GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 53, No. 7-8, Ljubljana 1995 UDK 630* 1/9 1 SLO ISSN 0017-2723 LETO 1995 • LETNIK 53 • ŠTEVI LKA 7-8 Ljubljana, september, oktober 1995 VSEBINA -CONTENTS 285 Uvodnik 286 Marjan Lipoglavšek Vplivi na obremenitev sekacev s tresenjem Factors lnfluencing the Vibration-load of Lumbermen 307 Marko Accetto Floristicna presenecenja v stenah nad Kolpo in druge floristicne zanimivosti s Kocevske Floristic Surprises in Rock Faces above the Kolpa River and Other Floristically lnteresting Data from the Kocevsko Area (SE Slovenia) 322 Lado Kutnar Rastlina -rezultat rastišcnih dejavnikov A Plant as the Result of Site Factors 331 Robert Brus Sgermova smreka s Pohorja je eno najvišjih evropskih dreves Sgerm's Spruce from the Pohorje is one of the Tallest European Trees 336 Strokovno izrazje 339 Naši zaslužni gozdarji Naslovna stran: foto: Tomaž Ovcak SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran Orožim, mag. Dušan Robic, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, .dr. Franc Batic , dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Veselic Odgovorni urednik mag. Živan Veselic, dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja-Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana, Vecna pot 2 Žiro racun -Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Vecna pot 2 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna naroc nina 1.500 SIT za dijake in študente 800 SIT Polle\na narocnina za delovne organizacije 8.000 SIT Posamezna številka 500 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go­zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne­nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se pl acuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic , Ljubljana Poštnina placana pri pošti 61102 Ljubljana Gozdne prometnice potrebujejo strateški razmislek Velike spremembe v slovenskem gozdarstvu v zadnjih nekaj letih so njegovo organizacijo v globalnem, organizacijo izvedbe posameznih gozdnih del in financiranje gozdarstva povsem spre­menile -prilagodile pac spremenjenim smerem razvoja vse družbe. V široki paleti gozdarskih dejavnosti je mogoce razpravljati o ucinkih sprememb na posamezne od njih. To je v resnici tudi zelo pogosta tema vsakodnevnih razgovorov gozdarjev in ljudi, ki so tako ali drugace ožje povezani z gozdom in gozdarstvom. Ocene so subjektivne, za objektivnejšo analizo je potrebno daljše ca­sovno obdobje. Vprašanje gozdnih prometnic je pri tem nekako izjemno. Ocene so si v zvezi z njimi dokaj podobne. Novi casi gozdnim prometni­cam niso naklonjeni. Gradnja gozdnih cest in v težavnejših raz­merah tudi vlak se je v zasebnih gozdovih povsem ustavila, z vzdrževanjem gozdnih cest v teh gozdovih pa tudi ne gre, kot bi si želeli. Zakonske dolocbe v zvezi s financiranjem gozdnih cest niso posrecene, z Odredbo o financiranju in sofinanciranju vla­ganj v gozdove iz proracuna RS dolocen delež sofinanciranja je, glede na velik javni pomen gozdnih cest -vsaj v casu, ko gozdne ceste s pretežno javnim znacajem še niso prenešene na lokalne skupnosti-premajhen, nacin zbiranja denarja od lastnikov goz­dov za vzdrževanje gozdnih cest s pristojbinami gozdarjem in . gozdarstvu ni prijazen, zaradi casovnega zamika nakazanih pri­stojbin tak nacin zbiranja sredstev otežkoca porabo že tako piclega denarja, ki je za vzdrževanje cest namenjen v državnem prora­cunu, z oblikovanjem skoraj 150 obcin iz prejšnjih 63 pa je organi­zacija vzdrževalnih del na gozdnih cestah zapletena do skraj­ nosti. Zdi se, da drobni popravki vseh veljavnih rešitev v zvezi z vzdrževanjem gozdnih cest ne bodo zadostovali. Tudi z gradnjo gozdnih prometnic v zasebnih gozdovih se samo ne bo premak­nilo, pa bi bilo v nekaterih predelih Slovenije tudi iz širših vidikov koristno, da bi se. Potreben je strateški razmislek! Urednik GozdV 53, 1995 285 GDK: 302:323.12 Vplivi na obremenitev sekacev s tresenjem Factors lnfluencing the Vibration-load of Lumbermen Marjan LIPOGLAVŠEK . Izvlecek Lipoglavšek, M.: Vpliv obremenitev sekacev s tresenjem. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1995. V slo­venšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 6. V nac rtovanem poskusu je bila z enim sekacem ugotovljena obremenitev s tresenjem na vodilnem rocaju pri secnji iglavcev in pri secnji bukovine z rabljeno in novejšo motorno žago Husqvarna 266. Rezultati so primerjani s tresenjem na nosilnem roc~ju in z o.~reme~itvami sekacev na secišcih po vsej Sloveniji (11 dm). Ugotovljene povprecne obre­menitve na vodilnem rocaju med produktivnim ca­som (6,2-12,3 ms·2) ne presegajo dopustne meje za _ vec kot dvakrat. Pri delu z motorno žago, ki traja 1~ 2-4 ure na dan s prekinitvami, ni ogroženo zdravje sekacev . Obremenitve sekacev s trese­njem so vecje , kadar delajo s starejšo, rabljeno motorno žago, kadar seka jo bukovino in kadar je med delom manj rocnega dela. Kljucne besede: tresenje, obremenitev seka­cev , motorna žaga, delovne razmere 1 UVOD INTRODUCTION Potem ko smo v letu 1993 opravili prvo pilotsko raziskavo o tresenju motornih žag in o obremenitvah sekacev (LIPOGLAVŠEK 1994), smo v letu 1994 zastavili raziskavo oziroma poskus, da bi ugotovili, kaj lahko vpliva na višino obremenitev sekacev s tresenjem. En sekac je s starejšo in novejšo motorno žago sekal (6 dni) v razlicnih de­lovnih razmerah, v secišcih listavcev in iglav­cev. Jakost tresenja smo ugotavljali pred­vsem na vodilnem, pa tudi na nosilnem rocaju motorne žage Husqvarna 266. V raziskavo smo vkljucili še secišca iz pilotske raziskave (6 dni) in secišca, kjer smo v letu ·Prof. dr. M. L., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Vecna pot 83 Ljubljana, SLO ' Synopsis Lipoglavšek, M.: Factors lnfluencing the Vibra­tion-load of Lumbermen. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1995. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. ln a planed experiment with one lumberman the vibration-load from the rear handle during felling of conifer and beech trees by new and older Hus­qvarna 266 motorsaws was investigated. The re­sults were com pared to the vibrations on the front handle and the vibration loads in other cutting places in Slovenia. The ave rage vibration-load of lumbermen on the rear handle during productive time (6,2 -12,3 ms·2) has not exceeded the dou­ble limit permitted for a working day. lf the work with a motorsaw doesn 't last more then 2-4 hours daily and is Interrupted, the vibrations are not detrimental to lumbermen's health. The vibration­load is higher, when lumbermen use an older used motorsaw, when they cut beech-trees and when there is less manual work. Keywords: vibrations, lumbermen's load, motor­saw, working condition 1994 izvajali meritve med študentskim te­renskim poukom (5 dni). Raziskavo obremenitev sekacev s tre­senjem smo opravili na Gozdarskem od­delku BF v Ljubljani v okviru raziskovalnega projekta "Razvoj tehnologije pridobivanja gozdnih lesnih pr9izvodov" (financiranje MZT in MKGP). Raziskavo je vodil prof. dr. M. Lipoglavšek, pri njej je sodeloval tehnicni sodelavec Jure Pokorn. Planirani poskus smo izvedli na gozdnem obratu Bukovje, GG Postojna. Meritve je potrpežljivo pre­našal sekac B.S., pri organizaciji merjenja pa je sodelovalo tehnicno osebje obrata, zlasti vodja ing. J. Zadnik. Druga snemanja so nam omogocila gozdna gospodarstva Kocevje, Slovenj Gradec, Nazarje, Novo mesto in Postojna. Vsem sodelujocim, zlasti pa sekacem najlepša hvala, da so pripo­mogli k izvedbi raziskave. Ceprav sodobne motorne žage povzro­cajo mnogo manjše tresenje kot nekdanje, 286 GozdV 53, 1995 lahko zaradi daljše izpostavljenosti še vedno pride do obremenitev, ki povzrocijo zdrav­stvene okvare. Zagotovo pa tresenje še vedno zmanjšuje delovno sposobnost in udobje delavca, kar pomeni zmanjšanje delovnega ucinka. Torej je še vedno z var­stvenimi ukrepi potrebno zmanjševati obre­ menitve sekacev. Da bi to lahko uspešno storili, je treba poznati tiste dejavnike, ki vplivajo na obremenitve. Namen naše razi­skave pa je spoznati nekatere med njimi: drevesna vrsta, starost motorke, nacin dela, delovne operacije. 2 METODE RAZISKAVE 2 INVESTIGATION METHODS Ker testi motornih žag ugotavljajo na vo­ dilnem rocaju bistveno vecjo jakost trese nja, smo tudi obremenitve ugotavljali pretežno z merjenjem jakosti tresenja na vodilnem rocaju. Kot je že bilo podrobno opisano (LIPOGLAVSEK 1994), smo na rocaj mo­torne žage prek kovinske plošc"rce z mag­ natom pritrdili triosni akcelerometer BrOel et Kjaer 4321 in ga s tremi kabli povezali z merilnikom B et K 2231 z dodatkom za merjenje vibracij B et K 2522. Merilnik, ki ga je sekac nosil na hrbtu, smo programirali tako, da je vsakih 30 sekund beležil za vsako komponento vektorja minimalno in maksimalno raven pospeškov, konice in kvadraticno sredino pospeškov. Ker lahko zabeleži le 99 intervalov, smo vsak dan snemali dvakrat po okrog 48 minut. Vmes, med dvemi snemanji, smo odcitali podatke na poseben snemalni list, oziroma zadnji dan meritev prenesli na prenosni racunalnik. Meritve jakosti trese nja zunaj planiranega poskusa pri študentskem terenskem pouku so trajale le eno casovno obdobje okrog 48 minut z intervali po 30 sekund. Pilotska snemanja v Glažuti pa smo naredili še z intervali, ki so trajali po eno minuto in je bilo tako trajanje meritev spet daljše. Me­rilnik je bil naravnan tako, da je tresenje v posamezni smeri stehtal z obcutljivostjo clovekovih rok (HA:WT) in izracunal tudi vektorsko velikost pospeškov ali tehtano vsoto tresenja ahw (ms-2). Obremenitev se­kaca smo izrazili z an.v tako, kot predvi­devata standarda ISO 5349 in ISO 7505. Tudi pritrditev akcelerometra je bila v skladu s standardi, vendar je bila stalna samo vertikalna Z os: vzporedno z vzdolžno osjo roke. Zaradi pogostega snemanja in vno­ vicnega pritrjevanja akcelerometra se je spreminjal položaj drugih dveh smeri (X in Y). To pa za rezultat obremenitve ni po­ membno, saj so roke za vse smeri tresenja enako obcutljive. Kadar sekac odloži mo­torka, pritrdi akcelerometer na prsi in s tresenjem ni obremenjen. Merilnik pa tudi beleži nihanja zaradi