206. številka. Ljubi juna, v soboto 9. septembra. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan ivcCer, izimSi nedelje in pravnike, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogerske dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom račnn na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tule dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. za četrt leta 4 gld., za jeden a se po 10 kr. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Se se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ah večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravo i Stvo je na Kongresnem trgu St. 12. Dpravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Neznosni odnošaji na Goriškem. (Iiviren dopis.) Mej slovenskim prebivalstvom na Goriškem zavladala je nepopisna razdraženost proti neki la-honski svojati, ki si je postavila kot nalogo, črniti in slikati goriške Slovence za največje barbarje in divjake, katere treba ukrotiti z brezobzirno silo. — Dan na dan izmišljujejo se nesramne govorice o »napadih" v goriški okolici in te novice brzojav-Ijajo se na vse strani po svetu kot suha resnic;*, kateri naj se 8 studom ćudi najmanj vsa izobražena Evropa. Iredentovski pobalini, katerim je kriva prisega najslajše delo, ako ž njo škodijo smrtno so-vraženim „ščavom" , pode se po okolici, tulijo svoje izzivajoče popevke, a ko pridejo v mesto, hote biti i oni mučeniki pred slovensko surovostjo in izmislijo si kar na suhem grozno novico, kako so bili tu ali tam napadeni. — Štirje Lahoni, ki so se do nezavednosti pijani vračali iz Solkana, pretepli in razmesarili so se mej seboj, a potem so se hoteli rešiti sitnostij s tem, da so si izmislili nekak „napad" od strani Slovencev. O tem dogodku je „Slov. Narod" že večkrat poročal. — Danes pa mi je poročati o škandaloznem dogodku, ki se jo pripetil z ozirom na oni izmišljeni „napadM(!) v seji mestnega starešinstva. Znani Lahon dr. Mara ni, ki je povsod zraven, kadar se hujska proti Slovencem, spravil je na škandalozen način solkanski „napad" v sejo mestnega starešinstva. Lahonska svojat na galerijah mu je zdivjano pritrjevala; mestni očetje so ga pobožno poslušali — in mirno poslušal ga je vladni zastopnik, ki je polit, šef za izključno slovenski okraj Goriške okolice. Dasi se vrši proti Solkancem strahovito oitra preiskava, vender ni bilo mogoče najti najmanjšega sledu o „ napadovalciUKako tudi, kojih — nikjer ni! A zagrizene c dr. Maran i je vkljub temu govori lo „napadu" kot o stvari, ki je popolnoma gotova. Čemu je bilo treba toliko preiskav, kar dr. M. naj bi bili poklicali za pričo, on ve vse ponatankosti, celo take, o katerih celo oni „ napaden i" Goričani nič ne vedo. Slavno uredništvo stori nam Slovencem na Goriškem veliko uslugo, ako natisne v prevodu ves Maranijev govor, ki se glasi: „Začnem z besedami prejasnega našega gospoda župana: ,Ni še zginil prežalostni utis, koji so napravili divjaški čini, ki so se dogodili v „Piedi-rnonta" 1. 18'. H. in že so potrla meščanstvo nova, grozna, nezaslišana dejanja, ki se pripeta sicer le pri barbarskih narodih in pristavljam jaz: spravila kar štiri rodbine v strah za življenje njih očetov. V nedeljo 6. avgusta vračali so se štirje mirni meščani od pogreba nekdanjega solkanskega župana, gosp. Ivana pl. Bartolomeja, in ko so se nekoliko pokrepčali v gostilni,1) so se mirno napotili peš proti mestu. Mej potom plane neprevidoma nanje četa fantalinov, oboroženih z noži in s kamenjem in kakor bi se bili prej pomenili, jamejo kot besni udrihati po njih in jednemu prizadenejo štiri težke rane z rezilom, druzega jako nevarno ranijo na očesu, tretjemu izbijejo več zob2) in četrtemu prizadeli so precejšnje lajSe rane ter jih potem prepusti njihovi usodi, zadovoljni kot bi bili izvršili zaslužno dejanje. Prav tako in nič drugače se je stvar vršila; Goričani niso niti z dejanjem, niti z besedami koga izzivali in ker so bili napadeni tako zahrbtno, jim ni bilo niti mogoče braniti se, 5e manj pa rea-govati. Kako si razlagate, častiti tovariši, uzrok tolike hudobije? Kedo je oborožil one besneže? Kdor pozna naše sedanje razmere, njemu je lahko odgovoriti na to vprašanje.3) Goričani so krivi, da so peli in govorili v Solkanu italijanski, in to je fanatikom na deželi pregreha, in sicer največja vseh krivd, ki se mora maščevati, ki opravičuje, da se „masakrirajo", da se „linhajo". Za te ljudi ni ustvarjen po božji ') Izpili so namreč 14 litrov vina. Pis. *) Ta jo bil najbolj pijan; ob mestni meji butnil je z glavo v mitnico in izbil si -^olie. Pis. 8) ileni namreč, da moralni uzročitolji so — slovenski voditelji. To jo navadna trditev la&kih fanatikov. Pis. podobi oni, po kojega žilah ne teče slovanska kri7 ali kdor se ne odpove lastni veri in ne prestopi k slovanski, ampak je ognusno bitje. To je nova morala, to je nov dogma, v katerem hote fanatiki vzgojiti novi zarod! Oni so pravi krivci, ki so na deželi proglasili to novo vero in njeni „prozeliti", kateri se je oklepajo z navdušenjem „neofitov", so samo slepo orodje, ki Be dajo nevede zlorabiti. Zaslepljeni po fanatizmu ti njihovi privrženci niso izbirčni v sredstvih in očitno kažejo svoj bestijalni značaj, svoj divjaški instinkt, katerega ni še mogla ukrotiti omika in kakor se vidi, se jim niso utrdili v srcih niti večni zakoni morale, ki so človeku takorekoč prirojeni. To