„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drugi četrtek tor velja s poštnino vred dve kroni za colo leto. Posamezne številko veljajo 8 vinarjev. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega l>oma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadno 4 rodne vrstice (potit), če se enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat So vinarjev. Rokopisi sc pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma“ v Mariboru in so ne vračajo.
| Slovenski mladeniči! Bratje] telovadci!
Dne 26. julija i. 1. priredi „Zveza telovadni'i odsekov1* v Škofji Loki svojo prvo javno telovadbo. Glasom Zvezinega poslovnika so obvezani vsi telovadni odseki, da se |po svojih člainili udeleže te prireditve, ki ima namen pokazati moč skupttiega na,sega dela. S tem namenom pa hočemo združiti še drug namen. Ta dan nameravamo ustanoviti
•vseslovensko mladeniško organizacijo.
Zato vabimo ne samo člane naših „Telovadnih odsekov**1, temveč vse poštene slovenske mladeniče; vabimo vse člane naših izobraževalnih društev, da se udeleže te mogočne m&nifestaicije prave slovenske mladine. Tesno združen s to prireditvijo bode tudi
poučni mladeniški tečaj,
ki se bo vršil ravno tam drugi dan, to je v ponedeljek, dne 27. julija. K temu poučnemu tečaju, ki bo po izbranih predavateljih zanimiv in velepomemben, vabimo zlasti naša društva, da odpošljejo svoje zastopnike.
Slovenski mladeniči, bnatje telovadci na krov!
Vsakdo, kdor le more, naj pohiti dne 20. in 27. julija v Škofjo Loko, ki bo gledala ta dan armado poštene slovenske mladine, zbrane pod mogoč nim praporom, ki nosi napis;
„Vse za vero sveto in domovino drago!"
Za „Slov. krščansko-soeialJno zvezo":
Dr. J. Ev. Krek, t. č. predsednik.
Za „Zvezo telovadnih odsekov**;
Dr. Lovro Pogačnik, t. č. predsednik.'
Kmečka mladina, ne sramujfse svojega stanu!
Vrstice kmečki mladini. Napisal A Lebt .
Vsak rodoljub opazuje s tugo in bolestjo, ka-ko se žaJibog mladina iz kmečkega stanu, sinovi, hčere, hlapci in dekle, sramujejo svojega stanu, so v njem nezadovoljni, bežijo iz dežele v mesta, čestokrat v svoj časni in večni pogin. Zatorej bi bilo celo primerno, kmečki mladini podati tudi v tpin nekoliko pojasnila. Kmečka mladina, ne sramuj se svojega stanu! V to svrho ti hočem v naslednjih vrstah navesti več različnih razlogov. Prevdarjaj je sama, ali imam prav, ali ne. Glej:
1. Kmečki stan je najprvotnejši stan.
Stvarnik sam ga je postavil. On ga je poštar vil obenem s stvarjenjem človeka. V sv. pismu beremo: „Tedaj postavi Bog človeka v raj veselja, da ga obdeluje." Pa še večja prednost in skrb je skrita v tej zgodbi. Bog je ustvaril kmečki stan* ko je
človek, živel še popolnoma v rajski nedolžnosti, p redno je prišel greh na svet in po grehu smrt. Zato je tedaj Bog najprej raj za kmečki stap ustvaril. Prva človeka sta bila dva nedolžna kmetovalca, in raj je bil njiju krasno kmetijstvo. Drugi stanovi: kovači, ključavničarji, zidarji itd. so postali še-lo po prvem grelni prastairišev, kakor nam spet pripoveduje sv. pismo. Slavni očaki: Abraham, Izak, Jakob, Jožel so bili, kakor nam je znano iz sv. pisma, kmetovalci, pastirji, posestniki živine in polja. David je bil kot pastir poviša,n na kraljev prestol. Kdo bi se naj tedaj fie sramoval kmečkega stanm? Kor je tedaj kmečki stan prvi izšel iz Stvarnikove roke, zato pa vidimo v vseh časih neko posebno ljubezen božjo do tega stanu in obratno, posebno ljubezen kmečkega stanu do Boga in vere. Ce je celia narava za nas vse neka odprta knjiga, v kateri vidimo neštete dobrote nebeškegia Očeta, 'ako je lestvica, po kateri pridemo do spoznanja božjega , in njegove Ijubeicni, tedaj jo pač ravno ista narava, ki pretvarja kmečko ljudstvo v zveste prijatelje in otroke nebeškega Očeta; ono sc mora že raidi svojega stanu vedno in vedno proseče obračati k ljubemu Bogu, da ga obvaruje nesreče in nezgode, da mu pošlje sobice in dež, nast in cvet, spominjajoč se vekomaj resničnega reka: „Niti, kdor sadi, niti, kdor zaliva, je kaj, ampak ta, ki daje rast: Bog."
2. Kmečki stan je najpotrebnejši stan.
Za naravno življenje in za naravni blagor človeške družbe jo celo nenadomestljiv. To je spet lahko razvidno. „Skrb iza življenje," pravi neki star pisatelj, „je človekova prva skrb na zemlji." Živeti pa more listi, ki ima potrebna živila. Vsa živila pa nam pripravlja kmetovalec. Iz njegovih rok dobivamo kruh, sočivje, meso ,in sadje, s čimur se živimo. Brez hranitelja ni učitelja niti branitelja, to je brez kmetovalca, ki nas hrani, ne-bi imeli ne učenjakov, vojakov, umetnikov, ne rokodelcev. Sv. pismo pripo-veduje, kako je sovražni vojskovodja Holofeni/ judovsko mesto Betulijo na skrajni rob ppgina spravil s tem, da je ukaaal vse vodotoke k mestu pretrgati. Betulija bi bila pokončana, prebivalstvo bi moralo gladu in žejo konec vzeti, ko ne-bi Dog po Juditi na čudežni način poslal rešitve. —
Istotako: Pokončajte 'krog tn krog kmečki stan, tako da ne bo mestne prebivalstvo dobivalo nikakih živil: raestjani bi morali lakote poginiti. Pred viso-kovažnim, da prepotrebnim stanom, ki vse hrani in živi, bi se morali drugi stanovi vkljanjati, ker so vsi odvisni od njega. Tudi vlade in uradniki naj ga spoštujejo; posebno pa naj kmečki stan sam varuje svojo čast; tedaj kmečka mladina bodi ponosna na svoj stan!
8. Kmečki stan jo najlepši stan.
Odpri oči in prav pazljivo opazuj v krasni spomladi kako lepo pokrajino. Glej, kako tali 'dobrodejno spomladansko sobice zadnji sneg. Povsod ga preganja; najprej na solnčnih mestih, in kmalu ga naj-
(fe tudi na senčnih krajih; najprej ,ga< povžije v do-lihi, potem ga zasleduje gor v hribe, kakor lovski pes v hrib bežečega zajca. Tako vniči sobice polagoma ves sneg in pod njim vzbudi s tajno od Stvarnika mu podeljeno močjo vsepovsod novo življenje. Vse se odene z zeleno in ,pisano suknjo. In tudi človek se počuti tedaj v naravi veselega. Po vsej pravici se lahko primerja veselje človekovo rani pomladi :
Srce mu v prsih bije živovroče; vesel je, kakor rano mladoletje, ko raznobojno, sladkodulio cvetje ogreva solnce, krasno sijajoče. —
In kakšna veličastna godba v tem božjem raju! Tam v travi čvrči čvrček, na polju žvrgoli škrjanček, v gozdu pa pošiljajo slavček, kos, rudeči lišček in drugi ptički svoj jutranji pozdrav k Stvarniku.
To je nek odsvit, nek blag spomin ua izgubljen raj; to je božji vrt, vsako leto od božje roke ponovljen za kmetovalca in kmečko ljudstvo, fn če sedaj mestjaui prilezejo iz svojih bivališč ter gredo vun na deželo, se mi zde enaki onim, ki takorekoč kradoma vživajo radosti narave, kmet pa je kot posestnik na svoji domačiji
Seveda, ne kraljuje vedno spomlad in tudi ue vedno lepo spomladansko vreme, toda ravno vremenske spremembe narejajo kmečki stan tako krasan. Mislite si, kako enostavno in dolgočasno bi bilo na svetu, ako bi bil vedno eni in isti letni čas in vedno isto vreme. — In sedaj primerjajte! Glejte, rokodelec v svoji delavnici in uradnik ali pisač v svoji pisarni, premnogi mestjaui v svojih hramih in palačah, vsi ti imajo pravzaprav vedno isti letni čas, ali bolje rečeno, ti nimajo takorekoč nobepb spremembe letnih časov, ampak le dneve, ki potekajo skozi celo leto vedno enako, k večjemu s tem razločkom, da porabijo pozimi več luči, kakor poleti, in da daje pozimi več toplote peč, poleti pa zrak. Pojdite k čevljarju, ali krojaču ali mizarju: ta dela skozi celo leto v zaduhli delavnici, v slabem, okuženem zraku, vedno z istim orodjem dela leto na le-io, spomladi kakor jeseni, poleti kakor pozimi; m d-tem ko greste vi spomladi vd" v prosto božjo naravo, greste z njo takorekoč v jednakomernerti koraku; poleti kosite, žanjete. jeseni zbirate sald raz drevja in na polju in v vinogradih, pozimi se oskrbljujete z lesom za kurjavo iid. V nobjenem drugem stanu
ne najdete tako bogate, lepe in naravne razlike v raznovrstnih opravilih v domu in na dvoru, v hlevu in skednju, na ipolju in v gozdu in. gori na planini, kakor ravno v kmečkem stanu. — Povejte mi, kdo živi lepše življenje mestjan ali kmet?,
