Ženski vestnik. x Ena beseda za naša dekleta. V rokah imamo pismo, ki je je pisalo neko dekle, ki se je pred kratkim izselilo v Ameriko, svoji prijateljioi na Kranjsko. Pismo pripoveduje v par stavkih, kako je z našimi dekleti v AmerikL Glasi se: ,,Cleveland, 25. septembra 1913. Draga prijateljica! Naznanjam ti, da sem dobila delo v pralnici. Delala sem že preje v neki žen lezni tovarni, pa me je precej prvo dopoldne prijelo za 2 prsta, da sem mor.ala biti 14 d.ni doma, potem pa nisem šla ve2 nazaj. Obljubila semti, da te bom spravila sem, pa za enkrat ti tega ne želim, ker je še meni žal, da sem šla. Dekle, ki bi se rado omožilo, naj pride le sem; ženini se dobe tukaj voliko lažjc, kakor delo. Delo, ki bi bilo kaj vredno, se težko dobi. Se težje se pa dobe ženini, ki bi bili kaj vredni. Tukaj je dolgočasen kraj za nas, ki smo v bolj prijaznem kraju rojeni in navajeni, Hiše so skoraj vse lesene, samo kar je vecjih, so zidane. Nikar ne mislite tako neumno, kakor smo mi, da je tukaj kakor kaka obljubljena dežela. Tukaj se mora zaslužiti vsak krajcar bolj trdo kakor doma." Ženski zakonl. V Kanadi: imajo žene volilno pravico in vsled tega tudi gotov vpliv v postavodajalnih korporacijah. Ta ženski upliv se baje že prav neprijetno občuti, Ce smemo verjeti nekemu manifestu, ki ga je izdala nacionalna družba proti ženski volilni pravici. Ta manifest dokazuje, da je rodila ženska volilna pravica ero pretiranega zakonodajstva in ekstravaganc. V zadnjem zasedanju kalifornske zbornice je bilo predloženih 4000 zakonov in 1100 zakonov sprejetih. Eden izmed teh zakonov se bavi s tem, da se uredi velikost kokoSjih koškov, a drug zakon predpisuje obliko 6evljev, ki jih smejo nositi šolarji. Tretji zakon dolo6a širino rjuh v hotelih in tudi njih kakovost. Ustanovilo se je 31 novih komisij, ki stanejo na leto 1,000.000 dolarjev. Vsekakor je ženski zakonski mlin v ,,zlati državi" skrbel z izredno eneržijo za vse, kar je malo važno. . x Zenske v Združenlh državah. ZdruŽene države v Severni Ameriki nam najjasneje lcažejo, kako se razvija mestno in obrtno življenje na škodo kmetijstvu. Ni še dolgo, kar so bili amerikanski farmerji (kmetje) v večini in je jijihova mo6 odlo6evala tudi v politiSnem in gospodarskem življenju. Danes štejejo v Združe.nih državah mestnih prebivalcev G0 milijonov, na kmetih pa samo 31 milijonov. To, kar po malem opažamo pri nas, da tu;di ženske vedno bolj zapuš6ajo kanečke rodne kraje in Iš6ejo zaslnžka po mestih in obrtnin srefdišSih, vidimo še v mnogo vecji meri v Severni Ameriki. L. 1880 je bilo v kmetijstvu zaposlenih 354.900 žensk, 1. 1890 407.104 in 1. 1900 663.209. Te številke se morajo primerjati z ogromnlm prirastkom amerikanskega prebivalstva, Neprimerno bolj je napredovalo število delavk po mestih. L. 1880 je bilo 13'5% vseh oseb, ki so imele kako obrt ali sploli kako službo, ženskega spola; 3'2% je bilo žensk zapo- slenili pri trgovini; 15*4%' pa v manufakturah. L.1900 so se pomnožile iinenovane številke pa 16'6% inl6'9%, Za leto 1010 še nimamo podatkov v rokah, vendar pa je 6isto gotovo, da so se v zadnjem lOletju te številke še mnogo pomnožile. Pravzaprav že zdaj ni v Združenili državali nobene panoge Cloveškega dela, pri katerem bi ne bile že tudi ženske. Najrazli5nejše in najtežje posle izvršujejo. Vidimo jih kot delavke, kot advokatinje, zdravnice, vo'd;'teljice velikih podjetij na lasten račun ali za druge, tajnice v hotelih, trgovini itd. Za vse take posle je v Ameriki preskrbljeno tudi za potrebne šole. Seveda s tem trpi tudi družinsko življenje. L, 1807 se je naštelo v celi Ameriki 1,836,288 žensk, ki so (lelale izven svojega bivališča, ki torej niso imele pravzaprav družinskega življenja. L. 1900 se je to število pomnožilo na 5,319.937. Opozarjati moramo, da vse služkinje šteje ta štetev med osebe, ki delajo tarn, kjer bivajo. Opozoriti moramo na to, da je življenje na ktnetih v Amerikl druga6no kakor prl nas, zato, ker pravzaprav tam ni vasi v našem smislu, marveo so saano bolj posamezne kmetije. Ljudje na kmetih se torej 6utijo mnogo bolj osamele kakor pri nas in vsled tega imajo mesta tem ve6.jo privla6no silo na nje. Žensk na kmetih v Amer.ki se vsled tega- rada polašSa otožnost, ki rodi raznovrstne bolezni na eutnicah in večkrat celo umske bolezni. Pravijo, da je % žensk v ameriških norišnicah s kmetov. Ta reč je tudi za nas silno važna, ker nas u6i, da morajtno, Se hoSemo ohraniti svoj kme6ki stan, življenje na kmetih napraviti prijetno In izkušati, da