pa tudi drugače biti ne more. Oni zapovedi, ki sta glavni pogoj obstanku človeške družbe, brez katerih ne more obstati, ki sta izvor božje modrosti, „ue stori svojemu bližnjemu, česar ne bi hotel, da se tebi zgodi" in „ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe"l) so iztirani v prognanstvo, ne smejo veljati nasproti narodu, ki skuša ohraniti svojo individuvalnost in svoj narodni obstanek. Tak narod je sovražen. S takimi nauki in s takim razlaganjem božjih zakonov cepijo že nekaj let v srca slovanskega ljudstva na deželi sovraštvo proti drugim narodnostim oni ljudje, kojih naloga bi bila, odvračati ljudstvo od surovosti ter omikati je, blažiti mu srce in učiti je olikanega vedenja. To sovraštvo mora prinašati svoj sad. Sicer pa v gotovih razmerah niti ni treba očitno proglašati boja proti drugim narodnostim, da se doseže svoj smoter; včasih se z molčanjem največ pove. Zastonj smo pričakovali, da bodo krajne oblasti v „Piedimontu" morebiti grajale, obsojale ona hudobna dejanja. Pač pa se je dopustilo, da se je izrazila simpatija »junaškim" uzročiteljem podlega dejanja. Zatrjujejo mi, da njih odhod v kaznilnico je bil kar naravnost triumfalen, pravo poveličanje njihovih hudobnih dejanj ter vzpodbujanje k novim infamnim „junaškim" činom. ') Marani naj gro med Lahe pridigovat to večno resnico, kajti oni so je najbolj potrebni! Pis. listek. Bojazen. Spisal Guy do Maupaasaut.*) Preložil A. L. Po večerji smo ae zbrali na krovu. Pred nami se je razprostiralo Sredozemsko mor jo, nobena sapica ni kalila mirnega površja, ua kojem je trepetal lunin svit. Velika ladija je bežala naprej in iz oje ae je valil gOBt, čru dim proti nebu, posejanem z zvezdami. Bilo nas je Sest ali osem oseb, molčečih, ob-čudujocih, oko uprto proti daljni Afriki, kamor smo jadrali. Kapitan, ki je z nami pušil smodko, poprijel je nenadoma zopet govor, koji smo imeli pri večerji. „Da, tisti dan me je bilo strah. Moja ladija je šest ur imela v trebuha zasajeno kleč, krog nas se je penilo morje. Na vso srečo pride zvečer angleška ladija ter nas reši." Zdaj pa je prvič spregovoril jedeu sopotnikov, mož visoko postave, ogorelega lica in resnega pogleda, jedeu izmej onih Ijudij, katerim se pozna, da *) Ta črtica je jako karakteristična za čudne do-miiljijo pisatelja, kojega je pred kratkim zadela tragična oaoda. ho prehodili mnogo neznanih dežel in prestali velikanske nevarnosti, jeden izmej onih Ijudij, kojib pogum se je okremenil. „Vi pravite, kapitan, da vas je bilo strah? Jaz ne verujem. Vi se motite v besedi in občutljeji, ki ste ga osečali. Jeklen mož nikdar ne pozna v nevarnosti bojazni. Ou je vznemirjen, razburjen, skrben; ali bojazen, to je popolnoma kaj druzega." Sineie* se pravi kapitan: „Tristo medvedov, jaz vam zatrjujem, da sem se bal." Mož odgovori na to z zvenečim glasom: .Dovolite, da razvijem svoje misli. Bojazen (in najpredrznejši ljudje se lahko bojo) je nekaj groznega, strašen občutljej, kakor razkroj duše, strašen boj mej srcem in možjaoi, nekaj, na kar že sam spomin vzbuja strah in zono. To pa se ne pokaže, ako si junak, niti pri napadu, niti pred neizogibno smrtjo, niti v kaki drugi znani nevarnosti. To se pojavi v gotovih, nenavadnih slučajih, pod mnogimi čudnovatim! uplivi, v očigled nevarnostij, ki se ne dado razjasniti. Prava bojazen je nekak spomin na fantastičen strah minolih dni j. Človek, kateri veruje v strahove in si domišljuje, da je videl ponoči duhove, mora strah občutiti z vso njegovo grozo. Kar se mene tiče, uganil sem bojazen pred desetimi leti pri belem dnevu. Potem sem jo pre-tečeno zimo neke grudnove noči občutil. In jaz sem prestal mnogo nevarnosti, mnogo vratolomnosti s smrtjo pred očmi. Imel Bem mnogokrat dvoboj. Roparji so me pustili na cesti kakor mrtvega. Kot ustaša v Ameriki so me obsodili na vislice in v bližini kineskoga pobrežja so me vrgli čez krov neke ladija v morje. Vsakokrat sem mislil, da sem izgubljen in bil s tem tudi bitro gotov, ne da bi se bil omečil ali občutil kako žalost. Ali to ni bila bojazen. Dozdevalo bo mi je nekaj o nji v Afriki. In vender je bojazen hči severa; solnce jo razprši kakor meglo. Zapomnite si to dobro, gospoda moja. Pri orijeutalcih se ne šteje živjenje; ti so vedno udani; noči so čiste in prazne temnih bajk, duše proste onega črnogledega nemira, ki trapi možjane v mrzlih deželah. V orijentu je morda poznata panika ali bojazen ne. In sedaj čujte, kaj sem doživel na afrikunski zemlji. Hodil sem po nezmernih peščenicah na jugu Kvargle. To je jedna najčudovitejših dežel na svetu. Vi poznate ravno peščeno morje ob nezmernih obalah oceana. Mislite si toraj, da je ocean aam postal sredi nevihte pesek. Rumeni valovi peska se vzpenjajo kakor gore, nejednaki, razburkani, razlivajoči Neki časniki1), koje navdihajo in vodijo tujci, kateri zlorabijo našo gostoljubnost ter nam jo vračajo s psovanjem, jih proglašajo naravnost mučenikom in ako tako nadaljujemo, pride dan, ko se jim postavijo žrtveniki. Ni čuda tedaj, da solkanski prozeliti, ki se potegujejo za venec mučeniŠtva, posnemajo one is „Piedimonta", in da celo skušajo prekositi jih v razdivjanosti. V resnici sem zvedel, da v Solkanu se je zgodil pred nekolikimi meseci drug brutalen čin proti Goričanom in tudi napada na kolesarje, ko so šli skozi Miren, nismo še pozabili. Ni čuda torej, da se ponavljajo taka dejanja, ako jih