4. Jvincčki stan jjc najbolji zdrav stan.
Da, ne samo lepše življenje živi kmet, temveč tudi bolj sveže in bolj zdravo. To ima v raznih vzrokih svoj razlog. Prvi vzrok je ta, vse opravilo se vrši \ prosti božji naravi, v svežem zraku, na polju in v gozdu in zlasti na zračni planjavi. Opravila sama so raznolična in, stroga, ojačujejo vse mišice in ude, krepijo odi organizem človeškega telesa in narejajo celega človeka zdravega in vzdržnega proti tisočerim boleznim. V mestu vidiš nepretrgano enoličnost v opravilih, ki je večkrat škodljiva zdravju: eni morajo po ves dan sedeti, drugi poveš dan stati, in mnogi, ki bi pri kmečkem delu ostali zdravi ter bi dosegli visoko starost, so v mestu svojo zdravje pokvarili in življenje zdatno okrajšali. Glavna prednost življenja na deželi je v, pravi razdelitvi časa. Kmet pa tudi sledi redu narave. Vstane rano; petelinov klic, petje ptičic, jutranja zarja, jutranji glas zvona — so njegovi budilniki. Na novo okrepčan vstane in izmoli po krščanski dolžnosti svojo jutranjo molitiev. Ravnotajko se vleže zvečer po dokončanem dnevnem opravilu pravočasno k počitku. Njegova večerna pesem je sveti rožni venec, nje-gova večerna zabava zdravo in sladko stpanje. Mesijama pa mika zvečer, po dokončanem delu, poiskati si še kako razvedrilo, zlasti v gostilni, in druge zabave. Čestokrat vporaM noč za dan in dan za noč, kar prezačasno ugonobi njegovo zdravje. Primerjajmo potem hranila in živila. Kmet si prideluje vse sam ter ve, kaj ima, kaj je in pije. Toda v mestu — o Bog, 'kako se pančajo in mešajo in pokvar-jajo včasih najpotrebnejša živila! Kdo ostane tu bolj zdravi?
Konečno še nekaj. Dasi je deželan tudi reven, je vendar na svojem posestvu kakor kak kralj. Hiša in polje je njegova last, istotako zrak in voda. V mestu pa jih je malo, ki imajo svoje lastne hiše in redki so, ki imajo svoj vrt; večina mestnih prebivalcev ue more hiti ped zemlje imenovati svojo last. Stanovanja so v mestu težavna, prenapolnjena in draga — in, zrak? V velikih mestih so skoro ne da. dognati, kako more zadostovati zrak za toliko tisočev in milijonov nakopičenih ljudi; slab zrak,
LISTEK.
Ru6i H.
Crtica iz vojašGmce.
(Doslužeuim vojakom v spomin.)
(Konec.)
„No, stari prijatelj, kafko sfe še vedno počutiš", sem ga vprašal in gladil njegovo lepo dlako. On me je milo pogledal in cvilil.
„Da, da, dobro razumem tvojo bol, uboga ži-valica: Glej, ona, radi katere se je usmrtil tvoj poročnik, ga je žo zdavnaj zabila, a ti, ki nimaš razuma, si mu ostal zvest. To je lepo!"
„Slišite pifdmojster, nimate drugega dela kot pogovarjati se s psom?" me je vprašal vodnik Ruša. „Tu imate, in čitajte rajši!" Ponudil mi je par zvezkov onega groznega romana o črnem Juriju.
„Hvala, gospod vodnik", sem mu odvrnil, „meni je pes ljubši."
Tega on nikakor ni mogel razumeti. Godrnjal je o nekem neolikanem človeku, vrgeil zvezke na mizo in rekel: „Kakor se Vam poljubi. Samo bolj mirni bodite in ne motite me!"
„Pojdi tiger", sem poklical psa in šel zopet ven pred utrdbico.
Majhna svetilnica je slabo razsvetljevala dolg hodnik, katerega je napolnjeval pust duh. Noč je bila temna in še hladneje je pihal mrzel veter. Žalostna, grozna, velika noč! Stražnik na vrhu se je zavil v dolgo, staro suknjo in hitro menjaval svoj prostor, zoblo ga je. Gotovo je tudi on mislil na svoj dom in primerjal prejšnje proste čase s to samotno nedeljo, kajti večkrat je globoko vzdihnil.
Vrnila sva se s tigrom v stražnico.
Janez je sedel pri mizi in imel pred seboj papir, črnilo in peresnik. Toraj pismo je hotel pisati naš dobri Janez. Gledal je nepremično v steno in
si podpiral glavo. Videlo se mu je, da on v tem poslu nikakor ni mojster. Konečno je ven,'dar zbral svoje misli toliko, da so bile dobre za papir; odločne je pomočil pero v črnilo in napisal :svojej materi dolgo, dolgo pismo. Vodnik Rusa pa je privlekel iz velikega žepa, katerega je imela njegova suknja, lepo klobaso in, je bil ravno pripravljen povžiti dobro večerjo. Tiger je po svojej navadi pristopil in s1;; muzal ob njegovih nogah. A vodnik Rusa gaje sunil z nogo v trebuh, da je ubqga žival milo zacvilila in sc tiho splazila nazaj h gorki peči. V tem trenutku se oglasi stražnik na utrdbi: „Stoj! Kdo si?"
Prišlec glasno odgovori: „Častnik v službi:“ „Naprej! Straža k puškam!"
Vodnik Rusa ni imel toliko časa, da bi bil shranil svojo večerjo. Planili smo ven na hodnik in se urno uredili. Vodnik Rusa, ki je še žvečil košček klobase, je stopil k vratom in viprašal: „Kdo je zunaj?" „Častnik v službi" — se je glasil odgovor. „Značilno znamenje?" Častnik odgovori: „Goba", „Sodi", reče Rusa in odpre velika vrata, in v vežo stopi, oj groza., naš surovi stotnik Pust. Rusa se je postavil na desno krilo in poveljeval: „Straža, desno glej!" in proti stotniku obrnjen se je ponižno javil kot poveljnik straže. „Že dobro", reče stotnik Pust, stopil je bližje in nas pregledoval, če smo dobro opravljeni, kakor je to sploh navada teh visokih gospodov.
Vodnik Rusa pa je bil radi klobase, katero je jpustil v stražnici na mizi v groznih skrbeh. .Vpo-rabil je lepo priliko, ko nas je stotnik ogledoval, kakor da bi nas hotel kupiti, stopil nazaj in pokukal skozi majhno okence. A kaj se je zgodilo? Rju-sa je bil ves bled. Nehote je glasno zaječal. „Moja klobasa!" „Kaj Vam je, vodnik Rusa?" ga je začu-clen.0 vprašal stotnik. Seveda naš ubogi Rusa ni na-šel hitro pravega izgovora. Povedal je resnico. „Ta-
Štev. 12	NAS
katerega eni dihajo iz sebe, dihajo drugi vase; Odtod bledi, zelenkastorumeni obrazi; slabotne postave, odtod toliko hiranja in bolezni. Le prepogosto so velika mesta enaka pobeljenim grobovom, ki se od zunaj lopo blestijo, enotraj pa so polni gnilobe in smradu — telesne in duševne.
5. Kmečki stan je najbolji jedrnat stan.
Pri kmečkem ljudstvu, ki v resnici zasluži to ime, je vse solidno, priprosto, krepko. Krepka je njegom hrana, priprosta njegova obleka ppšten njegov značaj, jedrnata njegova vzgloja, zdrava njegova razsodba, Čednostim njegovo obnašanje, versko in krščansko njegovo prepričanje. Zato je pisa.no o kmečkem stanu: „Glej, kmetovalec čaka na sladek sad zemlje; Čaka potrpežljivo, 'dokler še ni sprejel ranega in poznega dežja.“ Nikakor ue zanikujem prednosti drogira stanov; saj smo vendar vsi eden na drugega navezani. Toda temelj narodov, jedro človeške družbe, mozek države tvori pošten in soliden kmečki stan. Ta vzreja najboljše, državljane, vojake in dačoplačaloe; ta je trdnjava, ponos, up, največji blagoslov dežele — in to ne radii osebnili prednosti kmetskih ljudi, ampak radi dobrin in prednosti, katere je Bog položil v ta stan.
