, resno županstvu nalaga skrb, da se že zdaj vse priprave za-počno, katere so po okoliščinah vašega okraja potrebne, da se v jeseni gori navedena nogradska postava na tanko izvršuje, in potem odstranijo vse nerednosti, ki so na škodo posameznim vinorejcem, pa gotovo tudi vinotrštvu Kranjskemu sploh.
Deželni   odbor   Kranjski. V Ljubljani  16. maja 1874.
Postava za vinograde v Vojvodini Kranjski.
§. 1. V vsaki soseski, v kateri so vinogradi, naj pokliče župan vse vinogradnike, kateri imajo pravico voliti, da pod njegovim predsedništvom za pet let izvo lijo izmed sebe najmanj tri najbolj zastopne in njih popolnega zaupanja vredne može za gornike in ravno toliko namestnikov,
§. 2. Oe se dobro ali potrebno zdi, si tudi vinogradniki dveh ali več sosesk, kateri imajo pravico voliti, ^ morejo skupaj svoje gornike in njih namestnike voliti.
§. 3. Pravico voliti ima samo tisti vinogradnik, kateri ima vsaj najmanj pol orala ali pol joha vinograda v tisti soseski. Vsacega pol orala vinograda več šteje pa zopet za en glas. Viastniki ali vlastnice vinogradov smejo namest sebe tudi svoje po postavi pripu-
šene namestnike ali pa pooblastence k volitvi gornikov poslati.
§. 4. Zupani morajo izvoljenim gornikom in njih namestnikom s posebnimi pismi na znanje dati, da so za to izvoljeni. Ko pet let preteče, je treba nove volitve, pri kateri se pa smejo poprejšnji gorniki in namestniki zopet voliti.
§. 5. Kedar kak gornik ne utegne svojega opravila opravljati, prevzame njegovo mesto tisti namestnik, kateri je dobil pri volitvi (§. 1) največ glasov.
§. G. Izvoljeni gorniki imajo sploh na vse gledati, kar je za blagor in zboljšanje vinstva treba. Posebno imajo skrbeti za napravljanje in popravljanje potov v vinogradih; oni imajo gorske Čuvaje udinjati, jim njih slu-žbo določiti in nad njimi Čuti; prepričati se imajo tudi, kako grozdje zori, potem dan postaviti, kdaj utegne podbernja biti in kdaj trgatev ali bendima sploh se začeti; oni prevzamejo tudi, ako nogradniki to hočejo, vinsko mero v nogradih, kedar se vino prodaja itd.
§. 7. V vseh njim odmeojenih zadevah se naj izvoljeni gorniki, kedar sami za potrebno spoznajo, ali če hoče župan imeti, snidejo, da se posvetujejo o potrebnih rečeh. V tako posvetovanje morejo tudi odbornike njih bližnje podružnice kmetijske družbe, ali pa tudi druge zastopne in zaupanja vredne može poklicati; toda ti imajo samo posvetovaven, pa ne določiven glas. Izvoljeni gorniki delajo svoje sklepe po večini glasov in njih sklepi se imajo županu dati na znanje , kateri bo imel skrb, da jih vsi nogradniki tiste soseske zvejo po najpripravniši poti.
§. 8. Izvoljeni gorniki dobivajo za to, da pri prodajanju vina v vinogradu po zabtevanju prodajalca ali kupca vino merijo, od vsacega dolnjo-avstrijanskega vedra (estrajha) 2 kraje. nov. den. plačila. Za vinsko mero se imajo gorniki posluževati samo doljno-avstri-janske mere, to je, dolnjo-avstrijanskega vedra po 40 bokalov, ki je bila s ces. ukazom od 13. decembra leta 1856 (v deželnem vladnem listu za Kranjsko Vojvodino, v tečaji 1857, 1. delu, pod št. 39) kot edino postavna mera izrečena in vpeljana. *) Vinogradnikom je pa sicer na voljo dano, gornikom tudi kako drugačno plačilo odločiti.