organi, čeprav podvrženi oni oblasti, ki je poklicana, da jih zatre, naravnost hvalijo in poveličujejo. Tudi jaz se zahvaljujem, kakor prejasni gospod župan, po svoji moči prejasnemu gospodu namest-ništvenemu svetniku za razglas, ki ga je razposlal po okolici in kar je druzega ukrenil in o čemur govori presidijalni dopis, ki se nam je danes prebral in izražam željo, da bi imelo jedno in drugo oni uspeh, kateri želimo. Opaziti pa moram, da žalibog razburjenost ne kaže, da bi se pomirila. Raznesel se je na umeten način infamen in ob jednem bedast glas, da so se Goričani stepli in ranili mej saboj, in časnik, ki je sprejel in prijavil to vest, zavijaje podatke preiskave, ter tako uplival na javno mnenje, ni bil zaplenjen. Isti časnik1) se je drznil celo napasti preiskovalnega sodnika glede njegovega delikatnega področja z očitnim namenom, da razdraži prebivalstvo ; napadel ga je v drugič in še hujše in si še UBOjal kritikovati razglas politične oblasti, o katerem sem vam že pravil.3) Vse to častiti gospodje, je kakor olje v ogenj in daje pogum k novim podjetjem. In v resnici, v nedeljo 13. t. m. na vse zgodaj sta bila inzultovana v Solkanu dva Goričana, ki sta bila namenjena na Trnovo; jednako se je drugim godilo na cesti v „Val di rosetf in zopet drugim v Kojskem in predvčerajšnjim se je poskušal jednak napad v Ajševici.4) Kakor se vidi, valovi naraščajo in občinske oblasti niso zmožne brzdati jih ; mirni del prebivalstva se da terorizo-vati po fanatičnih in surovih življih. Jasno je tedaj, da je treba energično postopati, da se vrne v našo deželo moteni red in oni mir, na koji je bila vedno ponosna. Žalibog, Gorica, ki leži v neposredni bližini kraju, kjer ho se zgodila ona dejanja, je mnogo izgubila na svojem dobrem glasu in svojih interesih kot zdravilišče. Gorica mora brez vsake krivde prenašati nasledke, ki se po moji misli ne dado preračunati in sicer kljub temu, da v očigled vsemu izzivanju znala ohraniti svojo starodavno mirnost. Častiti gospodje, mi moramo tedaj povzdigniti svoj glas in ugovarjati proti rovanju hudobnežev, proti nesramnim in divjaškim činom, ki so se izvršili v bližnji okolici in povzdigniti glas v obrambo svojih l) Nnmroc rSočak ia aHinnovamento". Pis. •) Namreč „Soča". Pis. s) To jo bila res strahovita drznost! Pis. 4) Vso to je oil kraja do konca zlagano. Pis. se kakor voda. Na to razdivjano morje pripeka solnce ekvatorja z neusmilieuo vročino. Splezati se mora na ognjene jezike zlatega peska, plezati brez konca, brez miru, brez sence. Bda sva dva naših, spremljana od osem spa-hijev in štirih veljblodov z njihovimi gonjači. Govorili nismo nič, bili smo onemogli, smrtno utrujeni, žejni kakor razbeljena puščava pod nami. Vse je bilo tiho. Iu zdaj se je pojavila čudna prikazen, katera je potovalcem po teh izgubljenih deželah predobro znana. Nekje v naši bližini, v negotovi smeri, je udarjal tambor, skrivnostni tambor puščave. R11-ločno so se čuli udarci, zdaj glasneje, zdaj bolj tibo, kajkrat so popolnoma prenehali, pa vedno se je skrivnostno udarjanje pričelo znova. Prestrašeni Arabci se spogledajo in jeden izmej njih pravi po svoje: „Smrt je nad nami!" In kar najedenkrat strmoglavi moj prijatelj in spremljevalec raz konja, zleknila ju je solnčarica na tla. In dve uri, ko sem se jaz zaman trudil, priklicati v življenje nesrečneža, kojega sem ljubil kakor brata, dve uri se je neprestano razlegulo jednolično, skrivnostno in nerazumljivo udarjanje. In jaz sem Čutil, kako mi je strah pretresal mozek, pravi strah, grozna bojazen, v očigled mrtvega trupla, v tem kotlu mej štirimi peščenimi gorami, interesov, katere nam spravljajo v nevarnost tuji nam življi. Radi tega stavljam predlog, kojega nujnost je opravičena po tem, kar sem do sedaj govoril, da namreč občinski zbor glavnega mesta Gorice sklene: 1. Občinski zbor izraža svoj gnjev radi napada, ki se je izvršil v Solkanu na večer 5. avgusta 1803 proti štirim goriškim meščanom in izraža željo, da bi dotični storilci prišli v roke pravici. 2. Nalaga se eksekutivni oblasti, da ukrene na pristojnem mesta, da se energično in resno poskrbi, da bodo meščani varni svojega življenja in zdravja pred napadi slabo poučenih oseb, ki vznemirjajo bližnjo okolico". Tak6 je govoril „bodooi" Goriški župan dr. Marani, kojega žalibog pitajo skoro sami Slovenci. Ko je končal, nastal je med avojatjo na galeriji strahovit vrišč, a Marani se obrne in pravi: „Ne ploskajte gospodje, ne ploskajte, ker prežalostni so glasovi, ki so se danes razlegali v tej dvorani in vsekaj druzega je treba nego ploskanja, da preneha bolestni glas." Kaj je Marani menil s tem, je jasno. Reči je hotel: „Morite, režite, streljajte!" Tak mož je dr. Marani. To človeče ima največ zaslug, ako so med Slovenci in Lahi nastali tako ostri odnošaji, kakor bolj skoro ne more biti. In ako bi trebalo iskati uzročitelje, tako naj se stopi kar v pisarnico k Maraniju, tam je središče hujskačev in nemirnežev od šefa do zadnjega sluge. Oni zloglasni 1 p p a v i t z, ki se je udeležil pretepa na tri Slovence pred goriškim kolodvorom, je Maranijev pisar. Da je mestni zastop vzprejel predlog Maranijev, to je vse Slovence še bolj razdražilo. Kako je mogel to storiti, predno je le količkaj pojasnjen oni dogodek na Solkanski cesti? Proti takemu sklepu najodločneje protestujemo. Dobro bi bilo, ako bi protestovale vse