Torej, slovenska kmečka mlaldjina, spoznav,aj svoj stan, ljubi ga, spoštuj in nikar se ga ne-sramuj !
Slovenci!
Po vse trgovinah zahtevajte odšle) edino-le vžigalice S. K. S. Z. korist obmejnim Slovencem”. Drugih nikjer več nc sprejmite!
Gorje ti, slovenska mladina!
Vedno se ti jc slabo godilo, a so sedaj ljudje, ki ti obetajo boljših časov. Le delati moraš tako, kakor hočejo oni ljudje, apostoli svobode. Podati sc moraš v tabor svobodašev ali liberalcev, ki te vabijo z mogočnimi trombami, klanjati se jim moraš z
ko“, zakriči stotnik Pust, na. klobase mislite pri tako važnem opravilu? Da bodete vdrugič to opustili, Vas kaznujem s 5 dnevnim zaporom.11
Stotnik jc odišel, vodnik Rusa pa je liežalves razkačen v stražnico, da bi se maščeval nad pregrešnim tigrom. A je najbržp čutil to nevihto, zakaj skril se jc pod ono leseno klop. „Kje jc vražja žival11, je kričal ves iz sebe vodnik Rusa. Vzel je metlo in začel udrihati po nedolžnem tigru. Ta mu je pokazal zobe, skočil k mizi, pograbil še oni kos klobase, ki ga je prej iz same ljubezni do bližnjega pustil na mizi, zbežal skozi še odprta vrata in v miru povžil dobro večerjo svojega sovražnika. Rusa pa se je togotil, češ: „To jo bila edina pisanka, a še to mi je požrla ničvredna žival, in vrhutega imam celih 5 dni zapora. O, da bi vsaj denar imel, in bi si kupil večerjo! O, ti pusta velikonočna nedelja!11 Mi smo so mu skrivaj smejali, čeravno smo tudi mi občutili glad, ki nam je krčil želodce.
Komaj smo naslednji dan dospeli domov, že so nas pozdravili tovariši vodnika/ Rusa, ki so izvedeli o žalostnem dogodljaju, in se mu smejali. Dolgo niso pozabili na klobaso in tigra. Vodnika Rusa pa je najbolj raztogotilo vprašanje, ki ga jo slišal vsak dan: „No, Rusa, kidaj bosta s tigrom zopet skupno večerjala?1* — — — — — — — — —
Ribji lov za sv. očeta.
(Pripoveduje o. Ajuria v lianapa, Fernando Poo—Afrika.)
Tako imenujejo naši zamorčki ribji lov, ki so ga napravili 4. listopada pretečenega leta. Prej ko nadaljujem svojo povest, moram omhniti, da vsi otroci našega misijona ljubijo pri.sreno-mla.no sv. očeta 'In so zelo zanimajo zanj. Neprestano nas po-prašujejo o njem, vedno oglejujejo s spoštovanjem njegovo častitljivo postavo na platnu tor goreče hrepenijo, da bi ga v resnici videli.
„Oče11, ma vprašujejo večkrat, „ali smejo tudi črnci videti sv. očeta?1* In ko jim to zatrdim/, po-
D O M. .	Stran 3
glavo v prah, in odpro se ti zlati časi prostosti in svobode. Vse željo ti izpolnijo, če le rečeš, da si svobodna in če vpiješ na njih komando pc svobodi, če žvižgaš, bljuješ in biješ, kadar se kje pokažejo „črnulii1*. fn ko si tako pokazala Svoje „neodvisno mišljenje11, ali ne sledi temu pravi raj? Pijača teče od miz, drug iza drugim se praznijo sodčki in iz kuhinje prihaja v sobo duh papricirane jedi. Iz enega kota vro na dan glasovi harmoniko iz dru-gVf-Vi. neodvisni klici kakor „prekleti far11, „vražji nazadnjaki11...........
Vidiš, slovenska mladina, svobodaši uče, da je tukaj vir omike, neodvisnosti in sreče.
Svobodni mladini je pa treba, tudi svobodno misliti. Tudi zato skrbe učitelji neodvisnosti in prostosti. Vsako nedeljo prirejajo shode, kjer mislijo in govore svobodno in neodvisno. Cc boš do pičice tako mislila, slovenska mladina, kakor ti doktorji svobode, pa boš mislila neodvisno in svobodno. Ce boš verjela vse. kar pišejo liberalni časniki, tudi svobodno in neodvisno 'zlagane dopise in članke in legende o duhovnikih, božjih namestnikih, o sv. cerkvi, o sv. očetu in o vseh vernih ljudeh, tedaj boš mislila svobodno in neodvisno: in kadar boš mislila svobodno in neodvisno, pa boš omikama in zasije U zlati čas sreče.
Treba se ti jo le skazati. da si že udrihal po klerikalcih in po duhovnikih, da bereš liberalne „verodostojne časopise in da si obiskal klavern opičji liberalno-sooijalni kurz, pa si bolj olikan in študiran ko vsi klerikalci, in tvoja beseda odtehta več, seveda pri svobodnih voditeljih, kakor beseda častitljivega, sivolasega vernega moža.
Vidiš, slovenska mladina, le učiteljem in studentom svobode in neodvisnosti je treba slediti, ki imajo srečo v rokah, pa je boš tudi ti deležna. Odvajali te bodo od duhovnikov in ti bodo dovolili srečo. da boš njim samim služila za podplate. Odvezali te bodo od vere, od cerkve, od grehov, od pravičnosti in od ljubezni do bljižnega, samo če slediš njim in polagaš milodare n a nji h o v e o 1 t a r j e, kajti samo od zraka in od neodvisnosti tudi oni ne morejo živeti. Saj vidiš, da/ so požrtvovalni ljudje, ki jim je v prvi vrsti zato, da. se očisti . naše verno ljudstvo od cerkve in katoličanstva, in da
stainejo zamišljeni ter govorijo: „O kolika sreča b bila, ko bi kateri izmed nas smeti vidteh sv. očeta. Ce bi imel jaz to srečo, bi rad zadovoljno umrl."
Zato pa ni bilo čudno, da so vsi otrpci darovali majhen dar, da bi vsaj nekaj prispevali k veliki slavnosti zlato sv. maše. Dasi so mnogi izmed njih največji reveži, so radi dali majhno darilce. Nekateri 25,' drugi 50 vinarjev, tudi po kroni, da po pot in še več kron so dali premožnejši. Tudi gojene; našega zavoda niso hoteli z/aiostati, dasi so najrevnejši ter no zmorejo niti jednega vinarja. Zato so nas kajl’ prisrčno profili, naj jimi Odredimo kaJkišno delo, naj si bo še tako težavno, da prislužijo v prostflih urah nekaj denarja ljubljenega sv.
očeta.	,	..
■Nckga dne pridejo pred me ter mo prosijo
jednoglasno: „Oče, prosimo, dovoli nam, da gremo ribit z veliko mrežo. Vse, kar nalovimoi z božjo pomočjo, hočemo darovati sv. očetu.11 Rad jim nslisim prošnjo v njihovo največje veselje.
Prišeli jo venldjar dan, ki je bil določen za ribji lov za sv. očeta, kakor so ga imenovali naš. dečki. Preden so podamo na morsko obrežje, prosimo Ijubegja Boga, naj na priprošnjo prvakov apostolov Petra in Pavla blagoslovi naše podjetje. Potem se podamto k morju, kjer. vržejo dečki takoj mrežo v vr|Do. Pa koliko jo njihovo razočaranje, ko jo potegnejo (prazno z vode. Pa no upade jim pogum. Med'gorečo molitvijo vržejo 'drugič mreže. Pa zopet zastonj! Niti. jedne ribice ni videti!
„Zlobni duh nam je to napravil iz zavisti**, zakliče neki deček. „Da, da“, kričijo vsi, pa zdaj bomo tako dobro motili, da bomo zlodeja osramotili. Rečeno, storjeno. Dvakrat prisrčneje molijo vsi in uspeh ni izostal!
Z'daj je bila mreža polna, dal se jo skoro trgala! Navdušeni živio in slava-klici niso mogli nehati. Takoj so prodali navdušeni dečki svoj plen ter mi polni sredo izročili dar sv. očeta: 85 K.
Tako je bilo mogoče misijonsMm otrokom iz Banape položil majhen dar na zlatomašniški oltar l Pija X„
vživa, kakor ae mu poljubi ne po pameti, temveo po volji, ker to je svoboda po njih .načelih*
Kar daš sedaj, slovenska mladina, za božjo Gasi in za dobre namene iz usmiljenja in ljubezni, to je zavržen denar, s katerim bi se dalo nekaj časa vživati po svobodni želji — to je človeko- in bo-goljubno, omikano mišljenje svobodašelv, Ce boš tu-idi ti, slovenska mladina, tako mislila, pa bodo zadovoljni s teboj liberalci, poprej pa ne, o tem bodi prepričana.
Kaj boš porekla, slovenska mladima, na to moje pismo? Začudila se boš in spregledala, kaj ne? Ali ti bo žal, da nisi še idosedaj sprevidela, v katerih rokah se meri sreča in omika na cente?