njegovega gibanja, vendar so vrednosti tako majhne, da na ugotovljene obremenitve s tresenjem prak­ticno ne vplivajo. Na vodilnem rocaju je bil akcelerometer pritrjen ob mezincu leve roke na ravnem delu rocaja. Z os je bila obakrat samo približno vzporedna z vertikalno smer­ jo na motorki (valj). Med meritvami obremenitev s tresenjem smo dejavnost sekaca, operacije in gibe spremljali z video kamero SONY CCD TR 305E z vgrajeno uro s sekundami. Cas v merilniku vibracij (pomnilniku) in v kameri je moral biti tocno usklajen. S poznejšim spremljanjem video posnetka smo za vsak casovni interval (30 sekund) posnetih po­datkov o vibracijah ugotovili prevladujoci element dela. Pri nadaljnji obdelavi so tako izpadla prav kratka casovna obdobja po­samezn.lh operacij ali celo operacije v celoti, ce vedno trajajo manj kot 15 sekund (npr. krojenje) oziroma jih nismo mogli loceno obdelati. Spremljanje dela z video kamero bi lahko odkrilo tudi vzroke za spreminjanje obremenitev s tresenjem, npr. tehnika dela z naslanjanjem motorke na deblo, vendar se teh analiz še nismo lotili. Med meritvami jakosti tresenja pri terenskem pouku s štu­denti (na vseh delovišcih, razen pri na­crtovanem poskusu), pa smo potek dela casovno spremljali po kontinuirani metodi z rocno uro na 1 O sekund natancno in to beležili na snemalni list, ki smo ga izdelali že za druge raziskave (težavnost dela, obre­ menitve z ropotom). Spremljali smo tudi ucinek dela sekaca z merjenjem izdelanih sortimentov med merjenjem jakosti ropota. Podatke o drevesu in sortimentih smo spet beležili na poseben snemalni list. Za po­ vezavo z meritvami tresenja smo zapisovali tocen cas zacetka dela pri posameznem drevesu. GozdV 53, 1995 287 Pri obdelavi zbranih podatkov smo vse zbrane podatke o jakosti tresenja za po­samezne smeri in tehtano vsoto pospeškov (vektorske velikosti) ter cas in prevladujoci element dela (operacija, ob pomoci dvo­številskih kod) vnesli v racunalnik s pro­gramom Microsoft Excel 5.0. Najprej smo izrisali casovni potek jakosti tresenja v posameznih obdobjih snemanja: dvakrat po okrog 48 minut na dan. Za vse podatke smo za ta obdobja izracunali tudi srednje vrednosti -kvadraticne sredine za posamezne elemente dela, za produktivni, za neproduktivni in za ves posneti cas. Med seboj smo jih primerjali tabelaricno in z graficnimi prikazi. Srednje vrednosti obre­menitev smo izracunali tudi za posamezne dneve snemanja oziroma posamezna se­cišca. Razlike med njimi smo ali za vsa secišca ali pa za delovne operacije z mo­torno žago, predvsem klešcenje v posa­meznih secišcih, testirali z neparametricnimi metodami: Kruskai-Wallisovim testom. 3 REZULTATI RAZISKAVE 3 INVESTIGATION RESUL TS 3.1 Delovne razmere med snemanjem tresenja 3.1 Working conditions Jakosti tresenja smo snemali na 11 se­cišcih po Sloveniji v skupno 17 delovnih dneh. V nacrtovanem poskusu na GG Po­stojna smo od tega 6 dni snemali na 3 secišcih. ·Na GG Kocevje smo snemali 7 dni na 4 secišcih, sicer pa po en dan na gozdnih gospodarstvih Slovenj Gradec, Na­zarje in Novo mesto. Razen dveh dni v poskusu, smo ves cas merili jakost tresenja na vodilnem rocaju motorne žage. Pre­vladovala je secnj a iglavcev razen na enem secišcu v poskusu. Ponekod je bilo pri secnji v mešanih sestojih posekanih tudi nekaj drobnejših bukovih dreves. V posameznem delovnem dnevu so snemanja trajala od 39 (Grcarice) do 99 minut (Giažuta). Sestoji dreves so bili razlicni , zato tudi delovni ucinki. V posnetem casu je bilo posekana in izdelano po secišcih od 1 do najvec 7 dreves in izdelano od 2,53 do 7,97 m3 sortimentov (merjeno z lubjem). Ucinki so bili tako raznoliki, ker so bili nacini izdelave 288 Gozd V 53, 1995 (tehnologija) zelo razl icni. Predvsem je bilo izvajanje gozdnega reda zelo razlicno. Tudi prizadevnost sekacev je bila razlicna. Po­datki o secišcih, trajanju snemanja in delov­nih ucinki h so zbrani v preglednici 1. Vecina secnje je bila na dinarskem ob­mocju v združbah jelovega bukovja in v mešanih sestojih, v debeljakih, ki so bili ponekod že pomlajeni. Posamezni smrekovi sestoji so bili tudi na bukovih, jalovih ali hrastovih rastišcih. Teren v secišcih je bil le malo nagnjen: najvec do 20% ali pa je bil v rtacast. Prehodnost smo ocenili kot lahko ali pa srednje dobro. Nacrtovani poskus smo izvedli v treh secišcih v pomlajenih debeljakih jelke in smreke (Hrušica, Soncna cesta) in v pomlajenem debeljaku bukve in javorja (Nanos). Vejnatost drevja smo oce­nili vecinoma kot srednjo vejnatost. Gostota odkazila je bila zelo razlicna , saj smo raz­daljo med odkazanimi drevesi ocenili od 5 do 30 m. Snemanja so potekala vecinoma pri ugodnih vremenskih razmerah. Le en­krat je še ležal sneg (Mislinja), temperaturo zraka smo ocenili od ooc do 25°C. Pod­robnejši podatki o secišcih so zbrani v pre­glednici 2. Sekac, ki je sodeloval pri našem na­crtovanem poskusu je bil šolan za sekaca v GŠC, star je bil 34 let in je imel 18 let delovnega staža kot sekac. Ceprav torej izkušeni sekac pa njegova tehnika dela ni bila povsem popolna. Motorko je namrec po naši oceni precej casa držal v rokah, ceprav bi jo lahko pogosto naslonil na deblo ali na svoje telo. Tudi ce lade pri delu ni uporabljal. Sekira, ki jo je uporabljal za naganjanje, je bila slabo nasajena. Drugi sekaci, ki smo jih snemali, vecinoma niso bili šolani, ampak le priuceni na tecajih. Njihova tehnika dela je imela pogosto še vec nepravilnosti, tudi opremljenost ni bila vedno popolna. Velikost in teža sekacev je bila nadpovprecna. To lahko pomeni vec težav pri pripogibanju k predmetu dela in zato manj naslanjanja motorne žage. Vsi so bili starejši in izkušeni -z daljšim de­lovnim stažem. Podatki o sekacih so zbrani v preglednici 3. Njihovo prizadevnost med delom smo ocenili vecinoma kot dobro do odlicno. Na visoko stopnjo prizadevnosti kažejo deloma tudi njihovi delovni ucinki (preglednica 1, do 13 m3 v produktivni uri). ~'"-­ " [ < j:l ~ CX> "' o CT a; 3 CD 2. ~ ~ Il> O< CD < ~ CD 2. CD 3 Preglednica 8: Casovna sestava delovnih operacij med snemanjem tresenja Table 8: Time structure of work operations during vibration studies Elementi dela-vektorska velikost-ms·• Work elements -vector's size Secišce Datum prehod podi­ gozdni k leš­ preža- o bra- sproš- Produkt Cutting area Date tran­ ranje "d cenje govanje canje canje cas/Pro­ siti on felling forest bran- Cross canting re­ ductive regu­ ching cutting leasing time lations GLAŽUTA 8.9.93 100 15.9.93 6 18 66 10 100 23.9.93 10 15 100 24 51 30.9.93 9 23 57 11 100 MISLINJA 9.12.93 8 18 3 2 4 100 65 17 1 GOR.GRAD 4.2.94 66 16 100 GRCARICE 18.3.94 2 10 7 100 81 BREZ. REBER 12.5.94 4 24 45 6 4 100 8 17 DEBELI VRH 15.6.94 24 57 11 100 JELEN. ŽLEB 23.6.94 8 46 18 100 28 R. ŠKOCJAN 12.7.94 28 69 3 100 HRUŠICA 31.8.94 19 28 14 100 39 NANOS 7.9.94 5 20 100 15 51 9 " [ 7 13.10.94 8 24 18 43 100 < -~ 5 23 100 (nosilni) 18.10.94 21 40 11 ~ SONCNA C. 17.11.94 13 17 19 100 42 9 ~ (nosilni) 13.12.94 17 28 46 9 100 ~ .... Nep ro- Posneti število dukt. cas cas Unpro- Obser­ intervalov ductive time ved The number time of intervals 35 135 89 . 38 31 138 131 99 94 ' 1 ;i s: • o 34 134 47 fi 3 1 101 96 o ~­ 26 126 96 ~ 30 130 78 i ~ ~ 6 106 94 ~ 48 148 98 ~­ 28 128 92 3 41 141 90 14 114 192 15 115 195 15 115 193 10 110 193 15 115 196 5 105 98 naslanja na deblo ali na svoje telo. Ve­cinoma pa so po naši oceni sekaci držali motorko prevec v rokah. Med podiranjem in prežagovanjem sekac motorko teže kam nasloni, vendar pa ti dve operaciji prekinjajo tudi krajša obdobja (nezabeležena) brez tresenja, npr. med naganjanjem drevesa ali med krojenjem sortimentov. Zato je ra­zumljivo, da so razlike med srednjimi vred­nostmi za merilne intervale in za celotno trajanje operacij neznacilne. Klešcenje pa traja od 40-80% produktivnega casa (med našimi snemanji) in zato najvec prispeva k skupni obremenitvi sekaca s tresenjem. Razlike med vsemi elementi dela so še ocitnejše , ce primerjamo poleg povprecn ih tudi ekstremne jakosti tresenja. Na gra­fikonu 6 je taka primerjava narejena za vertikalno smer na vodilnem rocaju med secnjo iglavcev v secišcu Hrušica. Primerjava treh osi in vektorske velikosti za isto secišce na grafikonu 7 kaže zlasti velike obremenitve v vertikalni smeri med podiranjem in prežagovanjem. Obremenitev med produktivnim casom je po velikosti najbliže obremenitvi med klešcenjem. Med poskusom smo ugotovili najmanjše obre­menitve sekaca s tresenjem na nosilnem rocaju med secnjo iglavcev (Soncna cesta, 13.12. 94, grafikon 8) in najvecje na vo­dilnem rocaju med secnjo bukovine z dalj casa rabljeno motorno žago (Nanos, 13.1 O. 94, grafikon 9). Obremenitve pri drugih sne­manjih med poskusom z istim sekacem so med tema dvema ekstremoma. Na neka­terih delovišcih pa so bile ugotovljene še višje obremenitve, predvsem zato, ker se­kaci niso izvajali gozdnega reda in je bilo zato manj rocnega dela (grafikon 10). Grafikon 6: Obremenitev s tresenjem na vodilnem rocaju v vertikalni smeri med delovnimi operacijami (secišce Hrušica, je lovi na, novejša Husqvarna 266) Graph 6: Vibration load on the rear handle in a vertical direction during work operations (the Hrušica cutting area, tir wood, the Husqvarna 266-recent make) Grafikon 7: Obremenitev s tresenjem na vodilnem rocaju med delovnimi operacijami (secišce Hrušica, jelovina, novejša Husqvarna 266, tri smeri) Graph 7: Vibration load on the rear handle during work operations (the Hrušica cutting area, tir wood, the Husqvarna 266-recent type, three directions) 3.4 Dnevne obremenitve sekacev 3.4 Daily loads of lumbermen Obremenitve sekaca s tresenjem na vo­dilnem rocaju so med vsem produktivnim casom znašale od 6,2 do 12,3 ms-2 (pre­glednica 7). Ce dodamo še obremenitve med neproduktivnim casom (1 ,2-6,6 ms-2), ki pa je imel zelo razlicne casovne deleže, dobimo med posnetim casom obremenitve od 6,1 do 11,1 ms-2. Ker je bila sestava casa med posnetimi dnevi zelo razlicna (preglednica 8), lahko bolje primerjamo se­cišca med seboj, ce upoštevamo za vsa enotno sestavo casa: 5 ur produktivnega in 3 ure neproduktivnega casa ali 60% dodatnega casa. Tako dobimo z izracunom tehtane sredine obremenitve v delovnem