slovenske občine v deželi. Take hujskarije rode pa za nas Slovence dober sad, kajti one dramijo naše prebivalstvo k odločnemu odporu. Prav je, le naprej! Bog in narod! Poslanec Šuklje in „Edinost". Glasilo Tržaških Slovencev objavilo je v svojih poslednjih dveh številkah jako temeljito in stvarno oceno programa, kateri je razvijal državni in deželni poslanec prof. Šuklje na svojem volilskem shodu v Novemmeatu. .Edinost" hvali g. poslanca nazore o nadi domači politiki, ne strinja se pa ž njim glede* nekaterih narodno gospodarskih vprašanj, n. pr. glede trgovinske pogodbe z Italijo, katero je ocenjeval g, poslanec zgol s stališča dolenjskih vinogrsdnikov. Na Šukljejevo državuozborako politiko pa odgovarja Tržaško glasilo doslovno: „Tužna je slika, katero je poslanec Šuklje razvil o splošni notranji politiki. V Dunajskem parlamentu so zelo gnjili odnošaji ne le zato, ker ni Htalne večine, ampak še bolj zato, ker ni nikake mej tem, ko je neznan odmev, oddaljen dvesto milj od vsake francoske vasi, prinašal na uho hitre in pravilne udarce na boben. Ta dan sem razumel, kaj se pravi, bati se. Pri drugi priliki pa uem se oBvedučil še bolj . . ." Tu je kapitan pretrgal pripovedovanje. „Oprostite, gospod! — Kedo pa je udarjal na boben?" „Tega ne vem," odgovori potnik; ,nikdo ne ve. Francoski častniki trdijo, da je to odmev, kateri nastaja od peska, ki ga vzdiguje veter in spušča na opaljeno, posušeno, kakor usnje trdo listje neke rastline. Opazilo se je namreč, da ae je ta pojav ponavljal vselej v bližini teh rastlin. To bobnanje naj bi bilo torej le fantastičen odmev. Ali ta razlaga ae mi je dala pozneje. Zdaj pa k mojemu drugemu dogodku. Bilo je v zadnji zimi, v severovzhodni Franciji, v nekem gozdu. Noč ae je storila dve uri poprej, tako jo bilo nebo temno. Vodnik mi je bil nek kmet, kateri mi je stopal ob strani; korakala sva po ozki, s koreninami prepreženi stezi. Veter je majal in upogibal vršičke dreves in zeblo me je, dasi sem bil dobro oblečen. Spati bi morala in jesti ne daleč od nas pri nekem logarju, kamor sem šel na lov. Vodnik moj je večkrat pogledal proti nebu in nade, da pridemo skoro do take večine. Krivi so seveda na vsem — Mladočehi. A čudno: v isti sapi, ko zvrača gospod Šuklje vso krivdo na Mla-dočehe, zatrjuje nam, da je bil vladni program tak, da mu ni mogel pritrditi t u d i Ho h e n-wa r t o v klub. Ne obsojajte torej istih Mladočebov — ki so že a priori zapisali na svojo zastavo najstrožjo opozicijo proti sedanjemu sistemu — ako niso hoteli istemu dovoliti dispozicijskega fonda potem, ko je izdal program, ki ni zadovoljil niti skromnega, meglenega Hohenvf artovega kluba ! Avstrijski parlament je impotenten — in poslanec Šuklje je prepričan, da se ne bode mogel vzdržati sedanji položaj. Žal, da je tako! Ali na tem niso krivi Mladočehi —ta pristni produkt grehov sedanjega zistema — ampak grof TaatI; sam. Hiranje sedanjega parlamenta začelo se je v istem hipu, ko je grof Taaffe zapustil ono pot, kojo si jo je bil sam predata! v prestolnem govoru z leta 1879, ter krenil na drugo stran, kjer so se porodile punktacije za Češko in imenovanje barona ileina za Kranjsko ter se je utrdil sedanji ziatem na Primorskem. Že s temi čini samimi — da ne govorimo o nepregledni vrsti druzih odredeb, v katerih vseh je jasno vidna nam neprijazna metoda — dokazal je njeg. ekBcelenca, da se načelno iden-tifikuje z nemškimi levičarji. Vsej parlamentariški mizeriji in neznosnim odnošajem, na katerih toži gosp. Šuklje, niso krivi Mladočehi, ampak okolnost, da se je zelo poostril boj mej tistimi, ki hočejo jednakopravnost, in tistimi, ki je nočejo. Ta boj pa je poostril grof Ta«iT' sam s tem, da je jel — ali namenoma, ali samo na podlagi zgrešenih računov, nočemo danes preiskovati — bolj in bolj naganjati vodo na mlin tistih, ki nočejo jednakopravnoBti. Saj drugače ni mogoče: bolj ko se merodajni činitelji nagibajo na stran onih Nemcev, ki nam ne hote niti tega privoščiti, da živimo, tembolj mora naraščati mej nami razburjenje, izvirajoče iz strahu za lastno bodočnost, za lastni obstanek. In vse gibanje na Češkem, in po takem tudi postopanje Mladočebov, ni druzega nego simptom ali pojav tega strahu glede na lastni obstanek. Tako si stvar mislimo mi in se menda ne motimo, ako trdimo, da g. poslanec Šuklje zamenjuje posledice z vzroki: Mladočehi n so vzrok sedanjim homatijam, ampak le posledica čudne taktike sedanjega zistema, katera je privela do teh homatij. Mladočehi so morda nekako zlo za hipni sedanji položaj, ali potrebno zlo so, ne jedenkrat, ampak stokrat potrebno. Da ni bilo tako odločnega odpora s strani naroda češkega, da se je vse mirno izvršilo, kar je nameraval g. Plener v spo-razumljenju se sedanjim zistemom, Bog zna, da ni bilo že zakonito uveljavljeno nad vlad j e nemškega plemena v Avstriji!!! Voz je torej temeljito zavožen, to pripozoava &mW~~ Dalje v prilogi. dejal: „Slabo v/eme!" Potem mi je pripovedoval o ljudeh, h katerim sva šla. OSe je bil pred dvema letoma ustrelil lovskega tatu in od tedaj je postal nekako nemiren, kakor da bi ga mučil spomin na nekaj. Oba oženjena sinova sta živela pri njem. Tema je bila tako gosta, da nisem mogel ničesar več videti in gozd je skrivnostno šumel. Ko-nečno zapazim luč in moj spremljevalec potrka na vrata neke logarske koče. Prestrašeni kriki žensk ho nama odgovarjali, potem vpraša