*) Vsled razpisa c. kr. ministerstva za kupčijo od 11, januarija 1. 1873, št, 37.421, je trgovcem in obrtnikom na izvoljo dano, da smejo od 1. januarija leta 1873 v svojem javnem obrtovanji izključljivo rabiti tudi metrisko mero , v tem slučaju pa morajo to v svojem kupčijskem in obrtniškem prostoru na takem mestu napisati, da lahko vsak bere. (Dež. zak. del VI., št.  11, stran 46, 1.  1873.)
180
§. 9. Nogradske pota napravljati in v dobrem stanu ohraniti, ako te pota niso ob enem tudi soseskine ali kantonske ceste, gre nogradnikom samim. Da se to zgodi, imajo gorniki skrbeti in se na tanko ravnati po okoliščinah tistega kraja, pa tudi z županom se imajo zastran tega popred pomeniti in njegovo dovoljenje v to dobiti. Zaukazi zavoljo tega dani, ako jih ne spol-nujtfjo tako, kakor bi jih imeli, tisti, kateri so jih spol-novati dolžni, se smejo izpeljevati po cesarskem ukazu od 20. aprila 1854 (v deželnem vladnem listu za Vojvodino Kranjsko, tečaj   1854, I. del, št. 115).
§. 10. Ko začne grozdje zoreti, imajo izvoljeni gorniki, ako bi bilo soseskinih poljskih čuvajev premalo, posebno gorskih čuvajev toliko postaviti, kolikor jih je treba; njih mezdo ali plačilo postavijo in dajejo gospodarji vinogradov. Zastran tega pa, kakošne pravice in dolžnosti, lastnosti, službena znamenja, orožje in prisego imajo ti čuvaji, veljajo odločbe slavnega nii-nisterskega ukaza od 30. januarija 1860, ki je v drž. zak. štev. 28 in v prestavah drž. zak. v II. delu, leta 1860 štev. 23 zastran zapriseženih poljskih čuvajev oklican.
§. 11. Kedar v §. 10 imenovani čas pride, imajo izvoljeni gorniki tudi prevdariti in skleniti, ali se imajo in kako se imajo, če je potreba spoznana, vinogradi zaperati. Vinogradi, katere je zapreti, se imajo tam, kjer se va-nje in iz njih hodi, z navskriž zabitimi koimi zaznamovati. Najmanj en teden pred pa se mora to dobro oklicati, preden se vinograd zapre. Dokler je vinograd zaprt, ne sme razun gospodarja in njegove družine ter njegovih delavcev nihče vanj hoditi. Ko se trgatev začne, se imajo tudi znamenja, da je vinograd zaprt, odpraviti.
§. 12. Dan, katerega izvoljeni gorniki za začetek trgatve (bendime) postavijo, ima župan brž in kakor najbolj more, sploh oklicati dati, da se po celi tisti .soseski zve; temu oklicu pa ima še pristaviti, da se v deževnem vremenu ne sme trgati in se trganje nima pred začeti, dokler rosa ne mine.
Pred začetkom postavljene trgatve se sme gnjilo ali odpadlo grozdje, kakor tudi tako, katero ni za vino namenjeno, samo tedaj oberati, če se je to izvoljenemu gorniku pred povedalo.
§. 13. Pred dnevom, ki je za začetek trgatve (bendime) postavljen, ne sme nihče trgati. Pozneje trgati ima pa vsak pravico, toda dolžan je potem za čuvaja svojega vinograda sam skrbeti.
§. 14. Pritožbe zoper gorske čuvaje se delajo pri izvoljenem gorniku, pritožbe zoper te gornike pa županu, in razsodijo naj se po kratki in zdatni poti.
§. 15. Prestopki te nogradske postave se imajo kot poljska hudodelstva kaznovati po zastran tega danem ukazu slavnega ministerstva od 30. januarija 1860, ki je oklican v državnem zakoniku št. 28 in v prestavah drž. zak. v II. delu, leta 1860, št. 28.
V Ljubljani 11. septembra 1860.
Gustav grof Chorinsky 1. r., c. k. poglavar.