casu (8 ur) od 5,9 do 10,3 ms-2. Ce pa predpostavljamo, da med neproduktivnim vektor vector x. smer d1rect10nx dife~lf6ny x. smer directiOn x casom sekac ni obremenjen s tresenjem, so izracunane obremenitve v delovnem ca­ su za 1,1 do 2,6 ms-2 nižje od onih med produktivnim casom. Kolikšno obremenitev pa te številke po­menijo? Dopustna meja izpostavljenosti za dnevni delovni cas še ni mednarodno stan­dardizirana. Ce dopustne meje, ki jih po frekvencnih pasovih za posamezno smer predpisuje ISO 5349, po obrazcu, ki ga standard navaja za meritve (glej LIPOGLAV­ŠEK 1994), preracunamo v eno samo vred­nost, dobimo za frekvencno obmocje od 6,3 do 1250 Hz dopustno mejo izpostav­ljenosti za posamezno smer 3,919 ms-2. Ker so roke enako obcutljive za vse tri komponente (smeri) tresenja, je tudi vek­torska velikost oziroma tehtana vsota pos­peškov: 6, 788 ms-2 lahko dopustna meja obremenjenosti pri 4-8 urni izpostavljenosti. Gozd V 53, 1995 299 Grafikon 8: Obremenitev s tresenjem na nosil nem rocaju med delovnimi operacijami (secišce Soncna cesta, smrekovina, rabljena Husqvarna 266) Graph 8: Vibration load on the front handle during work operations (the Soncna cesta cutting area, spruce wood, a used Husqvarna 266) Standard ISO 5349 že predvideva, da tra­janje izpostavljenosti v 8 urah ni nikdar daljše od 4 ur. Nekateri nacionalni standardi (npr. nekdanji ceškoslovaški) pa dopušcajo pri izpostavljenosti, ki je še krajša in s pre­kinitvami, ko se roke lahko spocijejo, tudi do 5-krat vecjo dopustno obremenjenost (jakost tresenja), kot velja za vseh osem ur. Ker je delo z motorko v sedanjih raz­merah takšno, da izpostavljenost vecinoma ne traja vec kot 2-4 ure na dan s pre­kinitvami, bi lahko ugotovljene obremenitve primerjali tudi z dvakratno vektorsko ve­likostjo: 2 x 6, 788 = 13,576 ms-2. S to dopustno mejo pa smemo primerjati le obre­ menitve ali jakosti tresenja med delovnimi operacijami z motorno žago. Med vsemi snemanji obremenitev s tre­senjem so te le izjemoma med delom z motorno žago presegale 13,576 rns-2: se­ cišce Grcarice med prehodom in podiran­ jem. Med našim poskusom z enim delav­ cem so najvec dosegle 12, 7ms·2 (pregled­nica 7) na vodilnem rocaju med podiranjem bukovine z rabljeno motorno žago (Nanos 13.10. 94). Med vsem produktivnim casom pa so obremenitve sekacev s tresenjem na vodilnem rocaju vedno presegle dopustno mejo 6, 788 ms·2, razen izjemnega secišca Hrušica, kjer je bilo veliko rocnega dela pri vzpostavljanju gozdnega reda (28% pro­duktivnega casa). Enako velja tudi za ves posneti cas. Ce racunamo obremenitve za ves delovni cas, upoštevaje 3 ure nepro­duktivnega casa z izmerjenimi obremenit­vami, na treh secišcih od vseh 15 dni sne­ manj ne presegajo dopustne meje (Mislinja, Hrušica, Nanos 7.9. 94). Izracun z upošte­vanjem 3 ur neproduktivnega casa povsem brez obremenitve pa tudi samo na istih treh secišcih da vrednost pod dopustno mejo. Preglednica 9 kaže stopnjo prese­ 300 Gozd V 53, 1995 Grafikon 9: Obremenitev s tresenjem na vodilnem rocaju med delovnimi operacijami (secišce Nanos, bukovina, rabljena Husqvarna 266) Gra ph 9: Vibration load on the rear handle,during work operations (the Nanos cutting area, beech wood, a used Husqvarna 266} ganja dopustnih mej po posameznih se­cišcih. Ugotovimo torej lahko, da so sekaci s tresenjem na vodilnem rocaju motorne žage na velik'l vecini secišc preobremenjeni, ce ugotovljene obremenitve primerjamo z mednarodno dopustno mejo z neprekinjeno izpostavljenostjo 8 ur. Ker pa je pri secnji izpostavljenost krajša in ima prekinitve, se­ kaci niso preobremenjeni s tresenjem, ce ne delajo dnevno z motorno žago (obra­tovalni cas) vec kot 2-4 ure. Pri uporabi sodobnih profesionalnih motornih žag z anti­ vibracijskimi rocaji, sekaci praviloma niso izpostavljeni tresenju, ki bi povzrocalo zdrav­ stvene okvare. Lahko pa vpliva na njihovo delovno sposobnost in zato zmanjšuje delov­ne ucinke. Ob podaljševanju delovnega ca­sa (npr. usluge), ob slabem vzdrževanju motorne žage (menjavanje antivibracijskih cepov, brušenje, žagalni deli), pri nepravilni tehniki dela brez naslanjanja motorke ali vektor vector pri neuporabi rokavic lahko pri ugotovljenih jakostih tresenja tudi še pride do zdrav­stvenih okvar oziroma do bolezni belih prstov. Obremenitve s tresenjem na nosilnem rocaju za oceno obremenjenosti sekaca niso odlocilne, saj so vedno manjše kot na vodilnem rocaju in ne presegajo dopustnih mej za delovni cas. Seveda pa dodatno zmanjšujejo delovno sposobnost in udobje sekaca. Prijem za nosilni rocaj je bolj trden, saj nosi maso motorke in zato je prenos vibracij na roke vecji. Doslej pa so bile vendar posledice tresenja najprej in hujše ugotovljene na desni roki sekaca. 3.5 Vpliv na obremenitve s tresenjem 3.5 THE INFLUENCE ON VIBRATION LOADS Pri nacrtovanem poskusu ugotavljanja obre­ menitev s tresenjem Husqvarna 266 smo GozdV 53, 1995 301 Grafikon 1 O: Obremenitev s tresenjem na vodilnem rocaju med delovnimi operacijami (secišce Glažuta, iglavci, rabljena Husqvarna 266) Graph 10: V1bratfon load on the rear handle during work operations (the Glažuta cutting area, conifers, a used Husqvarna 266} pri delu istega delavca merili tresenje na vodilnem in nosilnem rocaju motorne žage, pri delu z dvema delavcema manj in dalj casa rabljeno motorno žago v secišcih iglav­cev in v bukovem debeljaku. Pregled pov­precnih obremenitev med klešcenjem in v vsem produktivnem casu daje preglednica 10. Ocitno je, da so obremenitve sekaca s tresenjem vecje pri delu s starejšo, že dalj casa rabljeno motorno žago, ceprav je bila dobro vzdrževana. Prav tako so obreme­nitve vecje pri secnji bukve in bistveno vecje na vodilnem kot na nosilnem rocaju. To nam potrjujejo tudi posamezna testiranja razlik s Kruskai-Wallisovim testom. Za sec­njo iglavcev smo primerjali podatke o tre­senju med klešcenjem (Hrušica 31.8. 94: Soncna cesta 17.11. 94) in ugotovili visoko znacilne razlike med starejšo in novejšo vektor vector "smer d/r8C/10nz d;J'e~lf6ny motorno žago [n=137, H=83,78;x"o.o01 =10,828 za m=1]. Tudi izracunana regresijska prem ica sicer ohlapne odvisnosti jakosti trese nja med kleš­cen jem od starosti motorne žage Husqvar­na (y=7,31"""+0,729"x; r".=0,70; grafikon 11) ima znacilne koeficienta. Odvisnost za 12 secišc iglavcev in bukve je ohlapna, kar kaže, da vplivajo poleg starosti motark še drugi dejavniki na velikost obremenitev s tresenjem. Za motorne žage Husqvarna 254 in Jons­reds 670 smo ugotovili, da so obremenitve sekaca s tresenjem približno enake kot pri delu s Husqvarna 266, ceprav so bile na testiranju motark ugotovljene razlicne ja­kosti tresenja med prežagovanjem (Hus­qvarna 266-12 ms·2, Husqvarna 254-15 ms·2, Jonsereds 670, super 11 -7,9 rns·2: 302 GozdV 53, 1995 Preglednica 9: Stopnja preseganja do pustnih mej Table 9: The degree of exceeding the limits permitted Secišce Cuttlng place Datum Date Po-Kleš~ Prew Prow Posneti Delovni di ran je cenje žagov. dukt. cas cas (brez) Fe/­Bran-Cross cas Obser-Working ling ching cutting Productive ved time time time (without) Primerjava izmerjenih vsot z dopustno mejo 6,788 ms·2 A comparison of the sums recorded with the oermitted limit of 6, 788 ms·• GLAŽUTA MISLINJA GOR.GRAD GRCARICE BREZ.REBER DEBELI VRH JELEN. ŽLEB R. ŠKOCJAN 8.9.93 15.9.93 23.9.93 30.9.93 9.12.93 4.2.94 18.3.94 12.5.94 15.6.94 23.6.94 12.7.94 1,28 1 '11 1,02 1 ,51 1,59 1,62 1,57 1,38 1,25 1,94 1,94 1,64 1,81 1,64 1,43 1,80 1,84 1,78 1,75 1,56 1,38 1,46 1,20 1,02 1 '18 1 '18 Q.ill 1 ,71 1,36 1,54 1,57 1,41 1,24 ~ 1,73 1,92 .LZ!l 1,58 1,41 1,32 1,37 1,74 1,29 1,26 1,03 1,52 1,42 1,74 1 ,45 1 '19 1,13 1,41 1,25 1,38 1,27 1 '14 1,00 1,38 1,60 1,37 1,54 1 ,40 1,21 HRUŠICA NANOS (nosilni) SO~~NA ~ 1nos1ln1 31.8.94 7.9.94 13.10.94 18.10.94 17.11.94 13.12.94 1 '1 o ~ 1,24 ~ 0,90 Q.l2. 1,33 1,22 1 '1 o 1,08 1 ,oo QJl2 1,87 1,65 1,63 1 ,47 1 ,41 1 '16 1,27 1 '13 1 '19 1 ,01 0,98 0,81 1,80 1 ,61 1,68 1,39 1,30 1 '1 o 0,91 0,89 0,93 0,79 0,79 0,63 Table 10: The average vibration loads in different working conditions Preglednica 1 O: Povprecne obremenitve s tresenjem pri razlicnih delovnih razmerah Motorna žaga Motor saw rocaj hand le Klešcenje (ms-2 ) Branchina ims'i Produktivni cas(ms"2 ) Productive time fms·•j iglavci bukev conifers beech tree iglavci bukev conlfers beech tree Husqvarna 266, starejša o/der make Husqvarna 266, novejša recent make vodilni rear vodilni re ar 10,9 11 ,2 6,7 8,3 9,5 10,0 6,2 7,3 Husqvarna 266, starejša o/der make nosilni front 6,1 7,6 5,4 6,9 KWF 1992). Kaj vec zaradi malo podatkov ni mogoce ugotoviti. Iz preglednice 1 O je ocitno, da je tresenje na nosilnem rocaju bistveno manjše kot na vodilnem. Na secišcu Nanos pri secnji buw kovine z rabljeno motorko smo testirali tudi razlike podatkov o tresenju med klešcen jem (13. 1 O. 94 in 18.1 O. 94) in ugotovili visoko znacilne razlike med obema rocajema [n=140, H=72,68; x20,001 =10,828 za m=1]. Ceprav je bilo tudi pri secnji bukovine relativno veliko rocnega dela (zlaganje vej) brez obre­menitev s tresenjem, so obremenitve sew kaca med klešcenjem in v vsem produk­tivnem casu vedno vecje pri secnji bukve kot pri secnji iglavcev. To lahko pojasnimo z daljšimi obdobji žaganja med klešcenjem (debelejše veje), manjšimi ucinki žaganja GozdV 53, 1995 303 Grafikon 11: Odvisnost tresenja na vodilnem ro c a ju med klešcen jem od starosti motork Husqvarna Graph 11: The dependence of vibrations on the rear handle du ring branching on the age of Husqvarna motorsaws ms-2 14 x x L2 LO 8 6 x 4 2 starost motorke motor saw' s age o o 1 2 3 4 5 6 pri tršem lesu in zato dolgotrajnejšem delu z motorno žago ter krajšim casom vzdrže­vanja gozdnega reda. Tudi primerjava ja­kosti tresenja samo med klešce njem iglav­cev in bukve na secišci h Hrušica in Nanos (31.8. 94 in 7.9. 94) z novejšo motorno žago je pokazala visoko znaci lne razlike [n=152, H=32,21; x20,001=1 0,828 za m=1 ]. Obremenitve sekacev s tresenjem so se­veda vecj e tam, kjer je malo rocne g a dela oziroma kjer sekaci niso vzpostavljali gozd­nega reda. Ce povzamemo naše ugotovitve o vplivih na obremenitev sekacev s tre­senjem, lahko torej pricakujemo vecje obre­menitve pri uporabi starejših rabljenih mo­tork in pri secnji listavcev. 