pridušen možki glaB: „Kedo je tu?" Moj spremljevalec pove* ime. Vstopiva. Nepozabljiv pribor se je pokazal nama. Star mož belih las, kojemu je sevala blaznost iz očij, pričakoval je uaju z nabito puško sredi kuhinje, sinova mu pa sta oborožena s sekirami čuvala vrata. V temnem kotu sta klecali dve žeuski, obraz obrnjen v steno. Povedala sva njim, kedo sva. Starec je prislonil puško k steni in ukazal, pripraviti meni sobo. Ko se ženski nista ganili z mesta, prične pripovedovati : „Glejte, gospod, jaz sem usmrtil nekega človeka, to noč bode dve leti. V preteklem letu me je prišel klicat, in nocoj ga zopet pričakujem." Potem pristavi z glasom, ki mi je izvabil smehljaj: „Zato smo tudi vznemirjeni". Priloga »»Slovenskemu Narodn" St 206, dnž 9. septembra 1893. kar brez ovinkov tudi guBp. Šuklje. In g. Šuklje je toliko lojalen, da pripoznava nadalje, da brez vspešnost naših prizadevanj opravičuje tiste, ki ailijo v opozicijo. Kaj naj Btore torej naši poslanci? Gospod Šuklje nam daje razumeti, da se slovenski poslanci ne bodo mogli izogniti opoziciji, ker jih .naravni razvoj uituvacije aili v opozicijo". To so lastne besede g. poslanca. Tako je tudi res. Toda g. poslanec bi Želel še par mesecev odloga. Čemu? Kakih pojasnil morete pričakovati od par mesecev, ko imate sa seboj že leta — žalostnih skušenj, leta „brezvspešuoBti naših prizadevanj"? Gosp. profesor utemeljuje svojo zahtevo z oziri na »najsvetejše domovinake interese in na velike državne koristi". Na to nam je pripomniti, da opozicija često lahko popravi to, kar je zagrešila gospodujoča stranka z ozirom na domovinske interese in državne koristi; tudi v opoziciji se stranka lahko kaže lojalno in trezno." Ta odgovor ponatisnili smo doslovno zategadelj, ker je v njem razodeto tudi naše mnenje o parlamentarnem položaju. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 9. septembra. Kombinacije o novih ministrih. Iz Lvova javila se je v četrtek vest, da vstopi gališki namestnik: grof Badeni na jesen v mini-aterstvo iu da prevzame portfelj notranjih del. Ve-rojetna ta vest pač ni, zakaj grof Badeni je prav kot namestnik tako važen faktor za notranjo in za vnan|o politiko, da je skoro nenadomesten. — „Budapester Tagblatt" bavil bo je te dni obširno z vprašanjem, zakaj je bil imenovan samo začasni voditelj vojnega miuisterstva in ne definitivni vojni minister. List pravi, da sedanji voditelj vojnega ministerstve baron Merkl postane tudi minister, da pa zato ni bil takoj imenovan, da bi se domobranski minister ogerski, baron Fejervarv, ki aspinra na to mesto, ne čutil užaljenega. Odločilni krogi ne marajo Fejervarija, ker je preveč ssmostalen in bi se ne oziral na želje raznih krogov tako, kakor Merkl. — V koliko je resnice na tem poročilu, ne moremo povedati. Pohvaljeni Poljaki. Cesarjeve besede, v Jaroslavu izrečene, bo še vedno predmet obširnim časnikarskim razpravam. Levičarski listi izvajajo iz njih, da se bode sestavila poljsko levičarska večina in sicer da bo to delo prevzel gališki namestnik. Staročeški listi dokazujejo, da so bile cesarjeve besede naperjene zoper mladočeško gibanje, oficijozni listi pa hvalijo Poljake in razmere na GaliŠkem kot uzorne in vzgledne za vse druge kronovine. Nain se še ne sanja ne, dokazovati, kako poljska šlahta izkorišča politično si-tuvacijo v svojo haseo, tudi nečemo popisovati kar nič uzornega razmerja mej MaloruBi iu Poljaki, ki je primeroma tako, kakor mej Madjari in Rumuni, niti navajati dokazov, da oportuuistiška politika koristi samo plemenitašem in Židom, nikakor pa ne narodu, kateri gospodarsko, intelektuvalno in moralno strahovito hitro propada. To so precej znane reči in če oficijozni listi hvalijo Poljake in gališke raz mere, ne smemo verjeti, da se to godi, ker so razmere v Gališki res vzgledne in ker so Poljaki res najbolj patrijotični politiki. Uzroki so vsi drugi. Oficijozna „Presse" je svoj Čas naravnost priznala, da se je Gališki koncem šestdesetih let zato dovolila avtonomija, da so se dali porabljati kot orožje zoper Čehe in Slovence. S tem, da so dobili Poljaki zase samoupravo in da so jim bili izročeni Malorusi, pridobila jih je vlada za cialajtanizem in ker jih nujno potrebuje kot važne šahove figure v vnanji politiki, zato jih pita tudi Beda j z mastnimi koncesijami na troške drugih avstrijskih narodov. To je cela tajnost vladne naklonjenoBti napram Poljakom. Ti tirajo protislovanako politiko in ker je tudi vnanja politika države protiBlovansku, zato je mej vlado in Poljaki tako lepa harmonija. Dokler je bila evropska konstelacija in vladna vnauja politika drugačna nego sedaj, bila je Duuaiska vlada Poljakom ravno tako malo naklonjena, kakor Slovencem in Čehom. Take so faktične razmere in naj pisarijo oficijozni listi kar hočejo, tega kar smo povedali da je uzrok vladni naklonjenosti, ne more nihče utajiti Staročeška popust nost. Ža večkrat se je očitalo Staročehom, da se tudi pri najvažnejših narodnih stvareh ravnajo po volji vlade, toliko bolj pa še takrat, kadar bi kaka reč utegnila podpreti mladočeško taktiko. Pred kratkim stavil je bit neki mladočeški obč. svetnik Praški nasvet, naj se v dan 12. septembra slovesno praznuje obletnica, kar je bil izdan cesarski reskript, s katerim so je priznalo državno pravo češko. Ta reskript izdan je bil za časa grofa Hohenwarta I. 1871. ObČ. 8vet je volil posebno