7	7.1	,	' :	r; 7
Okoli po svetu.
Cesar in Bosna. Novi pomožni škof sarajevski, dr. Šarič, prvi Bosijanec, ki je dosegel škofovsko 'Čast, je bil te dni v avdijenci sprejet od cesarja. Pri tej priložnosti si je dal cesar te vidnim zanimanjem ; poročati o razmerah v bosanski škofiji in v zasedenih deželalh sploh.
Veliko jubilejno razstavo v Pragi je dne 14. t. m. otvoril prestolonaslednik Franc Ferdinand. Zadnji čas poročajo, da si bo tudi sam epsar razstavo še ogledal,, čeravno je bilo začetkoma to že odpovedano.
Jubilejne znamke po 10 vin. pridejo koncem tega meseca iz prometa. Vzrok je baje to, ker se da na teh znamkah zbrisati poštni pečat.
Štajerske Slovence ob hieji kamniškega okraja vabimo, da pohite na praznik Kristusovega ■ Vnebohoda dne 28. maja v Kamnik in bližnje Mekinje, kjer se vrši slavnost blagoslovljenja nove zastave ondotnega „Slov. katoliškega izobraževalnega društva". Slavnost bo velikanska, pravi ljudski tabor. Obiščimo torej tudi štajerski Slovenci svoje brate ! Zbirališče slavnostnih gostov bo ob pol 9. uri dopoldne pred kamniškim kolodvorom, nakar se z godbo in zastavami na čelu podamo skozi Kamnik v Mekinje. Na slavnosti govori drž. poslanec dr. Krek. V četrtek na svidenje v Kamniku in Mekinjah!
Dunajska ljudskošolskal mladež prod cesarjem.
82.000 otrok dunajskih ljudskih šol se je dne 21. t. m., v Schonbrunnu poklonilo cesarju ter mu priredilo prpk rasno ovacijo. Zupanu, dr. Luegerju, ki je '■ sprožil misel na to prireditev, je cesar ves ginjen dejal: „Otroci so' zame najlepše in najlubkejše na ; svetu. Cim starejši postajam, tembolj ljubim otroke." Tu predsedniku komiteja za to slavnost je rekel zahvaljuje se: „Tega dneva ne pozabim nikdar."
Dr. Ant. Ciril Stojan — kanonik. Znani delavni drž. poslanec dr. Stojan je imenovan kanonikom olornitškega kapitlja. Kako ivjnet prijatelj da je katoliškim, Slovencem, je pokazal tudi ob katol. shodih v Ljubljani, kjer je govoril v “slovenskem jeziku.
Prošnje za dopust ob ča.su žetve aktivnih vojakov se ne smejo vlagati niaravnost na okrajno dopolnilno poveljstvo; št. 17 v Ljubljano, kakor, se to zdaj godi, ampak županstva; jih imajo predkladati . svojim pristojnim okrajnim glavarstvom, ker jih mora sicer okrajno dopolnilno poveljstvo pošiljati na okrajna glavarstva in sev s tem mnogo časa zgubi, da postanejo take prošnjo vsled lega brezpredmetne. 8Hariši, ki žele. imeti sina za časa žetve doma,
' imajo tozadevno prošnje vlagati, pri svojih županstvih, ta pa jih predlože okrajnim glavarstvom.
Vojaške olajšave. V zadnji številki smo poro-. Čali. kakšne važne olajšavo je vlada obljubila, ako ji zbornica dovoli 4920 novincev več. Ministrskemu predsedniku se jo z največjim trudom posrečilo do-• biti dvotretjinsko večino poslancev za to ppvlšanje. Toda samo 2 glasa večine je dobil, kar jasno kaže. kako velika nezaupndst proti sedanji vladi so polaš-• ča vedno bolj vseh .strank.
Kmetje na vseučilišču. Kako je to mogoče? Tako-le:	Pravnik Aldrian, član katoliškega nem-
škega akademičnega društva „Carolina" v Gradcu, bi imel biti promoviran doktorjem prava. Kot tajnik „kmečke zveze" katoliških vrl!emških krnjetov jb tki tej slovesnosti kot goste povabil tudi svojo rojake — kmete, ki so z veseljem prihiteli vi velikem številu v .Gradec —1 bilo jih je nad 200; vsak mfladi doktor namileč povabi ob tem svojin Slavlju goste, katere in kolikor jih hoče, pa naj so gospoda iz na j višjih krogov, ali krivonosi Židje, ali kdorkoli. Ko pa pridejo kmetje ž Aldrianom in nekaterimi krščansko-
socialnimi poslanci do vseučilišča, jih je že čakala tolpa „svobodomiselnih" dijakov, Židov, vsenemcev in liberataevl .vseli vrst, ki so jim branih vstop, sramotili kmete na najostudnejši način kot „kmečko sodrgo" ter jih celo dejanski napadli s palicami, na kar pa seveda kmetje niso iodgjbvorili ' s svojimi krepkimi pestmi, do česar so imeli pravico.; le branili so se, kolikor je bilo nujno1 potrebno. — To. je suhi dogodek. Človek bi mislil, da se bodo vši pametni ljudje zavzeli za kmeta,, ki mora vendar imeti tudi pravico, da sme pogledati v visokošolsko palačo« ako s svojimi krvavimi žulji mora te zavode vzdrževati, ter sel na njih šolajo tudi njegovi sinovi. Toda to so bili katoliški kmetje,) in (Aldrian je katoliški visokošofec, takšnih pa liberalni dijaki ne pusto na visokoi šolo, češ, s tem se žali „svoboda" visokih šol in „svoboda znanosti." Kajti o tej vedno n pijejo zakrokani nemški burši in njihovi brezverski profesorji, pomagajo pa jim — .in to je najlepše, a neizmerno sramotno za nas — slovenski liberalni dijaki. Nemško liberalno dijaštvo ne pusti Slovanskim dijakom na vseučiliščih nobene svobode, še pokazati se ne smejo z narodnimi trakovi, drugače odneso domov batine; Slovane imenujejo le „nadležne goste" na vseučiliščih; zdaj pa slovenski liberalci in liberalni dijaki odobravajo enako nasilje proti katoliškim nemškim dijakom in ga podpirajo, mjesto da bi pomagali! se potegovati za svobodo na vseučiliščih; liberalni slovenski listi pa pišejo, da so si katoliški kmetje s palico v roki in s kamenjem v žepu hoteli izsiliti vstop v vseučilišče,/ da bi oskrunili to „posvečeno torišče vede". Prepričani smo, da si bodo tudi silovjenski katoliški kmetje to ravnanje slovenskega liberalnega časopisja, ih di-jaštva dobro zapomnili. O „svobodi znanosti" v teh „posvečenih toriščih", o koji mazarijo ponesrečeni Študentje po liberalnih listih, pa bomo menda v kratkem še imeli priložnost govoriti. Znanost, ki je v resnici svobodna, si upa tudi svobodnemu in zavednemu kmetu odkrito pogledati v obraz, pa, ga ne tira s koli in gnjilimi jajci iz svojih prostorov! Na naših vseučiliščih pa se zdaj šopiri laži-veid|a . in židovsko-nemška predrznost, pred katero ponižno v prahu na tleh leži slovenski liberalizem tGjr ji liže pete.	,
Hrvaški dijaki pri papežu. Sveti oče je sprejel 25 kliijakov zagrebškega učiteljišča, ki so na poučnem potovanju. Dijaki so mu izročili umetno, izvršeno spomenico k zlatemu jubileju, ki je papeža zelo razveselila. Nagovoril je prijazno dijake in pa profesorje, ki jih spremljajo, ter podelil vsem apostolski blagoslov.	. ■	>
Petje protinarodnih in protiverskih pesmi pri vojakih. Češki poslanec Klofač se je v razpravi o povišanju števila vojaških novincev pritožil, tla je nek poročnik prepeval Cehe zasramujoče pesmi. .Vojaška oblast je na to vojakom in častnikom prepovedala prepevanje pesmi, ki žalijo narodni tali verski čut,
„Svobodna znanost44 na avstrijskih vseučiliščih. Kako je židovsko-nemško-slovansko „svobodomiselno" dijaštvo z liberalnimi listi vred v imenu „svobode" pobalinsko napadlo katoliške kmete in dijake, poročamo na drugem mestu. V. zvezi s tem dogodkom pa je druga stvar. Na vseučilišču v'Inomostu je kot profesor katoliškega cerkvenega prava nastavljen nek profesor AValirrmind, ki je vedno bblj nesramno, zadnji čas celo Ha javnih shodih in v spisih sramotil katoliško cerkev, njene nauke in običaje. Pa ne da bi bil morda kaj kokazal, ampak prepisoval je iz najnesramnejših knjižni- stare, že sto-krat in tisočkrat ovržene laži tor jih prodajal v „imenu znanosti". Seveda jo nazadnje morala zavreti kri ne-le krščanskim dijakom-slušateljem, ampak celemu kršč- tirolskemu ljudstvu, da krščalnskim narodom v Avstriji sploh. Zato so krščanski- poslanci proti vladi nastopili tako odločno, da so ‘dobili zagotovilo, da Wahrmund ne bo več predaval. Nato pa se vzdigne ves Izrael, t. j. vse liberaino dijaštvo in časopisje ter vpije, da klerikalizem hoče zadušiti „svobodno vedo". Kakšna znanpst je AVahrmundova veda, se vidi najlepše iz tega, da so se ga že pred daljšim časom začeli sramovati lastni tovarišvtpo.vseučiliščih na Nemškem, češ, da ni ta noben učenjak, ampak „širokousten čvekač". Toda to ne bnani. slovenskim in drugim slovanskim liberalnim visokošol-cem, da ne-bi tudi oni z nemškimi burši vzed., se slovesno izjavili zoper klerikalno kršenje „svobodne
Štev. lž.
ft 'A' S D O M,
Strto 5.