3.6 Varstveni ukrepi 3.6 Safety precautions Ugotavljanje obremenitev delavcev v de­lovnem okolju je smoterno le, ce na njegovi podlagi lahko dolocamo varstvene ukrepe. Ceprav menimo, da tresenje sodobnih pro­fesionalnih motornih žag pri normalnem delu v gozdu ob sedanji tehnologiji ne pov­z roca zdravstvenih okvar, pa so varstveni ukrepi še vedno potrebni. Tresenje je na posameznih sec išcih tik pod dopustno ja­kostjo in vedno zmanJSUJe delovno spo­sobnost se kacev . Med varstvenimi ukrepi je najprej treba pravilno izbrati motorno žago. To naj bo motorka, ki na testu v raziskovalnih institutih ni imela na nobenem rocaju jakosti trese nja nad 12 ms-2. Ker so posledice tresenja za tople roke manjše kot za hladne, naj ima motorka ogrevan rocaj . Gretje mora biti takšno, da ga poleti lahko izkljucimo . Ker povzrocaj o rabljene motorke vecje obre­menitve s tresenjem, je redno in dobro vzdrževanje motorke pomemben varstveni ukrep. Pri tem je pomembna redna za­menjava antivibracijskih cepov , ker po do­locenem casu uporabe (npr. 300 obrato­valnih urah) izgubijo svoje dušilne sposob­nosti, predvsem pri nizkih frekvencah, kjer so roke najbolj obcut ljive. Tudi pravilno bru­šenje verige in vzdrževanje vseh žagalnih delov motorke je pomembno za jakost tre­senja oziroma trajanja izpostavljenosti se­kaca . Pri slabi ucinkov itosti motorke (npr. manjša moc motorja, slaba nastavitev vpli­njaca) je lahko trajanje izpostavljenosti in s tem obremenitev s tresenjem vecj a. Redna in obvezna uporaba osebnega varovalnega sredstva: suhih rokavic, pripo­more k temu, da roke ostajajo tople in so posledice trese nja manjše. Jakosti tresenja, 304 Gozd V 53, 1995 ki se prenaša na roke pa rokavice ne morejo bistveno zmanjšati. Tudi topli obrok med delom, zlasti pozimi, in izogibanje pitju alka' holnih pijac lahko zmanjšujeta škodljivost tresenja. Zaradi zelo razlicnih obcutljivosti posameznikov na tresenje, so redni zdrav­niški pregledi, ki vkljucujejo pregled prekrva­vljenosti rok, kljub sedaj zmanjšani nevar­nosti, še vedno potrebni. Morda bi bil naj­ucinkovitejši vzgojni varstveni ukrep uce­nje prave tehnike dela. Tehnika dela, ko sekac, kadar je le mogoce (klešcenje), na­slanja motorko na deblo ali na svoje telo, mocno zmanjšuje obremenitve rok s tre­senjem. Tudi naslanjanje komolcev rok na kolena ali bedra pri tehniki dela z vzrav­nano hrbtenico, ko cepenje in klecanje za­menjata pripognjene položaje telesa, je lah­ko ucinkovito. Povzetek Za ugotovitev vplivov na obremenjenost sekaca s tresenjem smo nacrtovali poskus. z enim delav­cem smo v treh rednih secišcih na GG Postojna, v Bukovju 4 dni merili na vodilnem rocaju motorne žage Husqvarna 266 jakost tresenja. V enem dne­vu smo merili tresenje z že dalj casa rabljeno motorko, v drugem pa tresenje z manj izrabljene motorno žago pri secnji iglavcev in pri secnji bukve. Dva dni smo merili tudi tresenje na nosilnem rocaju. Pri obdelavi podatkov smo deloma upoštevali še 11 dni snemanj na secišcih po vsej Sloveniji v razlicnih delovnih razmerah (preglednice 2-4). Snemanja z instrumenti Bn1el et Kjaer so trajala v poskusu vsak dan 2-krat po okoli 48 minut, sicer pa po enkrat od 39 do 49 minut (preglednica 1). Za vecinoma 30 sekund ne intervale smo zabeležili minimalno, srednjo in maksimalno raven tresenja v posamezni smeri (komponenti), srednjo vek­torsko tehtano vsoto, pa še prevladujoca delovno operacijo in delovne ucinke. Tehnologija dela in delovne razmere so bile raznolike, zato tudi zelo razlicni ucinki dela. Pre­vladovala je secnja dolgega lesa (mnogokratni­kov), s krojen jem lesa med klešcen jem in z vzdr­ževanjem gozdnega reda (preglednica 2). Ugotovljena so bila zelo velika nihanja jakosti tresenja med delom. Srednje vrednosti jakosti v posamezni smeri nihajo med 1 in 13 ms·2, mak­simalne ravni pa med 2 in 25 ms·2 (grafikon 1 ). Na posameznih secišc ih so te jakosti lahko še vecje, vecinoma pa so nižje (grafikona 2 in 3). Obre­menitve s tresenjem so vecinoma prekinjene z obdobji rocnega dela brez trese nja (grafikon 1-3) ali pa na posameznih secišcih lahko neprekinjeno trajajo tudi 30 do 40 minut (grafikon 4 in 5), vendar še vedno mocno nihajo. Na vecini secišc najvec prispeva k skupnim obremenitvam sekaca (vek­ torska vsota) vertikalna Z smer (grafikoni 3 do 5, preglednici 5 in 6). Obremenitve sekaca s tresenjem na vodilnem roca ju so seveda najvecje med delom z motorno žago, in sicer so med podiranjem srednje vred­nosti po secišcih med 7,4 in 13,7 ms·2, med kleš­cenjem od 6, 7 do 13,1 ms·2 in med prežagovanjem od 7,5 do 13 ms·2 (preglednica 7). K obremenitvam med produktivnim in tudi med delovnim casom najvec prispeva klešcenje, ker dolgo traja (pre­glednica 8). Obremenitve v vsem produktivnem casu so znašale povprecno 6,2 do 12,3 ms·2. Preracunane na delovni cas ob predpostavki, da v treh urah neproduktivnega casa dnevno ni obre­menitev, so za 1,1 do 2,6 ms·2 manjše. Obre­menitve sekacev med delom z motorno žago sicer presegajo dopustno mejo, vendar ne za vec kot 2 krat (preglednica 9). To pomeni, da tedaj ko delo z motorno žago ne traja dnevno vec kot 2-4 ure in ima številne prekinitve brez trese nja, sekaci niso preobremenjeni s tresenjem. Tresenje torej ne ogroža zdravja, vendar še vedno zmanjšuje njiho­vo delovno sposobnost in ucinke. Ob neupošte­vanju trajanja izpostavljenosti tresenju in drugih varstvenih ukrepov pa tudi tresenje sodobnih mo­tornih žag še lahko pripelje do bolezni belih prstov. Obremenitve s tresenjem na nosilnem rocaju so bistveno manjše in niso odlocilne za oceno obre­menitev seka ca s tresenjem (preglednica 1 0). Testiranje razlik in regresijska odvisnost do­kazujeta, da so obremenitve sekaca s trese njem vecje pri delu s starejšo, že dalj casa rabljeno motorno žago (grafikon 11, preglednica 10). Obre­menitve tako med delom z motorno žago kot v vsem produktivnem casu (preglednica 1 O) so zna­cilno vecje pri secnji bukovine kot pri secnji iglav­cev. Vecji delež elementov brez tresenja: rocno delo, gozdni red, zmanjšuje obremenitve sekacev. Izbira motornih žag, ki imajo na testu med pre­žagovanjem jakost tresenja pod 12 ms·2 in ogre­vane rocaje, redno zamenjevanje antivibracijskih cepov in vzdrževanje žagalnih delov prispeva k manjšim obremenitvam s tresenjem. Omejeno tra­janje dela z motoma žago, redna uporaba rokavic in obdobni zdravstveni pregledi, zmanjšujejo škod­ljivost tresenja. Najvec pa lahko k varnemu delu z manj tresenja prispeva pravilna tehnika dela s pogostim naslanjanjem motorke. FACTO RS INFLUENCING THE VIBRATION-LO­AD OF LUMBERMEN Summary An experiment was planned in order to estab­lish the influences on the lumberman's load. With one lumberman included in the experiment, vibra­tion level was measured on the rear handle of a Husqvarna 266 motor saw in three regu lar cutting areas of the Postojna forest enterprise in Bukovje for 4 days. ln the first day vibrations caused by a GozdV 53, 1995 305 motor saw which had been in use for quite a long time were measured in the cutting of conifers and beech tree, while in the second day those ca used by a motor saw which had been less in use. Vibration values on the front handle were taken during two days. ln data processing, 11 days of sampling in cutting places all over Slovenia in different working conditions were also partly tak­en into consideration (tables 2-4). Experimental work studies performed by means of the Bruel et Kjaer instruments lasted each day 2 times 48 minutes or once from 39 to 49 minutes (table 1). Mostly for 30 second-intervals the minimum, mean and maximum vibration level in an individual direction (component) was recorded and the mean vector weighed sum as well as the prevailing work operation and work performance were es­tablished. Work technology and working conditions highly differed. Consequently, work performance was different as well. The cutting of stem timber (mu Iti­ples) with the bucking of timber during branching and maintaining of forest regulations (table 2) pre­vailed. High oscillations in vibration level du ring work were established. The mean values in an individ­ual direction fluctuate between 1 and 13 ms-2, the maximum level s between 2 and 25 ms-2 (graph 1 ). ln individual cutting places these values can even be higher, yet mostly they are lower (graphs 2 and 3). Vibration loads are normally interrupted by the periods of manual work without vibrations (graphs 1-3) or in individual cutting areas they can uninter­ruptedly last up to 30 or 40 minutes (graphs 4 and 5), with high oscillations established though. The greatest contribution as to the total load of a lum­berman (vector sum) is represented by the verti­cal Z direction in most of the cutting areas (graphs 3 to 5, tables 5 and 6). The highest vibration load of a lumberman on the rear handle can be established during the work with a motor saw -during felling the mean values in cutting areas are between 7.4 and 13.7 ms-2, du ring branching from 6. 