komisijo, katera je odklonila nasvet, češ, da bi praznovanje tako znamenitega reskripta bilo zoper načela pametne taktike. V u .tuje države. Mejnarodni položaj. „Kolnische Zeitung" javlja iz Peter-burga, da še ni gotovo, ali pride ruBko brodovje v Toulon ali ne, zlasti pa da se še ne v«, kdaj bi imelo priti in v katerem pristanu bi se ustavilo. V nekaterih ruskih diplomatičmb krogih se trdi, da se bo po tem rusko-francoskem sestanku razglasila alijančna pogodba. — „Novosti" pišejo jako ostro o obisku italijanskega prestolonaslednika v Alzaciji in Lotaringiji ter pravijo, da nemške vojaške vaje v Alzaciji nimajo skoro nikakega strate-gičnega pomena, pač pa da so rezka politična provokacija. Da bo se okolu nemškega cesarja zbrali razni nemški vladarji, ni nič čudnega, ali čudno je, videti mej pruskimi in saškimi uniformami italijansko uniformo princa Viktorja Emanuela. — Drug ruski liat pravi, da se bode z obiskom ruskega brodovja v Touloou jasno pokazalo, da Italija in Nemčija nista tista Bila, ki razsoja v Evropi. — Francoski listi pišejo srdito o obisku italijanskega prestolonaslednika in priporočajo, naj se začne brezobzirna borba zoper italijanske državne papirje. Imeteljem italijanske rente priporočajo, naj se tega papirja zue.be, ker je patrijoticna dolžnost vsakega Francoza, potisniti te papirje na nho portugalskih papirjev, katerih nihče še zastonj ne mara. Papež iti francoske volitve. »Pol. Corr," javlja iz Pariza, da je papež obvestil fraucosko vlado, da ostane njegova politika napram Franciji ista, kakor doslej, vzlic izidu volitev. Zajeduo izrekel je nadejo, da bo Francija upoštevala zmernost vatikanske politike in bo napram Vatikanu postopala takisto, kakor Vatikan napram Franciji. Klerikalna stranka je uvidela, da sama ne more premeniti pravca francoski notranji politiki in zako s-kuša sedaj izkoristiti mejnarodni položaj. Dosegla ne bo L »česar. Tudi današnji vladi je vodilno načelo Gambettin vzklik: Le clericalisme — voila P ennemi. 11 orne-rit le. Peraka zbornica še ni dognala razprave o home-rule predlogi. Dasi ni kar nič upanja, da bi obveljala in da bi bil odklonjen predlog vojvode Devonshirea, vender so se tudi Gladatoneovi prijatelji potegnili za načrt svojega voditelja. Posebno znamenit je bil govor Rosebervjev. Kakor znano, je Kari of Roaeberv minister vnanjih del in nič preveč goreč prijatelj home-rule predloge. Povdarjal je, da angleški konservativci in liberalci niso jedini v tem, kako je vladati Irsko, da so različnega mnenja kako pomiriti Irce. Ker je stvar v največjem državnem interesu, je dolžnost perske zbornice, da dobro pre-udari, kako sodbo jej je izreči. Dve poti sta jej odprti: ali odkloniti predlogo, ali pa jo v principu vzprejeti in jo v poBamičnostih prenarediti. Ako bi se perska zbornica odloČila za prenaredbo, vzprejela bi vlada njene nasvete z obema rokama. Perska zbornica ima moč, da lahko doseže porazumljenje obeh velikih strank in ko bi to storila, izkazala bi drŽavi največjo uslugo. Govornik je poudarjal, da ni nič preveč entuzijazmiran privrženec home rule predloge, ker se mu kolikor mogoče tesna unija zdi potrebna, ali tako velikega naroda, kakor so Irci, ni smeti odtujiti državi, ampak skrbeti, da se pomiri in sprijazni, in zato je borne rule primeren nasvet. — Oglasilo se je še več drugih govornikov. Glasovanju o Devonshireovem predlogu bo najbrž danes. Dopisi. Iz l.oriiik m, 7. septembra. [Izv. dop.] (Naše razmere.) Rekurz tukajšnje konservativne stranke proti zadnjim volitvam še ni rešen in gosp. Bregant še vedno županuje v Ločniku v veliko nevoljo naših iredentovskih renegatov na „io". Da jih to res peče, pokazal je zloglasni P. očitno v neki krčmi, zmirjajoč in psujoč navzočnega župana tako, da je s tem izzval (kakor Lahi povsod delajo, Ajševica, Podgora, Babš !) navzoče mirne j>ivce toliko, da so ga neki prav dobro „naromplalia. Če nečejo poklicani faktorji kaznovati takih hujskače v, in nemirnežev, ki delajo proti domačinom in državi, moramo si pa sami pomagati! Pri nas je prišlo že tako daleč, da pravice ne najdemo povsodi, nasprotno, še potuho se marsikje, daje našim izzivačem, ter obsoja v ječe mirne in krotke ljudi, če si branijo življenja. Toda zašel sem, ker namen mi je pisati bolj o Ločniških razmerah. Razen znanega, že omenjenega P., imamo tu še nekega druzega rogovileža in hujskača, ta je g. Marega Jožef, daoac in krčmar. Temu ultra lahonu tekne slovenski kruh sicer prav dobro, a Slovencev pa nikakor ne more. Stariše, ki pošiljajo otroke v slovensko šolo, ustavlja kar na cesti, ter jih obdeluje, isto tako tudi otroke same. Njegova krčma ie shajališča iredentovcev, ki tu krite in tulijo Vtftko nedeljo do polnoči in čez. Prepevajo ali bolje krulijo posebno dve pesmi, s katerimi se žali in izziva Slovence in vender se jim to ne prepove. — Kje bi bila že prepoved, če bi Slovenci tako žalili Furlane! Toda vse kaže, da nas Slovence hočejo tirati do skrajnosti, do — ! In kaj mislite, da se to vrši samo v zaprtih prostorih? Kaj še! Ko se taka druhal (navadno Skušal sem ga pomiriti, kakor sem ga mogel, pripovedoval sem jim razne dogodke in posrečilo bo mi je, prestrašene duhove osrčiti. Za ognjiščem je dremal star pes, z gobcem mej tacami, jeden tistih psov, ki ao podobni gotovim ljudem. Zunaj je tulil vihar okrog koče in pri svitu bliska sem videl skozi malo, zamreženo