žnjanosti", s tistimi burši vred, Tei jim bodo o prvi prililo zopet z batinami na krvarve plave zapisali resnico, da so kot Slovant „manjvredni“ in nadležni tujci na vseučiliščih. Dovolj točno označi v Stuttgartu na Nemškem izhajajoči list „Deutsch.es Volks-blatt“ to početje združenih židovsIkonemSldh in slovajn-skih liberalnih dijakjov na avstr. vseučUliščili kot „lantalinske oslarije". Ali zna kdo za primernejše ime?
Svarilo pred izseljevanjem v CMle. V zadnjem času se je mnogo avstrijskih izselnikov vsled jim v Buenos Aires-u danih obljub-slepil o sijajnih pridobitnih razmerah dalo preslepiti, da so odpotovali iz Akgentinije v Chile. V tej deželi pa, ki se nahaja v težki gospodarski krizi, se je dokaj zmanjšala delavna priložnost in občutrto znižala dnina. Chileusko vlado so bili celo v zbornicah pozvali, naj predloži zakonita sredstva, da se zalbrani vsako na-daljno priseljevanje, dokler se ne vrnejo redne razmere. V teh okoliščinah se mora najživabneje svariti pred izseljevanjem v Chile.
Strašen potres. Iz Meksike prihaja poročilo, da so provincijo Sinaloo tekom osmih dni trije potresi skoraj popolnoma uničili. Od 1800 hiš mesta St, Dimas je skoraj tretji del razrušen. V luki Agio-lumpo je poškodovanih mnogo ladij, braziljska jadrnica „Diaz“ se je potopila. — Tudi v Ksataniji so Čutili velik potres, ki jo na poslopjih napravil mnogo škode.
Razgled po domovini.
Maribor. Župnijski IzpiO so 'delali sledeči kaplani: Ivan Grobelšek iz Slov. Bistrice, Josip Lon-čarič iz Trbovelj, Albin Slavec iz Zreč in Alojzij Zamuda iz Vranskega.
Poletni tečaj za vinogradništvo in sadjarstvo se bo vršil na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v času od 15, do 20. junija t. 1.
Leltersberg-Karčovlna. S. K. ‘ S. Z. snuje v Ceitersberg-Karčovini pri Mariboru Izobraževalno društvo. Ž|e prvi selstanek zadnjo nedleljo je pokazal, kako nujno potrebno je ’ društvo tik Maribora. Ko se pravila potrdijo, se začne z marljivim delom. Prosimo rodoljube vsestranske’ podpore] za to veje-važno društvo ob meji.
Poslanec Plšek je izposloval pri južni železni-' ci, da vozi od prvega tega meselca vlak, ki je odhajal dosedaj iz Maribora ob 1. uri 40 minut pop. v Ptuj samo ob nedeljah, vsak dan. To je velike važnosti za postaje Hoče in Račje, ki niso imele popoldne zveze, odkar se je odpravil mešani vlak. S tem je tudi ustreženo občni želji prebivalstva ob progi južno od Maribora.
Za S. K. S. Z. na Štajerskem so darovali jubilejne krone p. n. gg.: nadžupn. Denart v Šmartnem 4 K, župnik Pečnik iz Podgorja 2 K, mestni župnik Cižek iz Slov. gradoa 2 K, župinik Sigi iz Terbonja 2 K, mladeniči iz Starega trga in Slov. gradca izlicitirali siidmarldne vžigalice 2 K, posestnik Sahdndor^er iz Starega trga 1 K, posestnik Jurij 'Apačnik iz Starega trga 1 K(, Ivan Ivanc, kaplan, Cadram 2 K, dr. 'A. Jerovšek 2 Ki; Lončarič, kaplan y Trbovljah 1 K; Groblšek Fr., Slov. Bistrica 1 K; (neimenovan g. v S/av. dolini 30 K; Zamuda, kaplan, Vransko 1 K; Valentin Mikdš in Ferdo Zgank, za napad v „Narodnem Listu" vsak po 1 K. Bog daj obilo posnemalcev.
Za S. K. S. Z. so darovali Iše nadalje gg.: Fr. Kaser v Juršincih v spomin cesarjevega jubileja 1 K; Katinka Blumer v Trstu 2 K; duhovniki zbrani na dekanijski konferenci V Jarejnini 8 K. Veselo je, da se „Zveze" spominjajo celo rojaki in rojakinje živeče izven doma.
Slovenski romarji v Lurdu. Bilo je pač čuda-in milostipolno romanje, iz kajterega se, kr to pi-mo, ravno vračajo naši rojaki. Na kijaitko smo že izvedeli o ginljivili dogodljajih teli- dni v Lurdu, celo o več Čudežih, kojih priča so bili Slovenci sami. „Naš Dom" bo lahko poročaj o tem več zanimivega, saj je bi/l gospod urednik našega lista tudi med voditelji lurških romarjev. —- Da pa slovenskim liberalnim listom ta „verska zaslepljenost" slovenskega ljudstva ni prav, jim mi ne moremo' pomar gati. Le tega se nadejamo, da bodo doživeli še mar-siMaj, kar jim „ne bo prav"; in k temu bomo pri-pomagali vsi po svojih najboljših močeh!
Ljutomerski okrajni zastop. Mesto rajnega g. Kukovca je bil 21, t. m. izvoljen za načelnika okraj-
nega zastopa kmet Jože Rajh starejši, občinski predstojnik na Cvenu in obenem načelnik cvenskega gasilnega društva, kakor tudi zveze gasilnih društev za ljutomerski okraj. Ta pridobitev S. K. Z. naj bo začetek plodonosnomu gospodarskemu in kulturnemu delu za celi okraj!
Krapje pri Ljutomeru. Zopet nov grob. Neprizanesljiva smrt je zopet odtrgala cvetko iz naše lepe Marijine družbe. Pa kakor upamo, se je preselila iz te solzne doline v srečno večnost. Ta cvetka je bila zvesta Marijina hčerka Micika Ozmec iz Krapja. Bolana je bila tri leta, prvo leto je prišla še večkrat k službi božji, četudi težko. Zadnji dve leti jo je bolezen popolnoma priklenila na bolniško posteljo. Bolezen je bila zelo mučna. Pa vendar je bila popolnoma vdana v voljo božjo, ter vesela, da je mogla kaj za Jezusa trpeti. iZares smo občudovale njeno veliko potrpežljivost, ki nas je večkrat solz ganila. Bila je zvesta Marijina hčerka. Njena srčnia želja, da bi v soboto umrla, je bila uslišana.
V 30. letu svoje starosti je v soboto 10. maja mirno za vselej zaspala. Oh kako sladka je res smrt zvestih Marijinih otrok! Njene sosestre so nji ob od-, prtem grobu v slovo zapele ginljivo na*grobnico. Počivaj v miru draga Micika!
Saj srce nazaj Ti ne želi
Otrok Marijin, blagor Ti!	M. K.
St. Jurij ob 'Taboru. Dne 24. m/ainiKa- bo imela kmečka hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo prvi uradni dan, spojen z gospodarskim predavanjem ob 3. popoldne v cerkveni hiši v St.',Juriju ob Taboru. Vloge se bodo obrestovale s 4yi%, posojila dajala po 5%%.