7 to 13.1 ms-2 and du ring cross cutting from 7.5 to 13 ms-2 (table 7). The highest load during the productive time and also working time is ca used by branching due to its long duration (table 8). The load during the entire product ive time totalled 6.2 to 12.3 ms-2 on the average. Converted to working time, under the supposition that there is no load in three hours of unproductive time daily, they are by 1.1 to 2.6 ms-2 lower. Lumbermen's loads during the ir work with a motor saw !hough exceed the level perm it­ted yet not more than by two times (table 9). This means that when the work performed by a motor saw does not last more than 2-4 hours daily and has a lot of interruptions without vibrations, lum­bermen are not exposed to too high loads through vibrations. Thus vibrations do not affect their health yet they diminish their working ability and per­formance. lf the time of exposure to vibrations and other safety measures are disregarded, the vibrations of modern motor saws may also cause the disease called white fingers. Vibration loads on the front hand le are essentially lower and are not decisive as to the assessment of lumberman's vibration load (table 10). The testing of differences and regression de­pendence prove that vibration load of a lumberman is higher if work is performed with an ol der motor saw, which has been in use for quite some time (graph 11, table 10). The loads during the work with a motor saw as well as during the entire productive time (table 19) are characteristically higher in the cutting of beech trees than conifer­ous trees. A greater share of the elements without vibrations: manual work, the observing of forest regulations diminishes lumbermen's load. The selection of the motor saws, for which the tests have proved !hat the ir vibration level in cross cutting was under 12 ms-2, and which have warmed up handles, the regular exchanging of antivibration protectors and the maintenance of sawing parts contribute to lower vibration loads. Limited time of work performed with a motor saw, regular use of gloves and periodic medical checkups decrease the harmful effect of vibrations. Yet the appropri­ate work technique, with frequent propping of a motor saw, can mostly contribute to safe work with less vibrations. VIRI 1. LIPOGLAVŠEK, M., 1990, Belastung der Waldarbeiter mit Uirm und Schwingungen,-19. IUFRO Word Congres, Montreal, Division 3, Pro­ceedings, s. 243-?51. 2. LIPOGLAVSEK, M., 1994, Obremenitev se­kacev s tresenjem, Zbornik gozdarstva in lesar­stva, 43, s. 149-166, Ljubljana 3. RUPPERT, D., 1987, Aus dre Arbeit des FPA -Motorsagen. -Forsttechnische informa­tionen 39, 8, KWF Mainz 4. RUPPERT, D., 1992, Aus der Arbeit des FPA -Motorsagen. -Forsttechnische informa­tionen 44, 1 o, KWF Mainz 5. ISO 5349, 1986 Mechanical vibration -Guide­lines for the measurement and the assessment of human exposure to hand-transmitted vibration 6. ISO 7505, 1986 Forestry machinery -Chain saws. Measurement of hand transmitted vibration 306 GozdV 53, 1995 GDK: 175.2+181.1:(497.12'06) Floristicna presenecenja v stenah nad Kolpo in druge floristicne zanimivosti s Kocevske Floristic Surprises in Rock Faces above the Kolpa River and Other Floristically lnteresting Data from the Kocevsko Area (SE Slovenia) Marko ACCETTO • Izvlecek Accetto, M.: Floristicna presenecenja v stenah nad Kolpo in druge floristicne zanimivosti s Ko­cevske. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1995. V slo­venšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 32. Avtor opisuje nova nahajališca 16 rastlinskih taksonov na Kocevskem. Med njimi je Si/ene pu­si/la ssp. ma/yi novost v slovenski flori; Asp/enium seelosii in Iris il/yrica sta prvic najdeni na Ko­cevskem, najdišce vrste Scabiosa si/enifolia je bilo potrjeno 151 let po prvi navedbi. Pri drugih vrstah, kot so Carex sempervirens, G. brachy­stachys, G. mucronata, Si/ene hayekiana, Rham­nus pu mil us, Daphne alpina, Campanula justiniana, Geranium macrorrhizum, Cotoneaster tomento­sus, Betonica alopecuros, Peltigera /eucophlebia in Rhinanthus alectorolophus, gre za nova najdišca v že ugotovljenih in novih kvadrantih srednjeevrop­skega karti ranja flore. Kljucne besede: flora, Kocevska, Slovenija, 1 UVOD INTRODUCTION Od prvih Wulfenovih zapisov o flori Kocevske (1762-1763-dr. V. Petkovšek, 1960, in ustno sporocilo dr. N. Praprotnik) je minilo dvestotriintrideset let. Od tedaj pa do danes menda na Slovenskem ni bilo botanika, ki ga pot ne bi zanesla vanjo, in da iz nje ni odšel "praznih rok". Zato spada danes Kocevska med floristicno dobro poznane, pestre in bogate pokrajine. Manj raziskana so ostala le njena težje prehodna obmocja, to so ostenja, ki jih na Kocevskem ne manjka. Najvišja in naj­obsežnejša, prepadna in previsna ostenja ·Dr. M. A. dipl. ing. gozd., 61301 Krka, Hocevje 26,SLO Synopsis Accetto, M.: Floristic Surprises in Rock Faces above the Kolpa River and Other Floristically ln­teresting Data from the Kocevsko Area (SE Slo­venia). Gozdarski vestnik, No. 7-8/1995. ln Slo­vene with a summary in English, lit. quot. 32. New habitats of 16 plant taxons in the Kocevje area are being described by the author. Among them, Si/ene pusil/a ssp. ma/yi is a novelty in Slovenian flora, Asplenium seelosiiand Iris illyrica were located in the Kocevsko area for the first time, the habitat of the Scabiosa silenifolia was confirmed 151 years after the first quotation. With other species like Carex sempervirens, G. brachy­stachys, C.mucronata, Si/ene hayekiana, Rham­nuspumilus, Daphnealpina, Campanulajustiniana, Geranium macrorrhizum, Cotoneaster tomento­sus, Betonica alopecuros, Peltigera leucophlebia and Rhinanthus a/ectorolophus it is the case of new habitats in the already established and new quadrants of the Central European flora mapping. Key words: flora, Kocevsko, Slovenia so v Kolpski dolini, ki ji dajejo svojevrstno, enkratno in nepopisno lepo1o. Vidimo jih nad Kolpo na vec mestih od njenega izvira pa tja do konca gricevnata in prijazne Bele Krajine. Najbolj poznana ostenja v dolini zgornje Kolpe so na slovenski strani Strma reber, stene pod Možem, Loška stena, stene pod Krokarjem, Kuželjska stena, Planinska stena in druge, ki se spušcajo izpod najvišjih vrhov Borovške gore. Od tod naprej proti vzhodu skladno z zni­ževanjem gora ob naši mejni reki postajajo nižja, manj obsežna in manj izrazita (Mala stena, Velika stena, Baba, Kavernova stena). Med obema skupinama astenij so Kozice nad Dolom pri Predgradu, Pek­lenska stena in Pajtlerica zadnja obsež­ nejša ostenja. Predmet prispevka je flora manj razi- GozdV 53, 1995 307 skanih kocevskih ostenij. V ta vsesplošno orografsko in ekološko ekstremni svet sem se odpravil z enim samim namenom, da. ugotovim: . . -katere rastline uspevaJO v tem okolju. Poudariti moram, da pri tem ne gre za sistematicen prikaz rastlinstva kocevskih ostenij, temvec zgolj za ~ezu~at obcas.~ih rastlinoslovskih potepanJ v easu prezlv­ljanja pocitnic v Kolpski dolini in med drugimi prostimi dnevi. . . . Ostenja, ki so posebno pntegmla moJo pozornost, so na strmih, z vec strani proti Kolpi se spušcajocih pobocjih južnega dela Spodnjeloške gore, to je v Kozicah, nad zaselkom Kuželj ter nad Gotenico. Slika 1: Kozice v Spodnjeloški gori 2 KRATEK ORIS OBISKANEGA OB­ MOCJA 2 SHORT DESCRIPTION OF VISITED AREA 2.1 Kozice Na jugovzhodnem delu ~podnjelošk~ gore se v Kozicah vlece s1stem osteniJ (slika 1 ). To je v osnovi v jugovzhodni ~men potekajoca globoka strma grapa. VanJO se z obeh strani poševno ali pravokotna, v obliki klina zajedajo kar mogocna, pre­padna in ponekod previsna ostenja. Visok~ so okoli 1 OO do 150 metrov, izjemoma tud1 vec. Odprta so zdaj proti jugu, zdaj proti severu in drugim nebesnim stranem. -~g? ­raj, kjer je grapa razdeljena v d~-~ krajsa ~n široka kraka, je nadmorska v1s1na Koz1c 716 m. Približno na nadmorski višini 390 m zapira dno grape naravna, okoli 4 m do 5 m visoka kamnita stena, podobna hudo­ 308 GozdV 53, 1995 urniški pregradi. Ceznjo padajo ob vecjih deževjih hudourne vode na ravno skalnato podslapje ter pod naravnim skaJnatim mostom nadaljujejo pot po ozki, strmi, v skalo vdolbeni strugi. Ko vode pritecejo na apneno podlago, izginejo pod površje in se ponovno pojavijo v podvodnih izvirih reke Kolpe. Širšo okolico ostenij in grapo, ki jih gradijo jurski dolomiti (Bukovac et al. 1983), pretežno porašcajo toploljubni goz­dovi bukve, crnega gabra in topokrpega javorja ( Ostryo-Fagetum var. geogr. Acer obtusatum). Na grebenih se v ekstremnih ekoloških razmerah pojavlja asociacija hrastov in crnega gabra ( Querco-Ostry­etum). Zelo pogosto in na velikih površinah dobimo tod številne razvojne stopnje vege­tacije obeh navedenih združb. V samih stenah oziroma razpokah v njih Slika 2: Kuželjska stena je splošno razširjena geografska varianta · združbe predalpskega petoprstnika z Justi­novo zvoncico ( Potentilletum caulescentis var. geogr. Campanula justiniana). Mesta, kjer iz razpok v stenah ali njihovih vznožjih polzi ali te ce voda, naseljuje skoraj povsod asociacija mahu Eucladium verticillatum in alpske mastnice (Eucladio verticillati-Pin­guiculetum alpinae). Na južnem in jugozahodnem koncu Spod­njeloške gore je še vec manjših ostenij, ki jih pretežno gradi jurski apnenec. Le naj­vecji steni, Peklenska stena in Pajtlerica sta iz enakih kamnin, kot jih dobimo v Kozicah. 2.2 Kuželjske stene V vsej Kolpski dolini je Kuželjska stena zagotovo najbolj samostojna in zakljucena enota, ki ima obliko lomljenega mogocnega kamnitega zidu (slika 2). Tak videz ji daje plastnost kamninskega gradiva, ki ga se­stavljajo triasni dolomiti, jurski dolomiti z lecami apnenca in jurski apnenci (Savic, Dozet 1985). Zahodni del ostenja poteka v smeri severozahod, vzhodni del pa skoraj v vzhodni smeri. Pod približno enakim kotom poteka tudi struga reke Kolpe južno od zaselka Kuželj. Najvišja tocka ostenja je v njegovem zahodnem delu v nadmorski višini 874 m, vznožje sten pa je približno 700 m nad morjem. Tod so stene visoke okoli 150 m do 175 m in se proti zahodu in vzhodu polagoma znižujejo. Meje med že od dalec vidnimi plastmi kamninskega gradiva so ponekod kar široke, bolj ali manj prehodne, poševne police. Zanimivost v zahodnem delu ostenja je poznano "okno". V ostenju in okolici se pojavljajo iste združbe kot v Kozicah, le razgiban plato nad stenami, imenovan Stružnica, porašca gozd jelke in bukve (Abieti-Fagetum dina­ricum). Tod je bil kmalu po koncu druge vojne posekan pragozd z enakim imenom. 2.3 Ostenja zahodno od Golenice (Ka­meni zid, Goteniška planina) -so bila že opisana (Accetto 1993). 3 NOVA NAHAJALIŠCA' 3 NEW LOCALITIES' 3.1 Malyjeva lepnica (Si/ene pusil/a Walds. & Kit. subsp. ma/yi (H. Neu­mayer) Greuter & Burdet) = S. qi.Jadri­dentata subsp. ma/yiNeumayer in Osterr. Bot. Zeitschr. 