luknjico v vratih, kako se klanjajo veje dreves iu udarjajo ob vrata. Vkljub mojemu prizadevanju, da bi pregnal nemir, polastil se je vedno znova ljudi j. Nejevoljen radi otročje prazne vere 8e dviguem, hoteč oditi v bvojo sobo, kar skoči starec po konci, zgrabi puško in s tresočim glasom pravi: „Tukaj je zopet! Tu je! Jaz ga slišim!" Ženski v kotu sta zopet padli na kolena zakrivši si obraz, sinova pa zopet zavih-tita sekiri. Ravuo hočem Bpet poskusiti, pomiriti jih, ko se vzbudi pes; s povzdignjeno glavo in steguje-nim vratom se vzdigne, gleda z napol odprtimi očmi v ogenj in zažene ono grozno tulenje, kakoršno samotnega potnika na deželi tako pogosto plaši o nočnem času. Vseh oči se upro v njega. On pa stoji nepremično, z upognjenim hrbtom, kakor da gleda nekaj groznega, in začne zopet tuliti pred nevidnim, neznanim, ali bruzdvomno strašnim, kajti dlaka ■e mu je ježila na koži. Mrtvaško bled zakriči logar: „Vidi ga! Čuti ga! Bil je tu, ko sem UBtrelil!" In ženski sta tulili, kakor da se gre s psom za zastavo. Vkljub moji hladnokrvnosti me je spreletavala zona. Strašno je bilo gledati prikazen, ki jo je imela žival na tem mestu, o taki uri, mej temi prestrašenimi ljudmi. Celo uro je tulil pes, ne da bi se zganil ali premaknil z mesta. Tulil je kakor v grozmh, strašnih sanjah. In strah, grozen strah se je polastil tudi mene. Bojazen — pred čim? Kaj jaz vem, ali bojazen je bila. Stali smo nepremično, bledi, pričakuje* strašen dogodek, samo uho, z utripajočim srcem in zgruzeč se pri najmanjšem šumu. Ta žival nas je storila blazne! Kar se vrže kmet, ki je bil prišel z menoj, na psa, ga v paroksizmu strahu vzdigne in vrže skozi vrata, ki so držala na malo dvorišče. IVs takoj obmolkne, mi pa smo čakali še v večji tišini. Kar na jedenkrat se vsi stresnemu; neko bitje se je plazilo ob zidu proti vratom, držećim na prosto. Potem se vrže proti vratom, ter jih obotavljajo skuša odpreti s tipajočo roko. Dve minuti, ki sta nas storili blazne, nismo slišali ničesar. Iu vračalo bo je vedno zopet, tipaje ob zidu. Praskalo je na vrata prav lahko, kakor kak otrok z nohtom. Nenadoma se prikaže pri luknji v vratih bela glava z očmi, žarečimi kakor ognjene kroglje. Iz ust se je prikradel nekak nejasen glas, kakor otožno mrmranje. Strašen grom je stresel kuhinjo. Starec je bil atrelil. Sinova popadeta v trenutku mizo, vlečeta jo za vrata in postavita nanjo omaro. In jaz vam prisežem, da mi je pri poku puške pretresla srce in dušo taka groza, da sem mislil, da bom zgubil zavest in umrl strahu. Odtali smo tako do jutra, nezmožni ganiti kak ud ali izpregovoriti besedo, sključeni v tihi grozi. Nismo si drznili odpreti vrat, dokler ni prisi-jal skozi špranjo v steni jutranji svit ter nam pokazal, da te dan. Pred vratmi je ležal naslonjen na steno, star pes, kojemu je krogla iz logarjeve puške razdrobila glavo. Zapustil je bil malo dvorišče, pleplazivši ae skozi malo vrzel v plotu.*1 Mož z ogorelim obrazom je umolknil, potem pravi: „To noč mi kljub vsemu temu ni pretila nobena opasnost, a rajši bi hotel če jedenkrat preživeti vse ure, v katerih sem bil v najhujših nevarnostih, nego oni trenotek, ko se je zapalila puška na glavo pred malo luknjico v vratih. vsako nedeljo in praznik) napije in zapusti krčmo, tedaj nadaljuje svoje vpitje po ulicah, tako da je človeka groza, ako mu niso živci posebno utrjeni. Spati o takih časih pa nikakor ni mogoče, kajti kričanju, vpitju, preklinjanju pridruži se večkrat godba s harmoniko, streljanje, metanje kamenja v vrata in okna itd. Ali ni to lep red in mir v naši vasi, kjer je „quella brava gente" kakor piše judovski list v Gorici. Da, „brava gente" — zrela za Abruce! Mislili si bodete, dragi čitatelji, tu bi se bilo treba pritožiti na glavarstvo. Da, da, to se stori ali od te oblasti pride poizvedba na slavno c. kr. žandarmerijo in ta naša slavna c. kr. žandarmerija ima pa svoje stanovanje daleč od ceste v najbolj skritem kraju, kjer jo prav nikdo ne moti v mirnem in sladkem spanji. Tukajšnja slovenska šola je pričela 1. t. m. tretje šol. leto a vrtec drugo. Če sem dobro poučen, naraslo je število zlasti v prvem zavodu pre cej v primeri z lanskim letom vkljub neprestanim vsakovrstnim in vsestranskim agitacijam in pod-kupljevanju naših tukajšnjih nasprotnikov, mej katerimi nosita zvonec zlasti omenjena P. in M. Omenjam naj še h koncu, da slovenske pro povedi še nimamo v Ločniku in da se v cerkvi sploh vse v furl. jeziku naznanja ljudstvu, ki nima, se ve, od t^ga nikakega dobička, ker ne razume jezika. Tako se skrbi pri nas za naš dušni in telesni blagor. Hvala! Dirka Zagreb-Celje-Ljubljana. „Zaveza hrvatskih in slovenskih biciklistov" priredila je včeraj prvo veliko dirko iz Zagreba v Ljubljano. Dirka se je izvrstno obnesla in je „Zaveza" na ta svoj vspeh lahko ponosna. V Zagrebu bil je start, na Jelačićevem trgu pred „Narodno kavano", od koder so se dirkači odpeljali točno ob 0. uri zjutraj. Dirkali so naslednji gospodje: Lj. Stia8ny, Z. Bohinec, Mirko Bothe, Julij M i helić, V. Heinzel, Vil j. Boršić, M. pl. H r ž i d , N. Š a š e k , R. B a r č , E. Kristan, J. Mišić, M.Novak, d r. A. Kapu s in D. K obut. Kakor znano, napravljena so bile na potu, določenem za dirkanje, kontrolne postaje. Dirkači so se peljali čez Samobor, Čatež, Sevnico, Zidani most, Celje, Vransko in Trojanr. Da se vidi, kako so dirkači