Dobrnska dekleta Marijine družbe in dekliške zveze so priredila dne 17. majnika lepo Marijino slavnost. Predpoldne je bilo skupino sveto obhajilo, poppklne pa javna slovesnost z mičnim sporedom. Pela sta dva izbora krasne pesmi in g. dr. Slavič iz Celja je v lepem govoru slavil naš vzor — Marijo. Zraven deklamacije sta bila tudi dvia prizora s petjem, Dobrnska slovenska dekleta v resnici spolnjujejo svoje geslo: Z Bogom in M\arijo 55a slovensko domovinop
Iz Trbovelj. Grozoviti trn v peti našim demokratom in razuzdanim, mlečnozob&m mladehčem je naša Marijina družba. S peklensko hudobijo so se vrgli na nas in se iz nas norčevali, nas zasmehovali in nesramno klalali in mislijo da bodo na ta način družbo uničili- O ne, se pač motite! Tbrej dekleta, le tako pogumno in ponosno naprej, nikar se ne ustrašimo mlečnozobcev! — Dne 4. in 5. maja je naša M/arijina družba priredila v čast 50 letnici Lurške prikazni romanje na Brezje in na prekrasni Bloški otok. Navzoči sta Ibili tudi ‘dve Marijini družbi iz Dobovca in Svibna. Na* hribčeku na Brez-jah smo razvile našo krasno zasiavo, pod katero smo ponosno korakale, prepevajoče Lavretanske litanije do cerkvje. V cerkvi smo že isti večer po ljubeznivem pozdravu imele svojo pobožnost. Drugi dan je bilo skupno sveto obhajilo potem sv. mašia, 5. g. župnik Berlan pa so imeli krasen govor, zato ge jim tu javno zahvaljuje trboveljska Marijina družba. En četrt na osem smo se odpeljale na Bled, vepelo pe-vajoče na čast naši nebeški Mamici. PriŠiBcme na Bled smo ipod vihrajočo zastavo se prepeljale na otok; (tani* so imeli 5. g. voditelj Fr. Strmšek sv. opravilo, potem ganljiv govor o Marijini ljubezni. Najiskrenejša hvala vsem trem 8. g. voditeljem za njih trud in skrb, ki so jo imeli z nami. Bog jim plačaj in Ti ljuba nebeška Mamica!
Poziv In svarilo. Krščanski mladeniči in verne mladenke! Iz samega sovraštva do krščanskih društev in njih knjižnic so začeli nasprotniki ustanavljati ponekod javne ali ljudske knjižnice. DGa bfi dobili več čvtatejjev, delijo tam tudi najbolj umazano in protiversko berilo, s kojim hočejo ljudstvo „izobraževati". Se li mar dober gospodar da od pijanca, postopača in zapravljivca poučevati, kako mu treba umno gospodariti? In krščanska mladina pa bi naj hodila k brezvercem in b o 9 o t a j i 1 k a m po knjige in pouk o tem, kaj je značaj, domoljubje, čednost in požrtvovalno de-0? Nikdar! Torej pozor, zavetima mladina!
Gosenice ugonabljajo sajdonosno drevje po murskem polju. Kmetje so vsak dan s svojci na delu, da jih ugonabljajo, a vse malo iztja, ker so se v tem letu pokazale hkrati štiri vrste gosenio. Najhujše so prsteničarji, zatem zlatoritke in glogov belun. ' Ker pa so h mat je po gozdih objedle sprovodnice,
gredo tudi te na sadovnjake. Tudi hrošči so delali škodo. — Po polju in po goricah je vse prav lepo videti.
Koroške novice.
Na vsekoroški mladeniški shod! Slavna društva! Koroški mladeniči! Slovenska krŠ6ansko-so-cialna zveza za Koroško prirejdi vi nedeljo dn(a 31. majnika 1908 v Šmihelu nad Pliberkom izreden občni zbor in ob enem vsekoroški mladeniški) shod. MJiadonlči iz Zdlske' in Kanalske doline, Rožami, Podjunčani in Velikovčani! Dvignite sle in prihitite ta dan v Šmihel. Rojstveni dan naj bo namreč za slovensko krščansko mladeniško organizacijo na Koroškem! V odločilnem boju, ki ga mofia zdaj biti naš narod z zakletimi sovražniki kmečkega stanu, s sovražniki vere in rodu, morate odigravati vi, mladeniči, ki ste cvet in nada slovenskega Korotana; — prvo ulogo. Da boste pa to mogli izvršiti, morate se strniti v eno oelotno vojno črto! nr|r.idlte torej, da si 31. mjajnika v Šmihelu, sbžemo v roke, da se pobratimomi se hočemo ta dan zavedati, da kmečka, delavska in izobražena mladina na Koroškem pozna samo en skupni velikfi cilj — namreč krščansko demokracijo. Treba nami je pri tem jasnih ciljev, začrtati si moramo pot za prihodnjost. Zavedati so moramo ta dan, da imamo Zvezo! ki naj prepreže celo Koroško z nepolitičnimi društvi slovenskih in krščanskih načel. Z(veza pa stavi ves svoj up na vas, mladeniči. Vi, mladeniči, morate buditi društva, vi jih moijate oživita, vf; jih morate prekvasiti s svojim navdušenjem! Trfeba je novih knjižnic. Ustanovili jih bodete vi! Treba je poštenega petja. Vfpeljafi ga moratel vi! Treba je telovadnih odsekov. Uresničiti jih, bo vaša naloga! Treba je socialnlJh in govorniških’ kurzov. Upora jim bodete vi! O vsem tem se moramo pogovoriti. Da se pa pogovorimo, se moramo sniti. Zatorej naj velja vsem poštenim koroškim slovenskim mljaideni-Čem gelslo: 31. majnika v Šmihel! — Spored: Ob 9. uri dopoldne: Maša s primerno pridigo. Ob 10. uri dopoldne: 1. Izredni občni zbor. 2. Mladeniški shod: a) Slovanska krščans£rio-socialna zveza in njen pomen (g. Prane Terseglav iz Ljubljane), b) Pomen mladeniške organizacije. Mladost. Tefjovadba (g. I. Podlesnik iz Ljubljane). Odmor. Ob 2. uri popoldne: o) Mladeniška zveza na Koroškem (odbornik koroške Zveze), č) Vzor kinječkoga • fanta (mladenič iz Podjune), d) Delavska mladina v »naš! mladeniški organizaciji (član celovškega delavskega društvaj). e) Slučajnosti.
Imenovan je zaj župnika v St. Juriju pri Golovcu č. g. Frlanc Lasser, kanonik v Gospisveti.
Žično železnico na goro Dobrač od postaje Zgornja Bela zgradi baron Kraigher.
Št. Jurij na Vinogradih. Celo okolico je pretresla žalostna novica iiz nemškega St. Vida, da se je tam ponesrečil in umrl tukajšnji rojak Jakob TaJner, ki je bil priden in zvest delavec-zidar, in katerega smo vsi spoštovali in radi imeli. Vse žaluje za vrlim možem. — Dne 11. majnika smo tukaj ob veliki udeležbi pokopali Jofeef^ Gros — Jeleniče v Vogljah. Tudi za njo žalujemo, ker je bila res pridna gospodinja, skrbna mati in milosrčna dobrotnica ubogih. — Sicer je letos bolj pozna letina, a vendar se na polju dozdaj (povsod lepo kaže. Da bi ta bili obvarovani toče in hudobnega« vremena.
Velikovec. Dno 3. majnika so milostljivi gosp. knez in škof dr. Jožef Kahn v Sv. Rupertu delili zakrament sv. birme. Nad vse lepo se jo izvršila krasna slovesnost.. Prisrčefn je bil osobito zvečer sprejem visokega gosta. Izvrstno so odgovarjali otroci narodne šota v krščanskem nauku. Milostljivi g. knez in škof so bili lahko zadovoljni. Drugi dan —. v nedeljo je bilo 4'45 birmaoteev. Slavnostno pridigo je govoril v srce segajočo Šentjurski gospod župnik' Poljanec, ki je poslušalce opomnil, kako važen dan v življenju je dan sv. birme. Vspodbujal je pričujoče k pravi skrbi za nedolžno mladino. Da bi le prisrčne besede padle na rodovitna tla. Na praznik sv. Florijana se je vršila birma v Grebinju, kjer je bilo 327 birmancev. Ravnotako izvrstno je tam pridigoval klošterski gospod župnik Kindlman. Od tam so se jpofdali m:l. g. knez in škof na birmo v lavantinsko dolino.
Društvena kronika.
Dekliška zveza v Gornji Radgoni je tekom tega leta iz raznih vzrokov priredila šei komaj dva
poučna shoda. Na dobro obiskanih shodih ste govorili: „O najpotrebnejšem nauku" Nežika Osojnik. „V proslavo Marijinega jubileja Magdalena klobasa. Deklamacije so bile: „Hrepenenje po jpomlaidi", dc-klamovala Marija Srt; „Doma", deklamovala Marija Duh; „Brezmadežna!", deklamovala TončkaHrar Sovec: „Prvo cvetjo", deklamovala Kristina) Pinterič. „Majniku v pozdrav", pesem, zapela so dekleta. Zveza je morala žrtvovati tudi nekaj članic k težki igri: „Divji lovec", katera se je v tem letu že dvakrat uprizorila. Dne 30. aprila pa so nam odšli č. g. Janez Goričan, kot kaplan k Sv. Lenartu v Sl. goricah. Prisrčna hvala za trud, ki so ga imeli kot duhovni voditelj naše zveaie. Bog plati. Hvala Bogu, imamo narodnega naslednika, Bjog jih živi! Kako bomo v prihodnje delovale, zvedel boš zopet, dragi „Naš Dom“.