72: 282, 1923 (basion.). Na imenovani takson sem prvic naletel v poznem poletju leta 1993. Rastli na je takrat že odcvetela. Do tedaj nepoznane lepnice zato nisem mogel dolociti. Pocakal sem na naslednje leto, ko sem jo dobil v polnem cvetenju (slika 3). Pot do njene dolocitve pa ni bila lahka. Spada namrec v agregat S. pusil/a, ki že dolgo dela preglavice tudi najboljšim poznavalcem le-tega. Zato so mi priskocili na pomoc kolegi botaniki" z Biološkega inštituta SAZU s svojimi her­ 310 GozdV 53, 1995 barijskimi primerki lepnic in botanicno literaturo, ter prof. dr. T. Wraber" z nasveti. Slednji se je ob pogledu na prine­šene primerke in mojem opisu njihovih cvetnih podrobnosti spomnil podobnih lep­nic iz Bosne in nakazal možnost na najdbo Malyjeve lepnice. Ob nadaljnih primerjavah nabranih pri­merkov z opisi lepnic H. Neumayerja (1923: 282), ki je prvi opisal imenovano podvrsto, s primerki te podvrste iz herbarija SARA (Zemaljski muzej, Sarajevo), ki jih je dolocil prav Neumayer, z raziskavami naših takR sonov iz agregata S. pusil/a (Kofol-Seliger & T. Wraber 1979, Kofol1980), s slikovnim gradivom v delu /conographia (Javorka & Csapody 1991) in s herbarijskimi primerki iz Bosne (T. Wraber 1962) sem ugotovil, da gre za Malyjevo lepnico. Ta v seznamu slovenske flore doslej še ni bila omenjena. Upošteval sem tudi novejšo revizijo agregata S. pusil/a iz Avstrije (Melzheimer, Polatschek 1992), v katero pa niso bili vkljuceni taksoni iz južnejših flornih ob­mocij. Novo odkrit takson imajo povecini za podvrsto (H. Neumayer 1923: 288, Degen 1937: 88, So6 1974: 451, Greuter et al. 1984:271, Chater & Walters 1964: 173). Vsa dosedanja nahajališca obravnavane podvrste so v subalpinskem pasu (n. v. 1200 m do 1700 m) osrednjih in zahodnih predelov Balkanskega polotoka: Velebit (Malovan), Bosna (Osjecenica pri Pet­rovcu, Klekovaca, Šator), Dinara (Vršine, Lišan, Troglav) cit. po Degnu (1937: 88­89). Novo nahajališce S. pusil/a subsp. ma/yi (Kozice, SW, 610 m, 0556/1, leg. 23. 7. 1993, det. 30. 5. 1994) je za zdaj naj­zahodnejše in hkrati po nadmorski višini najnižje najdišce te podvrste. Tu raste v skalnih razpokah spodnjega dela previsne stene, ki jo zasencujejo tako krošnje v grapi rastocega bukovja kot tudi slabih sto met­ • Nova nahajališca obravnavanih vrst so priR kazana na arealnih kartah na koncu prispevka. Vsi najdeni osebki so bili oddani v herbarij Univerze v Ljubljani (LJU). (The new localities of the speR cies discussed are shown in areal maps in the end of the article). •• Vsem se za pomoc najlepše zahvaljujem. rov oddaljeno navpicno ostenje na zahodni strani. Razširjena je tudi na dolomitni, z zemljo pomešani pržini (droben grušc). Na mestu, kjer sem jo našel prvic, sem na­ pravil naslednji fitocenološki popis: Nadmorska višina: 61 O m, lega: (SW), geološka podlaga: jurski dolomit, velikost popisana površine stene: okoli 30 m2, pokrovnost 3 % Z: Si/ene pusi/la ssp. ma/yi 3 Mafinia arundinacea 3 Primula auricu/a 2 Patenti/la cau/escens 2 Carex mucronata 2 Campanula justiniana 1 Pinguicula alpina 1 (Pri oceni pokrovnosti vrst pomeni: 1 = 1 osebek; 2 = 2 -4 os.; 3 = 5 -50 os.; 4 = > 50 os.; 5 =5-1 1%; 6 = 12-24%; 7 = 25­49%; 8 =50-74%; 9 = 75-100%). 3.2 Seelosov sršaj (Asplenium see/osii ssp. seelosii Leybold) Tudi najdbo Seelosovega sršaja v stenah Kozic lahko imamo za presenecenje. To je doslej najjužnejše nahajališce tega jugo-. vzhodnoalpsko-evropskega endemita (Reich­stein, ln: Hegi 1 984) in hkrati prvo najdišce na Kocevskem in v našem preddinarskem svetu. Ta sršaj sem našel na stropih treh manjših spodmolov (slika 4) v razmeroma težko dostopnih stenah. 0556/1: Kozice, n. v. 570 m, SE. Leg. & det. 2. 6. 1 994 Ceprav se Seelosov sršaj pojavlja tudi na apnencu, velja v splošnem za znacilnost dolomitne podlage (Reichstein in Hegi 1984, Oberdorfer 1 979). Uvršcajo ga med znacilnice zveze Patenti/lian caulescentis (ibid.). 3.3 Ilirska perunica (Iris il/yrica Tomma­sini) Iz kompleksa Iris pal/ida s. lat. se na našem ozemlju pojavljata ilirska perunika (slika 5) in bohinjska perunika (Iris cengialti Ambrosi f. vochinensis Paulin). Prva je razširjena na našem Krasu in kraško­ istrskih gorah (Mayer 1952 in dr.), druga pretežno v Julijskih Alpah (Mayer 1952, T. Wraber 1 964, 1 985, Poldini 1975, Daks­kobler 1 994). V preddinarskem svetu je verjetno to vrsto oziroma njeno sorodnica (1. croatica? -po ustnem sporocilu T. Wraberja) našel M. Wraber (Straža, 0156/ 3, 21. 10. 1970). Na Kocevskem, kjer doslej ta vrsta še ni bila omenjena, sem nanjo najprej naletel v Peklenski steni (0456/3, n. v. 510 m, W. Leg. & det. 12. 8. 1993), nato še v Kozicah (0556/1, n. v. 570 m, SE,. Leg. & det. 29. 5. 1 994) in Kuželjskih stenah (0554/2, n. v. 740 m, SW. Leg. & det. 24. 6. 1994). V vseh naštetih najdišcih raste na težko dostopnih mestih. 3.4 Lepnicevolistni grintavec ( Scabiosa si/enifo/ia W. & K.) Po odkritju te vrste na Notranjskem Snežniku (Tomassini, Biasoletto 1843 cit. po T. Wraber 1 990) in Goteniški planini (Fleischmann 1 844), je bilo doslej potrjeno le nahajališce na Snežniku (Lovka 1972, LJU 32919). Zato je bil lepnicevolistni grintavec (slika 6) v Rdecem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije uvršcen med redke vrste (T. Wraber, Skoberne 1 989). Najdišce na "Goteniški planini" je bilo potrjeno 151 let po prvi Fleischmannovi navedbi. Vrsto sem našel za robom najvišje ležecega ostenja za­ hodno od Golenice (Goteniška planina, 0354/3, n. v. 1000 m, SE. Leg. & det. 26. 6. 1 994). To je že druga potrditev Fleisch­ mannove navedbe rastlinske vrste (o prvi sem pisal v Proteusu, 1 993,56,3) v ob­ mocju, ki ga imenovani botanik oznacuje z danes pozabljenim imenom Goteniška planina. Vsekakor zanimiv primer, kako smo lahko na osnovi floristicnih najdišc z vecjo gotovostjo locirali Goteniško planino. To ime si je to obmocje prislužila predvsem po razmeroma obsežnih travišcih, ki jih ustvarja naslednja, peta, obravnavana vrsta. GozdV 53, 1995 311 3.5 Vednozeleni šaš ( Carex semper­virens Vili.) Zelo strme južne in jugovzhodne lege na Goteniški planini porašca nadomestna združba alpinskih trav i šc, ki sem jo na osnovi vegetacijske tabele z osmimi popisi oznacil kot travišce vednozelenega šaša in kalniške vilovine (Seslerio kalnikensis­Caricetum sempervirentis). To je travišce, v katerem zaradi nižjih nadmorskih višin (560 m do 1050 m) manjkajo številni alpinski elementi. Predstavljam ga z na­slednjim popisom, ki je nomenklaturni tip (Nomenclationis typus) asociacije: Slovenija, Kocevska, Goteniška planina, n. v. (Aititude) 1050 m eksp. (Exposition) SE, nagib (lnclination) 35, skalnatost (Sto­nines) 2%, pokrovnost (Cover value) 95%; Datum (Date): 21. 5. 1995. E2: Erica carnea 2, Fagus sylvatica +, Ostrya carpinifolia + E1 : Carex sempervirens 3, Sesleria kalnikensis 3, Aposeris foetida 2, Betonica alopecuros 2, Carex flacca 2, Car/ina acaulis 2, Cyclamen purpurascens 2, Eu­phorbia amygdaloides 2, Gentiana lutea ssp. symphyandra 2, Helleborus niger 2, H. dumetorum 2, Phyteuma orbicu/are 2, Pteridium aqui/inum 2, Salvia pratensis 2, Si/ene nutans 2, Allium ochroleucum 1, Aquilegia vulgaris 1, Calamagrostis varia 1, Carex tomentosa 1 (det. A. Seliškar), Dacty/is polygama 1, Ga/ium mollugo 1, Slika 3: Malyjeva lepnica (Si/ene pusilla ssp. malyii) Gymnadenia conopsea 1, Lotus corni­culatus 1 , Leontodon incanus 1 , Luzu/a sy/vatica ssp. sylvatica 1, Me/ica nutans 1 , Molinia arundinacea 1 , Oreh is signifera 1 , Primula acaulis 1, Ran uncu/us acer 1, Scabiosa lucida 1 , Senecio ovirensis 1 , Si/ene nutans 1 , Trifolium montanum 1 , Vincetoxicum hirundinaria 1 , Fragaria ves­ ' ca +, Gentiana asc/epiadea +, Lilium martagon +, Ompha/odes verna +, Plan­ tago media +, Polygala chamaebuxus +, Patenti/la erecta +, Peucedanum austria­ cum +, Verbascum sp. +, Thymus sp. + EO: Torte/la tortuosa +, Brachythecium velutinum + Vednozeleni šaš, ki v tej združbi doseže precejšno pokrovno vrednost, je na Ko­cevskem najden tretji c (Goteniška planina, 0354/3, n. v. 700-1030 m, SE-E. Leg. & det. 26. 6. 1994}. Doslej poznani na­hajališci te vrste na Kocevskem sta na Krempi (Martinci c 1958) in v dolini Belice (Štimec 1982). 3.6 Tanki šaš (Carex brachystachys Schrank et Moll.) Ta alpska vrsta, ki raste predvsem po vlažnem skalovju in grušcnatih tratah v alpskem svetu, to je v združbah zveze Cystopteridion, je bila najdena tudi v di­narskem in preddinarskem fitogeograf­skem obmocju. Po podatkih herbarija LJU Slika 4: Seelosov sršaj (Asplenium seelosii) in domaci h bota nicnih virov so najdbe v obeh zadnje imenovanih obmocjih poveci ni iz novejšega casa . Na Kocevskem je bil obravnavani šaš doslej najden na Veliki gori (Crni vrh, g.e. Grcarice, 0354/1 , M. Wraber, 1964; Velika Bela stena, 0354/1, Piskernik, 1967) in v Gotenici (0354/3, Accetto, 1993). številna nova nahajališ ca te vrste v novem in v že ugotovljenih kvadrantih na Kocevskem kažejo, da je tod dokaj pogost. Najbolj pogosto ga dobimo v asociaciji Euc/adio verticil/ati-Pinguiculetum alpinae in v vlažnejši subasociaciji združbe Necke­ro-Campanuletum justinianae caricetosum brachystachyos. 0556/1 : Spodnje loška gora, Kozice, n. v. 470 m do 650 m, N, E, (W). Leg. & det. 2. 6. 1994. Novo najdišce v novem kvadrantu. 0354/3: Goteniška gora, Sovja stena, n. v. 1080 m, NNE. Leg. & det. 5. 7. 1994; 0354/1: Mala Bela stena, n. v. 1000 m, W. Leg. & det. 5. 7. 1994; Velika gora, odd. 66, g. e. Ve­lika gora, n. v. 11 OO m E. Leg. & det. 1. 7. 1994; Velika gora, Zadoljske stene, n. v. 1070 m, NE. Leg. & det. 1. 7. 1994; Velika gora, ostenja nad Za­doljskimi stenami, n. v. 1050 m, Slika 5: Ilirska perunika (Iris illyrica) E. Leg. & det. 1. 7. 1994; Velika gora, odd. 37 g. e. Gr­ca rice , n. v. 920 m, E. Leg. & det 1. 7. 1994; 3.7 Ostnati šaš (Carex mucronata All.) Imenovani šaš, ki ga v splošnem uvrš­cajo med predstavnike alpske flore in med znaci lnice zveze Potentillion caulescentis, je pri nas pretežno razširjen v alpskem svetu. Tu ga najpogosteje dobimo v združ­bi predalpskega petoprstnika (Potenti-1/etum caulescentis). Najden je bil tudi v dinarskem in preddinarskem svetu. Na Kocevskem so bila omenjena le tri naj­dišca: v kvadrantu 0454/4 na Krokarju in Krempi (Martin cic 1956, 1961) in v kvad­rantu 0454/1 v dolini Belice (Štimec 1982). Z novimi najdi šc i se je njegov arel na Kocevskem precej p oveca l. Ugotovljen je bil še v štirih novih kvadrantih: 0354/3: Goteniška planina, n. v. 700 m do 1000 m, vse lege. Leg. & det. 18. 6. 1994; 0556/1: Kozice, n. v. 500 m do 700 m, vse lege. Leg. & det. 15. 5. 