imajo ljudje, ki tam prebivajo, tudi svojemn srcu in 6ustvovanju primerno razvedrilo. Veliki pomen naših izobraževalnih društev in splob. razvitega društvenega življenja se s tem le še jasneje kaže. Zlasti velja ta potreba za žensko, ki je rahlo6utnejša in ki ima po svoji naravi me6je živce. Zapuš6enost in osamljenost upliva na žensko.Se veliko frujše nego na možkega. Otožnost, ki se lahko razvije v neko nejevoljo nad vsem, postane lahko vir liudim bolaznim. To le mimogrede. Amerikanci so spoznali, da je treba tudi za kmečko ženstvo kaj storiti, Splošno se tam za povzdigo kmetijstva države zelo brigajo. V novejšem 6asu so pa za6eli s posebno vnemo skrbeti za kmecki ženski narašeaj. Izprevideli so to, kar vomo tudi mi, da je prva in poglavitna potreba za kmecko ženstvo primerna, tomeljita izobrazba. Najprej so za6eli to delo v Ijudskih šolah in v tem oziru so nam naprej. Pri nas so ljndske šole na kmeiih take kakor po mestih, samo da imajo po mestili ve6 uSnih mo6i in ve6 razredov, bistveno se pa ne Io6i]o. Tako je bilo tudi do pred par leti v Ameriki; danes je pa ta re6 drugaSna. Ljudskc Šole na kmetih so se prilagodile kme6kim potrebam. Deklice se že v ljudskih šolab. u6e poljedelstva in gospodinjstva. Poleg tega so se uvedli za dekleta na kmetih in gospodinje gospodinjski te6aji in vse polno razli6nih kmetijskih in gospodinjsklh šol. Nekatere n. pr. v Wisconsinu so take, da jih obiskujejo ucenci obehspolov. Vendar pa jeve6ina žensk na njih. x Eako se napravl prav dobro klslo zelje.Tak- šno kislo zelje se dobi samo od velikin, trdili in takib. glav, ki nimajo predebelih listnih reber. Ko se je pobralo glave, naj se je spravi v kak suh prostor, in, sicer tako, da izhlapi iz njih preobilavoda,. Vtem prostoru naj se j& pusti nekaj dni. Preden se je reže, izrezati se j;an morajo koceni. Najložje pa se kocenl odstranijo, ako se glave razpolovičijo in nato iz vsake glave kocen v obliki storžca izreže. Za tem se glave na zeljnem obli6u razrežejo, Ko se devajo v obli6, naj se položijo vanj tako, da bo glava s prerezano stranjo ležala na nožih. Zrezano zelje naj se spravi potem v dobro osnažene sod6ke ali v kad, Vsaka plast zelja naj se sproti posoli in z lesenim pehom dobro stla6i. Z vlaganjem naj se na prej opisani na6in nadaljuie, dokler se je sod6ek ali kad. napoln:]o, oziroma vse zrezano zelje pospravilo. Posorle za kisanje zelja naj bodo rajši ozke in visoke, kakor pa široke in nizke. Ce se zelje pravilno ne skisa, ti6i vzrok navadno v tem, da se ga je premalo ali pa premocno osolilo. Množina soli naj znaša 1—3% (na 1 kg zrezanega zeIja 1—3 dkg soli). Ako se zvame malo soli, se zelje poprej skisa, ali tako kislo zelje se ne drži tako dolgo kakor moSneje osoljeno. Pri premo^nem soljenju pa se pojavi ravno nasprotno. Po takšnern soljenju dobi zelje oster, grenak okus. Ko se zrezano zelje vlaga, doda se mu lahko raznih dišav, in sicer takšnin, kakoršne komu1 ugajajo. Dodajo pa se tudi lahko, ko se dene kislo zelje kuhat, Vrlinja plast naj se nekoliko bolj mo6no posoli, pokrije z opranimi zeljnimi listi, na nje se položijo pooblane in primerno prikrojene deske ter obteže s kameni, Iz zelja sme priti le toliko vode, da so deske ž n]o popolnoma pokrite. Ako ni prišlo toliko zeljnice na vrh, naj se dolije 3%ne solne raztopine. Zelje se bolje drži, 6e se nekoliko zeljnice iztoči iz kadi in jo nadomesti s slano vodo, Slana, dolita voda pa pospeši tudi vretje, pri katerem se razvija nilecna kislina in katera prepreci, da se zelje ne pokvari, Najprimerneja toplina za to vretje je 10—15 stopinj C. Po vretju naj se motna, penasta zeljnlca pobere zvrha, zeljno listje naj se nadomesti & kako snažno ruto in nalije navrh mla6ne vode ter obteži kon6no oprane deske s kamenjem. Da dobi zeIje vinsko-kisli okus, mora kolikor mogo6e hitro povreti, kar se pa doseže le tedaj, 6e se ga spravivprimerno topel prostor. Ko je pravilno povrelo, naj se prestavijo kadi in 6ebri v klet. Pazi se naj, da bo zelje vedno pod vodo. Ako ni na vrliu zelja dovolj teko6i.ne, naj se skuha solna raztopina in naj se jo, ko se je ohladila, zlije na vrh. x Iluzarski Mebfikl. Mešaj 14 dkg surovega masla tako dolgo, da se peni, pridaj 7 dkg stolcenega presejanega sladkorja, 2 rumenjaka, 17 dkg moke, iz testa naredi hleb6ke, vtisni vsakemu luknjico s ])rstom ali kuhalnico. Pokladaj jih na pomazano peka6o, pomaži z raztepenim jajcem in potresi z razres-animi mandeljni. Ko so pe6eni, napolni luknjice z mezgo in potresi s sladkorjem.