Mladini.
Velik mladeniški shod za Slovenski Štajer.
Mladeniči! Na binkoStni ponde^jek ge vrši velik mladeniški shod
v H^jutomeru,
na kojem se osnnje spodnještajerska mladinska ZVCZA v okrilju S. K. S. Z.
Natančnejši spored objavi „Slov. Gospodar" in dragi listi. Mladeniči pripravite se pravočasno da bo že začetek nove organizacije sijajen!
Pismo mladeničem.
!X.
Pariška akademija je dobila leta 1882 od ne-Kega umrlega odvetnika kot tagat ali volilo letno ronto 1500 frankov. Ta svota bi se uaj vsako leto izplačala kot darilo tistemu, tki bi se posebno ska&o-v.al v spoštovanju in ljubezni do starišev.
Gotovo lepa misel! Ce je mladi človek iz šolo izstopil noče včasih nič več ubogati in spoštovati svojih starišev in predstojnikov. Napuh raste v Injem vedno bolj in bolj; neodvisen bi bSl rad, noče več biti podložen, rn hoče vse boljše razumeti kakor oče in mati. On postane trmast !u >-i,ov proč starišem in jim greni življenje. Marsikateri mladenič zapusti raditega svoje stariše in išče kje drugje dela iu jela.. Pa to ni v duhu četrto božje zapove di, katero je Bog dai na gori Sinajski med gromom in bliskom. Koliko mladeničev si kopijo na tak način grob časno srečo in v večnosti jih čaka večno pogubljenje! Resnica je, ki jo potrjujejo nešte-vilni izgledi iz zgodovine: Kdor svojih stari š o v ne spoštuje in jim veliko bridkosti pripravlja, temu s e ž e n a l e m svetu dobro ne godi.
Mladeniči, ne pozabite četrte božje zapovedi!
Leta 1790 so prodajali nekemu kmetu na Vestfalskem posestvo. Bila je velika vročina. Poit košatim drevesom se jo vršila linitalcija. Ravno danes pred petnajstimi leti, pravi nek starejši mož, je bila pod tem drevesom tudi licitacija, Ta kmet, ki mu danes vse prodajajo, je takrat prevzel to posestvo od svoje matere, ki se je kot vdova drugokrai omožila. Mati je imela veliko nesrečo pri gospodarstvu in ni mogla svojemu sinu dole naefnkrat izplačati. Neusmiljeni sin pa je dal materi vse, celo posteljo po dražbi prodati. Pa vkljub vsemu bogastvu je šlo gospodarstvo nazaj, svojim upnikom ni mogel izplačati — in dan.es, za petnajst lot, se licitira pod istim drevesom tudi njegovo posestvo.
Nek dijak je šel z drugim dijakom na sprehod. Sreča ga njegova uboga mati, ki se je mnogo trudila in mučila, da je mogla svojega sima dali študirat. Zaklicala jo sinu:	„Pridi kmalu domov!"
Tovariš njegov ga vpraša: „Kdo pa je to?" — Naša dekla" — „Sme-li ta tebe tikati?" — „Jaz sem ji že večkrat prepovedal, pa nič ne uboga." Dijak, kt se je tako sramoval svoje matere, ni imel srečo, moral je pustiti Studiranje.
Leta 1892., dno 5. aprila, je stal prod sodnijo 26 letni železniški delavec Henrik Seteler. Umoril je svojiega lastnega očeta. Pripoznal je strašno zločinstvo, pa dostavil še je, da je tudi od njega ubiti stari Seteler proti svojemu očetu pred leti nož potegnil. Seveda bi si mislil človek, take reči so nemogoče.. Saj so vendar stariši božji namestniki in za Bogom največji dobrotniki. Kralj Friderik 11. je rekel:, „Kdor svoje stariše spoštuje, je spoštovanja
N'A S DOM.
Stran 7.
vredien mož; kdor jih pa zaničuje, ne zastuži, da .le na svetu."
Tomaž Mor, naj višji (kancelar angleški, je pustil svofemu očetu povsod prednost, in nikoli se ni poprijel kakega važnejšega dela, da no-bi kleče očeta prosil blagoslova.
Kralj Ferdinand II. kastiljski si je priboril lepo zmago nad neverniki; v zmagoslavnem sprevodu jo jezdi! domov. Njegov stari oče, ki ni mogel več hoditi, se je dal svojemu sinu v nosilnici nasproti nesti. Ko /zagleda, sin svojega očeta, skoči iz konja, objame spoštljivo svojega očeta in gre poleg nosilnice peš do plalače, od koder ga nese sam na svojih ramah v sobo.
Se pred 'nekaterimi leti so ljudje v neki vasi na Švicarskem gledali vsako nedeljo ginljiv prizor. Dva moža, krepka mladeniča, sta prinesla ta dan starega moža v nosilnici dol iz hribov; bila, sta dva dobra sina, ki sta prinesla dve uri daleč v cerkev svojega očeta. To so bili dobri otrcoi, nad katerimi se je gotovo spolnila beseda sv. pisma:	„Spoštuj
svpjega očeta, da bo prišel njegov blagoslov nad te in bo do konca nad teboj ostal."
V Friburgu na Badenskem je leta 1880 neka mati zgubila svojega sina. Ponesrečil se je bil in je naglo umrl. Lela in leta je ,s svojim zaslužkom podpiral svojo staro mater. Ko so spuščali v grob njegovo krsto, stopila je v žalost vtopljenra mati naprej in je zaklicala z močnim glasom:	„Bog ti plačaj,
dragi sin, kar si mi dobrega storil!" Lepšega grobnega govora si pač ne moremo misliti. Lepše ne more govoriti mati na grobu svojega sina, Mladenič, ne pozabi nikdar četrte božje zapovedi:	„Spoštuj
očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro n,a jemlji." K temu te prav lepo opominja mladino-Ijub Ev.
Dvogovor pred cerkvijo v nedeljo pred pozno službo božjo.
Micika: „Pozdravljena Anka! Koliko molitvenikov pa imaš ti danes seboj?"
Anka: „To niso molitveniki, temveč knjige iz nove ljudske knjižnice; vrniti jih moram danes ter si iti po nove."
Micika: „Pokaži no! — Kakšne knjige pa tam delijo? Zanima me to. Glej, glej — „Zvon", „Cankarjev roman", obravnava: „Kako je nastal sveft?" — Je-li vsebina teh knjig zanimiva?"
Anka:; „Ne vem, kaj bi ti pravzaprav odgovorila. Tu in tam se mi že kaj dopada, a vse le ni po mojem okusu; večji diel tega čtiva pa mi je nerazumljivo — zato tudi o njem soditi ne morem. Najmanje sem razumela obravnavo „Kako je nastal svet?" — cela stvar mi je popolnoma nejasna; povzela sem le to, da pisatelj hoče dokazati, da ni Boga, in da je to, kar pravi sveto pismo o stvarjenju sveta, le bajka. Premišljevala sem čez to in ono, a do pravega sklepa nisem prišla; na zadnje sem bila od samega premišljevanja in tuhtanja vsa zmešana in tako vznemirjena — da zaspati nisem mo-gla.“
Micika: „Veš kaj, takih knjig pa, katerih ne rateumem in ki me vznemirjajo — kakih knjig pa že ne-bi hotela čitati; tako čtivo ni ne v pouk, ne v zabavo."
Anka: „Saj jaz to tudi trdim; a brat me sili, da moram izposevati knjige le v ljudski knjižnici; očeta nimam vpč, kakor veš, mati pa o teh stvareh ničesar ne razumejo in prepuščajo vse le Frapčeku."
Micika: „Boljše bi bilo, da opustiš čitanje popolnoma, kakor da se lotiš takega čtiva."
Anjkia: „Tedaj pa — srečno! Ze zvoni, ti pa greš k maši; moli še za me „Oče naš"; jaz moram v bralno sobo, kjer delijo knjige le od 10. do 11. ure."
Micika: „Kaj — med svetim opravilom, se delijo knjige? To je pa malo preveč. Kaj pai je z nedeljsko službo božjo?"
Anka:	„Gospodična knjižničarka pravi, da
kdor še v Boga veruje — ga lahko moli kjadar in kjer hoče; saj je Bog baje povsod pričujoč. Prišla bom pozneje že tudi v cerkev, da opravim kratko molitvico. — Srečno Micika!"
Micika: „Anka, pridi danes po večernicah k meni; hočeve skupno čitati iz lepi/h knjig bralnega društva ter se pri tej priložnosti razgovor j ati o tem in onem. Torej na gotovo svidenje!"