1994; 0456/3: Pajtlerica, n. v. 700 m, SW. Leg. & det. 12. 8. 1993; 0554/2: Kuželjska stena, n. v. 780 m, SW. Leg. & det.. 24. 6. 1994. Slika 6: Lepn ic evolistni grintavec (Scabiosa sile­nifolia) GozdV53, 1995 313 Na Kocevskem se najpogosteje pojavlja v asociaciji Potentilletum cau/escentis var. geogr. Campanula justin/ana. Kot sprem­ljevalna vrsta raste tudi v združbi Euc/adio verticil/ati-Pinguiculetum a/pinae. 3.8 Hayekova lepnica (Si/ene hayekiana Handei-Mazzetli et Janchen) O razširjenosti te vrste v Sloveniji dobimo v Mali flori (T. Wraber 1984: 376) podatek, da raste predvsem v alpskem, pa tudi v predalpskem in dinarskem prostoru. Naj­ dišca v preddinarskem svetu tod še niso bila upoštevana, cetudi jih že dolgo po­znamo (Zalokar 1937). Upoštevali pa so jih v zadnji izdaji Hegija (1979,3,2: 11 08). Na Kocevskem ta vrsta ni bila velikokrat omenjena. Doslej so znana le štiri najdišca. Eno najdišce na Veliki gori (0354/1, Velika Bela stena, M. Planina, 1958) in tri v kvadrantu 0454/4 na Krokarju (Martincic 1961) ter Krem pi in v Loški steni (Strgar 1963). V letih 1993 in 1994 sem Hayekovo lepnico našel na številnih mestih v treh že ugotovljenih in štirih novih kvadrantih: 0354/1: Velika gora, Mala Bela stena, n .. v. 1040 m, W. Leg. & det. 5. 7. 1994. Novo nahajališce v že ugotovljenem kvadrantu. 0454/4: Med Firstovim repom in Kro­karjem, stene, n. v. 980 m, SSW. Leg. & det. 22. 7. 1992; Novo nahajališce v že ugotov­ljenem kvadrantu. 0454/1: Zurgovske stene, Taborska ste­na, n. v. 900 m, SW. Leg. & det. 29. 7. 1992; avtorjev popis. Novo nahajališce v že ugotov­ ljenem kvadrantu. 0556/1: Kozice, stene, n. v. 650 m SE. Leg. & det. 17. 8. 1994; avtorjev popis. Novo nahajališce v no­vem kvadrantu. 0456/3: Pajtlerica, stene, n. v. 710 m, W. Leg. & det. 12. 8. 1993; avtorjev popis. Novo nahajališce v novem kvadrantu. 0554/2: Kuželjska stena, n. v. 750 m, SW. Leg. & det. 24. 6. 1994; 314 GozdV 53, 1995 avtorjev popis. Novo nahajališce v novem kvadrantu. 0354/3: Goteniška planina, stene, n. v. 850 m, NE. Leg. & det. 26. 6. 1994; avtorjev popis. Novo na­ hajališce v novem kvadrantu. Na osnovi znanih in novih najdišc lahko sklepamo, da spada Hayekova lepnica med redne spremljevalce kocevskih aste­nij. Skupaj z znacilnico Asplenium fissum in drugimi vrstami ustvarja na sosednjem hrvaškem ozemlju asociacija Asplenio­Si/enetum hayekianae Horvat 1962, ki na Kocevskem še ni bila ugotovljena. 3.9 Nizka kozja cešnja (Rhamnus pu­mi/us Turra) To vrsto na Kocevskem najbolj pogosto dobimo v združbi predalpskega petoprst­nika (Patenti/let um cau/escentis var. geogr. Campanu/a justin/ana). Tod je bilo že dozdaj poznanih vec nahajališc (0354/1, Velika gora, M. Planina, 1_985; 0454/4 Krokar, Martincic, 1961, Stimec 1982; Krempa, Strgar 1963; 0454/1, Ta~orska stena, Štimec 1982; 0454/3, Ribjek, Stimec 1982). Zato tudi nova nahajališca v štirih novih kvadrantih ne presenecajo. 0554/2: Kuželjska stena, n. v. 780 m, SW. Leg. & det. 24. 6. 1994. 0456/3: Pajtlerica, stene, n. v. 720 m, SW, Leg. & det. 12. 8. 1993; 0556/1: Kozice, stene, n. v. 657 m, NE, Leg. & det. 2. 6. 1994; 0354/3: Goteniška planina, stene, n. v. 950 m, NE, Leg. & det. 15. 5. 1994. 3.1 o Alpski volcin (Daphne alpina L.) Na obravnavanem obmocju sta bili doslej poznani le dve najdišci alpskega volcina. V Loški steni (0454/4, Peterlin 1961) in nedalec proc v stenah med Krokarjem in Firstovim repom (0454/4, Accetto, 30. 5. 1993). Novo nahajališce je v Kuželjski steni, 0554/2, n. v. 750 m, SW. Leg. & det. 24. 6. 1994. 3.11 Justinova zvoncica (Campanu/a justin/ana Wil.) Justinovo zvoncico smo na Kocevsko­ribniškem obmocju pred letom 1992 še lahko prištevali med redke vrste, saj je bila znana le s treh najdišc (Kadice, M. Planina 1962, Krokar in dolina Belice, Štimec 1982). Številna novo odkrita nahajališca po letu 1992 (Accetto 1994) so to mnenje mocno spremenila. Ta naša endemicna vrsta je bila najdena v vseh pogorjih zahodnega dela Kocevsko-ribniškega ob­mocja, razen v Stojni. Ko je že kazalo, da je tod ni, sem jo našel v enem izmed najbolj obiskanih predelov Stojne, to je v stenah pod razvalinami gradu Fridrihštajn. Kmalu zatem še v drugih ostenjih južno od Frid­rihštajna, nato še v stenah pod Livoldskim vrhom in zahodnem skalnatem pobocju Srnjaka. Vsa omenjena nahajališca so v novem kvadrantu srednjeevropskega kar­tiranja flore. 0355/3: Stojna, Fridrihštajn, stene, n. v. 970 m, E,W,S. Leg. & det. 12. 8. 1994; avtorjev popis. Novo nahajališce v novem kvadrantu. -Stojna, odd. 82 a, g. e. Stojna, ostenja, n. v. 960 m, E. Leg. & det. 12. 8. 1994; avtorjev popis. Novo nahajališce. -Pod Livoldskim vrhom, stene, n. v. 970 m, N, W. Leg. & det. 12. 8. 1994; avtorjev popis. Novo nahajališce. -Stojna, Srnjak, zelo skalnato pobocje, n. v. 950 m, NW. Leg. & det. 12. 8. 1994; avtorjev popis. Novo nahajališce. Raste v združbi Neckero-Campanuletum justinianae. Pri floristicnem popisovanju omenjene združbe sem našel tudi na­slednjo, dvanajsto omenjeno vrsto. 3.12 Korenikasta krvomocnica (Gerani­ um macrorrhizum L.) Po sedanjem poznavanju razširjenosti te vrste v Sloveniji povzemam, da ni prav pogosta vrsta. Ta ugotovitev velja tem bolj za Kocevsko. Tod jo je prvi omenil Fleisch­mann (1843), vendar z zelo netocno na­vedbo nahajališca. Njeno nahajališce je potrdil Strgar (1963), ko jo je našel na Suhem in Mestnem vrhu (0355/3). Novo nahajališce je v istem kvadrantu: 0355/3: pod Livoldskim vrhom, n. v. 970m, W, Leg. & det. 12. 8. 1994. 3.13 Dlakava panešplja (Cotoneaster tomentosus (Ait.) Lindi.) Med vsemi doslej omenjenimi rastlinami je dlakava panešplja na Kocevske!!' naj­veckrat omenjena (Peterlin 1962, Stimec 1982, Martincic 1961). To grmovnico do­bimo v najbolj toplih obmocjih Kocevske. V podobnih ekoloških razmerah sem jo našel tudi v novem kvadrantu. 0354/3: Gotenica, Kameni zid, n. v. 900 m, S. Leg. & det. 23. 7. 1993. 3.14 Jacquinov cistec (Betonica a/o­pecuros L.) Ta vrsta je bila doslej znana na Ko­cevskem le s Krokarja (Martincic 1961), Bosljive Loke in iz doline Belice (Štimec 1982). Bolj pogosta je v alpskem svetu, zlasti na travišcih vednozelenega šaša in pisane vilovine (Seslerio a/bicantis-Cari­cetum sempervirentis), je pa tudi v našem predalpskem svetu. Pri floristicnem popisovanju crnega bo­rovja sem jo našel pod Možem (1113 m) v že ugotovljenem kvadrantu, pri floristicnem popisovanju travišc vednozelenega šaša in kalniške vilovine pa v novem kvadrantu srednjeevropskega kartiranja flore na Go­teniški planini.. GozdV 53, 1995 315 0454/3: Pod Možem, n. v. 1020 m, SW. Leg. 22. 7. 1992, det. 12. 12. 1994. 0354/3: Goteniška planina, n. v. 1140 m, E. Leg. & det. 18. 6. 1995. 3.15 Peltigera /eucophlebia (Nyl.) Gyel­nik To je zanimiva lišajska vrsta, ki je bila na Kocevskem doslej najdena le v mrazišcnih smrecjih v koliševkah (Asplenio-Piceetum var. geogr. Ompha/odes verna). V sploš­nem jo pri nas dobimo v subalpinskem pasu (Batic et al. 1985), našel pa sem jo tudi v mrazišcnih smrecjih (Lonicero cae­ru/eae-Piceetum) na obmocju Notranj­skega Snežnika, kjer je bila povsod za­menjana z njeno sorodnica P. aphtosa, ki po mnenju Batica (ustno sporocilo) pri nas še ni bila najdena. Obravnavana vrsta je pomembna s fitocenološkega gledišca, saj floristicno povezuje vsa naša mrazišcna smrecja. Tokratni novi najdišci sta v Zadoljskih stenah (na rastišcu združbe, ki je dokaj podobna asociaciji Ribe so alpini-Piceetum) in na Goteniški gori (v podobnih ekoloških razmerah). 0354/1: Velika gora, Zadoljske stene, n. v. 1000 m, NE. Leg. & det. 1. 7. 1994. Novo najdišce v novem kvadrantu. 0354/3: Goteniška gora, ob cesti v add. 87, g. e. Gotenica, n. v. 1050 m, NE. Leg. & det. 28. 6. 1995. Novo najdišce v že ugotovlje­nem kvadrantu. 3.16 Kosmati škrobotec (Rhinanthus a/ectorolophus (Scop.) Poll.) Kosmati škrobotec je med doslej obrav­navan imi rastlinami edini, ki ni bil najden v ostenjih. Našel sem ga ob reki Kolpi, med zaselkoma Breg in Radenci, to je v novem kvadrantu 0556/2 (n. v. 170 m. Leg. & det. 24. 5. 1994), kjer je njegovo drugo na­hajališce na Kocevskem. Prvo najdišce je bilo odkrito ob isti reki pri kraju Bosljiva Loka (Štimec 1982). 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUCKI Iz povedanega lahko povzamem, da sem obravnaval nova najdišca 16 takso­nov. Med njimi je en taksen novost v slovenski flori, dva taksona sta bila na Kocevskem najdena prvic, najdišce enega je bilo potrjeno po dolgih 151 letih. Pri drugih 12 taksonih gre za nova najdišca v obravnavanem obmocju sicer že znanih taksonov, ki bodo dopolnili vedenje o njihovi razširjenosti tako na obravnavanem kot tudi na širšem slovenskem ozemlju. Nadalje lahko ugotovimo, da ima vsako od obiskanih astenij svoje posebnosti: -v Kuželjski steni raste najvec vrst, ki so sicer doma v submediteranskem svetu (npr. ilirska perunika, skalni glavinec, bo­dicasta lobodika in druge). -Kozice so posebnost v tem, da se tod stikala najjužnejše nahajališce jugovzhod­noalpsko-evropskega endemita (Seelosov sršaj) in najzahodnejše nahajališce bal­kanske vrste (Malyjeva lepnica). -za goteniško obmocje pa je znacilno, da ne rastejo skupaj, na majhnem prostoru samo posamicne predstavnice alpske, submediteranska, ilirske in balkanske flore, temvec tudi posamicne nadomestne al­pinske travišcne in gozdne združbe (Se­ slerio kalnikensis-Caricetum semperviren­tis, Rhododendro-Fagetum nam. prav.). Hkrati se samo po sebi ponuja vprašanje naravovarstvene zašcite imenovanih ob­mocij. Medtem ko sta Kuželjska stena in ob­mocje Gotenica že po naravi dobro za­varovani in vkljuceni, prva v varovalno obmocje prihodnjega Kocevskega narav­nega parka, druga med njegove rezervate, je stanje na obmocju Kozic nekoliko dru­gacno. To obmocje sicer spada v sklop omenjenega parka, ni pa še vkljuceno kot celota med njegove rezervata, kamor zagotovo spada. Kljub vsem prizadevanjem za zašcito obravnavanih obmocij, je Malyjeva lepnica med vsemi obravnavanimi rastlinskimi vrstami najbolj ogrožena. Na približno 250m' površine lahko naštejemo le okoli 30 do 40 rušic te podvrste. Ker je to edino nahajališce pri nas, bo v Rdecem seznamu zagotovo uvršcena med redke vrste. Ob­ 316 GozdV 53, 1995 macje