Pismo Muropolianki. — Ljuba Mpropoljankp! — Prevesela, presrdčna som! Moram ti izreči za-
hvalo na tvojem dopisovanju v „Naš Dom". — Res, martsikako dobro, pouče valno besedo Smo me mladenke čule iz tvojih ust, se ve, le po tvojem peresu, že to bi bilo hvalevredno; — a, moja zalivala stremi danes drugam. — Pomisli — pri nas je — odkar čitamo „Naš Dom" in tvoje dopise, vse nekako drugače. Stariši so mi dovolili pristop k bralnemu društvu; že to si štejem v srečo; v kako zabavo somi sedaj moje proste urice, ko imam na razpolago tako dobro čtivo — kako napredujem v vsakem oziru po tem čtivu in po poučevalnih predavanjih, ki jih prireja to društvo! Pa to še ni vse. — Včeraj so mi oče dovolili sodelovanje pri pevskem in dramatičnem odseku. Jutri bo že prva vaja — in v treh tednih predstava, h kateri te, ljuba Muropoljapka, prav prisrčno vabi ena tvojih mnogobrojnih net-jakinj.
Cerkvene zadeve.
Duhovske vesti. C. g. Anton Sljanec, župnik pri Sv. Juriju v Slov. gor., je imenovaai kn. škof. lav. duhovnim svetovalcem. — Umrl je 22. t. m. na Teharjih upokojeni duhovnik č. g. Martin Skerbec. N, v m. p.!
Na Kumu bo romarski shod pri Sv. Joštu na binkoštni ponedeljek, dne 8. junija 1908. Duh. opravilo ob 10. uri. — Snega ni več, vse v niajleipfeem zelenju.
Razno blago.
Besedna zastavica.
Priobčil Josip Štelcar.
Iz teh črk se sestavijo v poprečnih vrstah besede, ki pomenijo sledeče:
				a						soglasnik.
			a	a	a					ime zlobneža.
		a	a	a	a	b				moško ime.
	c	0	c	c	0	Ć	č			domača žival.
d	e	e	e	e	e	e	e	e		tič.
e	e	e	e	e	i	i	i	i	i	število.
j	j	k	k	k	k	k	k	k	k	1	
1	1	m	m	m	n	u	n	n	0	žensko ime.
0	0	0	P	P	r	r	r	i*		cvetlica.
	s	s	s	s	t	t	t			duhovnik.
		t	t	t	t	t				rokodelec.
			v	v	Y					divja žival.
				v						soglasnik.
Srednja vrsta navzdol se čita kakor srednja od leve na desno, ter da ime znamenitega slovenskoštajerskega pisatelja-zgodovinarja.
Nekaj Iz zgodovine. NemŠko-Irancoska vojska (1870—1871) se je končala, kakon, nam priča svetna zgodovina, s popolnim porazom Francoske. Takrat so morali plačati Francozi Nemčiji odškodnine 5000 milijonov (5 milijard) frankov (1 frank je približno 1 krona), ali 1333 milijonov pruskih dolarjev. Da bi mogli to ogromno svoto denarja domov v Nemčijo pripeljati, bi potrebovali vlak z 322 vozovi (vsak voz po 100 centov), in ajko bi se zlat položil drug poleg drugega, bi znašala dolgost 700 milj. Od Kristusovega rojstva sem še nb preteklo 1000 milijonov (1 milijarda) minut. Ce bi kdo tako dolgio živel in vsako minuto po dnevu in:, po noči 5» frankov na stran dal, vendar bi še ne imel toliko denarja, ko^ likor ga je miorala, plačati Francoska Nemiji.,,
Krepak odgovor. Nekega bogotajc,a, kateri se je v neki imenitni družbi hvali/1, in širokoustil, da je on edini v tej palači, ki ne veruje v Bogia, je domača gospa in gospodinja prav krepko1 zavrnila, rekoč: „V moji palači se še tudi drugi nahajajo, ki imajo pavno .isto vero, kakor vi.“|r — „In kateri) pa so ti“, vpraša nato dotični gospod? — „Moji konji in psi", odgovori gospa. „Toda1 te uboge živali, če tudi so tako nesrečne1, da Boga ne spoznajo, imajo vendar toliko pameti, da še s tem ne hvalijo.!"
Statistika. Na celi zemlji je 3064 jezikov in več kot 1000 ver. Število vseli ljudij) je poldruga milijarda, izmed teh umre na leto 35,214.000, na dan 96.480, vsako uro 4020, in vsako minuto 67. Nasproti pa se jih rodi na leto 36,792.000, na dan 100.800, vsako uro 4200, vsako mlinuto 70. Iz tega je razvidno, da se jih več narodi kakor pa umre.
Nove krogljc. Od vojaške strani se poroča: Kroglje naših repetirk ne prebijejo oklepov, s katerimi se utrjujejo infanterijskei pozicije v vojski. Zato je vojaški tehniški urad sestavil novo krogljo, ki prebije 3 mm debel oklep v daljavi 1100, m. V bližini bo pa vsfcanu prebiti tudi 20 mm debel oklo p..
Čudna računska naloga. Pri neki aaJbavi (pravi nek gospod svojim tovarišem: „Petsto, deset in sto iznaša 500.“ Ko mu njegovi tovariši rečejo, da to ni mogoče, Vzame omenjeni gospod svinčnik, zapiše številke in pokaže svojim prijateljem, da je govoril resnico. Kako jo to storil? (DXC).
Listalo« aredniitvs. Ponikva: Z ozirom na druge liste že zastarelo. Pižite dalje o važem delovanju I — Sv. Ana na Krembergu: Prepozno 1 —
Domača pijača
nartijena i „Mostin“ da izvrstno pijačo in je najboljše nadomestilo za pristni sadni mošt „ M osti n “ je sestavina naravnih substanc in vsled tega neškodljiv ter vpliva ta, pijača na človeka oživljajoče in pospeSuje prebavo. 300 1 te pijače narejene iz „Moetin“ stane 4 gld. 80 kr. „Mostin“ se dobi pri Janez-n Poscb, špecerijska trgovina, Maribor, Koroška nlica 20. — Poštna razpošiljatev vsak dan. — Svari ee pred ponarejanjem.	14
Prodaja posestva.
Jako lepo posestvo, pol ure od trga Marenberg oddaljeno, na okrajni cesti črez Radi na Eibisvvald, novozidana hiša in koncesija za gostilno, 20 oralov ryiv in travnikov, 20 oralov mladega lesa, se radi družbinskih razmer proda. Natančneje se izve pri posestnici gospe Elizabeti Scoucher pri Sv. Janezu, pošta Marenberg.	417
Ker je kurjava s premogom vedno potrebna, skrbite za
trboveljski svitli premog salonske brikete, rujavi premog,
lesni premog:,
:: kovaško oglje, ::
sekana drva, rezana drva.
Vam postavi na dom
ANTON SERIANC
trgovec z lesom in premogom.
Tu se dobi tudi cement In apno.
Telefon itev. 108.
Poiot, Imetje li fantje!
V moji lekarni&ki praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je
Kapilor št. L
Cona je (franko na vsako pošto); 1 lončič 8 K 60 vin., 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Obstanek trgovine od leta 1850.
zastonj da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 200 slikami.
Št. 0. Nikelnasta ali jeklena re-
montoir-ura 80 ur tekoča gld. V'80
Roskopf.....................„	2-70
Št. 2. Nikel-anker-remontoir (regulator) .................„	4'—
Srebrna................ 7'--
Srebrna s tremi pokrovi .	„	8' —
Št. 24. Nikel-anker-remontoir „Tula11 s tremi močnimi srebr- ■ nimi pokrovi .....	„	4'3?)
Št. 34. Srebrna damska rem.-ura .	„	3'10
Št. 11. Srebrna remontoir-ura za
gospode.....................„	3 80
Št. 18. Srebrna anker ura, 15 kamnov .................. ,	„	5'—
lata z dvojnim pokovom .	„	6'40
Št. 102. Budilka z dnevnikom . '. „ 2-— Št. 107. Kuhinjska ura .	. . .	„	2'40
iW Garancija već let. '•i
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj.
Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na-:: :: :: :: tančno, vestno in jako ceno. :: :: :: ::
k Th. Felirr n Imeli, x
JVajvefcja tovarniška zaloga ur Maribor, Gosposka ul. 26.	: Fllialka, Dravska ni. 2.
Pozori	Čitaj 1	Pozori
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodon in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajalen — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za vzdržale dobrega prebavanja.
JJelovanje izvrstno, vspeh. siguren. (Jena je za lii steklenic (1 dvanajsterica) P» K franko na vsako pošto po povzetju ali če se po&lje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jtiri&i6ay
>56	lekanuurj« v Pakracu It. 201. (SlavonJj«
Pohištvo
od najtinejšega do najpripro-stejšega izdelka, kakor omare, postelje, divane, kredence, ku-hinjsko pohištvo itd. Vse zelo trpežno in solidno delo pri hitri postrežbi. Z odličnim spoštovanjem se priporoča
204
Jožef Kolarič, Muribor.
Fran-Josefstr. št. 9., v lastni hiši.
Vzajemna zavarovalnica v Izubijani,
Dunajska cesta 19. * v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19.
z. Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke, g. Proti prelomom zvonove, in
zavaruje
-i
3. Za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača, slovenska zavarovalnica.
S Troji k svojim!
12-7