Kozic, kjer raste, je sicer težko prehodno, ni pa ovire za komercialno in nabiralsko usmerjene botanike. Vsako, še tako skromno nabiranje lahko ogrozi obstoj te floristicne posebnosti. Ne bi bil rad zapisan med tiste, ki so zgolj z najdbo lloristicne redkosti, pri­ pomogli k njenemu unicenju. Povzetek Od prvih zapisov o flori Kocevske (Wulfen 1762­ 1763) je preteklo že dvestotriintrideset let. Zato je Kocevska danes floristicno dobro poznana, pestra in bogata pokrajina. Manj raziskana so ostala le njena težje prehodna obmocja, to so aste nja, ki jih na Kocevskem ne manjka. Predmet prispevka je flora kocevskih astenij. V ta vsesplošno orografsko in ekološko ekstremni svet sem se odpravil z namenom, da ugotovim: -katere rastline rastejo v teh ekstremnih po~ gojih. Ostenja, ki so pritegnila mojo pozornost, se širijo v jugovzhodnem delu Spodnjeloške gore, v Kozicah (n. v. 300 m-716 m,jurski dolomiti), nad zaselkom Kuželj-v Kuželjski steni (n. v. 700 m­874 m, triadni in jurski dolomiti z Jecami apnenca) in zahodno od Golenice -Kameni zid, Goteniška planina (n. v. 600 m-1000 m, jurski dolomit). V imenovanih ostenjih so bile najdene naslednje vrste oziroma taksoni: Si/ene pusilla ssp. ma/yi, prvo najdišce v Slo­veniji in hkrati najzahodnejše najdišce v okviru areala te balkanske podvrste. Asp/enium see/osii, najjužnejše nahajališce tega jugovzhodnoalpsko-evropskega endemita, prvo na Kocevskem in našem preddinarskem svetu. Iris i/lyrica, prvo najdišce na Kocevskem. Scabiosa silenifolia, po 151 letih potrjeno na­ hajališce. Poleg zgoraj naštetih vrst, ki zagotovo lahko veljajo za floristicna presenecenja, so bila odkrita nova nahajališca na Kocevskem sicer že znanih vrst, kot so: Carex sempervirens, c. brachy­stachys, C. mucronata, Si/ene hayekiana, Rham­nus pumilus, Da ph ne alpina, Campanu/a justi­n iana, Geranium macrorrhizum, Cotoneaster tomentosus, Betonica a/opecuros, Peltigera Jeu­cophlebiain Rhinanthus a/ectorolophus. Z njimi smo dopolnili vednost o njihovi razširjenosti tako na Kocevskem kot tudi v Sloveniji. Nova naha­jališca obravnavanih vrst so prikazana po kvadran­tih srednjeevopskega kartiranja flore v slovenskem tekstu in na arealnih kartah na koncu prispevka. Rastlinski svet v obiskanih ostenjih je že po naravi dobro zavarovan. Vsa navedena obmocja pa so tudi v sklopu prihodnjega Kocevskega narav­nega parka. Med najdenimi vrstami je zaradi majh­ nega števila osebkov ter možnega nabiranja ko~ mercialno usmerjenih "botanikov" predvem ogro­žena Si/ene pusillassp. ma/yi. FLORISTIC SURPRISES IN ROCK FACES ABOVE THE KOLPA RIVER AND OTHER FLORISTICALLY INTERESTING DATA FROM THE KOCEVSKO AREA (SE SLOVENIA) Summary The first notes on the flora of the Kocevsko region (Wulfen 1762-1763) can be established 233 years ago. Because of this, the region of Kocevsko is a floristically well known, variegated and rich area. Only the regions which are hard to be passed, -these are faces, which are quite frequent in the Kocevsko reg ion -have not been thoroughly investigated yet. The object of the article is the flora of the Ko­ cevsko faces. The author's purpose to investigate this orographically and ecologically extreme world was to establish: -which plants grow in such extreme condi­ tions. Areas of faces which caught the author's atten­tion are located in the south-eastern part of the Spodnjeloška gora, in Kozice (300m-716m above sea level, Jurassic dolomites), above the small village Kuželj -two Kuželj faces (700m-874m above sea level, Triassic and Jurassic dolomite s with Jens of limestone) and western from Gotenica -Kameni zid, Goteniška planina (600m-1000m above sea level, Jurassic dolomite). ln the rock faces mentioned the following spe­eles or taxons were found: Si/ene pusil/a ssp. ma/yi, the first habitat in Slovenia and at the same time the most western Jocation within the occurrence zone of this Balkan subspecies. Asplenium seelosii, the most southern habitat of this south-eastern Alpine-European endemite, the first in the Kocevsko region and Slovenian Predinaric area. Iris illyrica, the first habitat in the Kocevsko region. Scabiosa silenifolia, the habitat confirmed after 151 years. Besides the above mentioned species, which can undoubtedly be considered as floristic sur­prises, new habitats of the species already known in the Kocevsko region were discovered. These are: Garex sempervirens, G. brachystachys, G. mucronata, Si/ene hayekiana, Rhamnus pumilus, Daphne alpina, Gampanu/ajustiniana, Geranium macrorrhizum, Gotoneaster tomentosus, Betonica alopecuros, Peltigera /eucophlebia and Rhinanthus alectorolophus. Therewith the knowledge on their distribution in the Kocevsko region as well as in Slovenia has been complemented. The new habi­tats of the species dealt with are presented in 1 GozdV 53, 1995 317 il 11 ,, JL quadrants of the Central European flora mapping in the Slovenian text and in distribution zone maps at the end of the article. Further on, characteristic features could be es­tablished with each of the rock faces examined: -in the Kuželjske faces, the most frequent are those species which are usual in Submediterra­nean countries (e.g./ris illyrica, and others). -the particularity of the Kozice is that the sout­hernmost habitat of the south-eastern Alpine-Eu­ropean endemite (Asplenium seelosil) and the most western habitat of the Balcan species (Si/ene pusil/a ssp. maly1) come together. -it is characteristic of the Gotenica reg ion that not only individual representatives of the Alpine, Submediterranean, lllyrian and Balcan flora but also individual substitutive Alpine grass and for­est associations (Seslerio kalnikensis-Caricetum sempervirentis, Rhododendro-Fagetum) grow to­gether ina small space. Simultaneously, the question of environmental protection of the stated regions comes to the fore. While the Kuželjska face and the Gotenica reg ion are naturally well protected -the former being included into the protected region of the future Kocevje natural park and the latter among its reserves-the situation in the reg ion of Kozice is slightly different. The reg ion, however, is a part of the above mentioned park yet it has not been included as a whole into its reserves although there is no doubt it should have been. Despite all endeavours to protect the mentioned regions, Si/ene pusilla ssp. malyii among all the discussed plant species the mostjeopardized one. ln approximately 250m2 of the area only about 30 to 40 of this subspecies can be found. Because this is the only habitat in Slovenia, it is certainly going to be ranked among the rare species in the Red Ust. The region of Kozice, where it can be found, is hard to be passed yet it does not repre· sent an obstacle for commercially oriented quasi botanists and those keen on gathering plants. Every collecting, though modest, can endanger the existence of this floristic peculiarity. The author hopes not to be one of those who contributed to the destruction of a floristic rarity only because they had identified it. VIRI 1. ACCETIO, M., 1993: Floristicne zanimivosti z bolj in manj znane Kocevske. Proteus, 56,3: 102-107. 2. ACCETIO, M., 1994: Campanulajustiniana Witasek v Sloveniji. Hladnikia, 2: 5-9. 3. ACCETIO, M., 1995: Neckero crispae-Cam­panuletumjustinianaeass. nova v Sloveniji. Raz­prave 4. razreda SAZU (v tisku). 318 GozdV 53, 1995 4. BATIC, F., et al. 1980: Mrazišcni pragozd Prelesnikova koliševka. Zb. gozdarstva in lesar· stva, 18,1:145-252. 5. BUKOVAC, J., et al. 1983: Osnpvna gea­loška karta 1:100 000. Tolmac za list Crnomelj L 33-91. 63 s1r. 6. CHATER, A. 0., WALTERS, S. M., 1964: Si/ene L. ln: Tutin & al., Flora Europaea 1, Cam­bridge. 7. DAKSKOBLER, 1., 1994: Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja. Hlad­nikia, 2: 19·31. 8. DEGEN, A., 1937: Flora Velebitica. 2. Buda­pest. 9. FLEISCHMANN, A., 1844: Ubersicht der Flo­ra Krain's. 10. HEGI, G., 1979: lllustrierte Flora von Mittel­europa, 3,2. 11. HORVAT, 1., 1962: Vegetacija planina za· padne Hrvatske. Prir. istrživanja JAZU,30. 12. JAVORKA, S., CSAPODY, V. 1991: lcono­graphia, Akademia Kiado, Budapest. 13. KOFOL, A., 1980: Taksonomija in horologija agregata Si/ene pusi/lav Sloveniji. Diplomsko delo, 49 str. 14. KOFOL-SELIGER, A., WRABER, T. 1980: Nova podvrsta volnate lepnice (Si/ene weselskyi subsp. wideri subsp. nova) z Dravskega Kozjaka v Sloveniji. Biol. vestnik,27 ,2: 123-134. 15. MARTINCIC, A., 1961: Prispevek k pozna­vanju flore Slovenije. Biološki vestnik, 8: 3-8. 16. MARTINCIC,A., SUŠNIK, F. et al., 1984: Mala flora Slovenije. Cankarjeva založba, 793 str. 17. MAYER, E. 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela 4. raz. SAZU,5, Inštitut za biologijo 3, Ljubljana. 18. MELZHEIMER, V., POLATSCHEK, A. 1992: Revision des Si/ene (Heliospeqna) pusil/a agg. (Caryophylaceae) fOr die Flora Osterreichs. Phy­ton,31,2. 19. NEU MAYER, H., 1923: Einige Fragen der speciellen System ati~, erl8.utert an einiger Gruppe der Gattung Si/ene. Oster. Bot. Zeitschr. 72, 12. 20. OBERDORFER, E., 1979: Excursionsflora. 4. ed., Stuttgart. 21. PETERLIN, S., 1962: Pokrajinske in beta­nicne zanimivosti v dolini zgornje Kolpe. Varstvo narave, 1: 137·147. 22. PETKOVŠEK, V., 1960: Zacetki botanicne vede pri Slovencih. Zbornik ob 150-letnici bota­nicnega vrta v Ljubljani. 23. PLANINA, M., 1960: Floristicna opazovanja v okolici Sodražice. Naloga za strokovni izpit, 44 str. 24. POLDINI, L., 1975: Contributi critici alia conoscenza della flora delle Alpi Friulane e del J Area/ne karte novih nahajališc obravnavanih rastlinskih vrst Area/ne karte novih nahajališc obravnavanih rastlinskih vrst 320 Gozd v 53, 1995 Jaro avantera. Note Miscellanee, Webbia 29, FiM renze. 25. REICHSTEIN, T., 1984: Asp/enium.see/osii Ley.ln: Hegi, G., IIJustrierte Flora von Mitteleuropa, 1:235-236. 26. SAVIC, D., DOZET, S. 1985: Osnovna gea­loška karta 1:1 OO ODO. Tolmac za list Delnice L 33-90. 60 str. 27. STRGAR, V., 1963: Prispevek k poznavanju flore Slovenije. Biološki vestnik, 11: 21M26. 28. ŠTIMEC, 1., 1982: Flora osnovnega polja 0454 Cerk. Diplomska naloga, 33 str. 29. WRABER, T., SKOBERNE, P.1989: Rdeci sezn