tekmovali mej seboj, navedimo beležke, narejene na kontrolnih postajali. V Krško so prišli gg. Heinzl, Bohinc, dr. Kapus, Boršić, Mihelić, Novak in Bothe vsi ob 8. uri 47 m.; Barč 8. uri 55 m.; Kržić 8. uri 59 m.; Sašek !). uri 15 m. (s polomljenim kolesom) Kohut 9 uri 17 m.; Stiasny 9. uri -40 in. in Mišic 10. uri 5 m. (oba s polomljenima kolesoma). V Sevnico so prišli: Mihelić 9. uri 44 m.; Boršić 9. uri 441/B m.; Bohinec 9 uri 46 m.; dr. Kapus 9. uri 47 m.; Bothe 9. uri 48 m.; Heinzel 9. uri 48 a,r. m. ; Novak 9. uri 48\6 m. Tu so bili dirkači še precej vkupe. V Zidani most so prišli: Mihelić 10. uri 35 m. ; dr. Kapus 10. uri 43 ra. ; Boršić 10. uri 15 m. ; Bothe 10. uri 46 m.; Bohinc 10. uri 47 m.; Novak 11. uri 6 m.; Heinzel 11. uri 7 m.; Sašek 11. uri 30 m.; Barč 11. uri 51 m.; Stiasnv 11. uri 57 m.; Hržić 12. uri 3 m.; Kohout 12. uri 26 m. V Celje bo prišli: Mihelić ob 11 uri 52 m., dr. Kapus 12 uri 3 m., Bothe 12 uri 15 m., Bohinec 12 uri 30 m., Novak 12 uri 32 m., Heinzel 12 uri 52 m., Šašek 1 uri 20 m., Hržić 1 uri 37 m., Stia-sny 1 uri 41 m. Na Savinjski most so prišli: Mihelić ob 42 uri 45 m., Bothe 1 uri 24 m., Bohinec 1 uri 45 m., Novak 1 uri 45 m., Heinzel 2 uri, S in.-k 2 uri 30 m., Hržić 2 uri 40 m., Stiasny 2 uri 48 minut. Na kontrolni postaji Trojane zaostal je g. Mihelić, ki je bil doslej prvi; prišli so na postajo Bothe ob 3 uri 19 m., Bohinec 3 uri 20, Miheli ć 3 uri 28 in., Novak 3 uri 33 m., Heinzel 4 uri 18 m., Sašek 4 uri 23 m., Hržić 4 uri 34 m. Na zadnji kontrolni postaji, na Viru, bilo je razmerje že drugače. Prišli so na postajo: Bohinec ob 4 uri 30 m., Bothe 4 uri 40 m., Mihelić 4 uri 44 m., Novak 4 uri 52 m., Heinzel 5 uri 38 m. in Sašek 5 uri 55 m. V Ljubljani bil je cilj postavljen pri sv. Krištofu, kjer sta na mlajih vihrali slovenska in hrvatska zastava in kjer je bilo razsodišče pod predsed- stvom gosp. dra. Dečka iz Celja. Okolu 4. ure zbralo se je na Dunajski cesti mnogo občinstva, ki je radovedno pričakovalo, kdo izmej dirkačev pride prvi na cilj. Po peti uri čuli so se klici: Zdaj pridejo! Vse je vrvelo in sililo v prvo vrsto, da vidi zmagovalca in krepki Živio-klici so pozdravljali člana bicikliskega kluba .Ljubljane" gosp. Zmago-slava Bohinca, ko je v najboljši kondiciji prispel prvi na cilj ob 5 uri 10 m. 2*/a aek. Drugi prišel je na cilj gosp. Mirko B o t h e (I. hrv. bicikl, društvo) ob 5 uri 22 m. 29 sek.; tretji gosp. Julij Mihelić (I. hrvatsko bicikl društvo) ob 5 uri 42 minut l*/,, sek.; četrti gospod Mirko Novak (Sokolski klub) ob 5 uri 43 minut 45 sekund, peti g. Vekoslav Heinzel (I. hrv. bic. društvo) ob 6. u. 25 m, in šesti g. N. Sašek (Sokolski klub) ob 6. uri 40 min. Prvi štirje dirkači prišli so v teku 12 ur na cilj in dobe vsi častno svetinjo. Prvi trije dobe, kakor smo že naznanili, častna darila, in sicer v vrednosti 100 k., 50 k. in 30 k., zmagovalec g. B o h i n e c pa še zlato svetinjo in priimek „Prvak hrvatsko-slovenske Zaveze." Gospod Novak dobi časovno svetinjo. Tako častno in dostojno se je završila ta lepa dirka, za katero je zavladalo v vseh Ljubljanskih krogih največje zanimanje in s katero so si vrli naši kolesarji pridobili mnogo ugleda in veliko novih prijateljev. Zvečer zbrali so se hrvatski in slovenski biciklisti v prav obilem številu na vrtu pri Ferlincu k prijateljski zabavi. Tudi druzega odličnega narodnega občinstva je bilo toliko, da so bili zasedeni vsi prostori. Navzoče zmagovalce pozdravljalo je občinstvo jako simpatično. Deželni poslanec dr. Dečko pozdravil je s toplimi besedami vs« navzoče bicikliste, posebno brate Hrvate. Mladina dveh bratskih narodov zjedinila se je, da složno goji kolesarski sport. Nazdravil je metropolama Zagrebu in Ljubljani in vzajemnosti hrvatsko-slovenski. V imenu Hrvatov zahvalil se je predsednik I. hrv. bic. kluba g. Šolar, poudarjajoč v krepkih besedah, da je ideja vzajemnosti storila zopet lep korak naprej. Sami smo si dovolj, ni se nam treba naslanjati n* tujce. Zivio torej sport jugoslovanski! Pevci zapeli so nLiepa naša domovina", katero je pelo ž njimi vse občinstvo stoje in razoglavo. G. E. Kristan nazdravil je ognjevito skupni domovini hrvatsko-slovenski in njeni bodočnosti, kajti v duhu našem ni meje mej bratskima narodoma hrvatskim in slovenskim. Vsi govori bili so navdušeno vzprejeti. Pevci zapeli so zopet „Hej Slovani" in ponavljal se je prizor kakor poprej. Mej petjem zborov in čveterospevov je hitro in prijetno minil čas. V čveterospevih je posebno omilil milozvočni tenor g. Šaše k a, ki je navzlic temu, da je prevozil 200 kilometrov, pel upravo neumorno. Jutri ob 11. uri zjutraj je slavnostni korzo v naznačenom redu. Popoludne ob 4. uri pa dirka od Koslerja do Št. Vida, in sicer: I. dirka na 2 kilometra daljine za prvence : Dr. Albin Kapus (Celjski klub), Ivan Seunig, Josip Murnik, Božidar Vernik, klub slov. biciklistov „Ljub-ljitna". II. dirka na 10 kilometrov za prvenstvo slov. kolesarjev in kluba slov. biciklistov „Ljubljana": Dr. Albin Kapus (Celjski klub), Ernest Koželj, Ztnagoslav Bohinec, Ljudevit Stiassnv, lviin Seunig. klub slov. biciklistov „Ljubljana". III. dirka na 3 kilometre: Ivan Seunig (klub slov. biciklistov „Ljubljana"), Rudolf Guthardt, Rudolf Barč, Vilim Boršić, Nikola Sašek, Ktbin Kristan, Mirko Novak, Dragotin Kohout, člani bicikli-škega kluba Sokol „Zagreb". — Darila in svetinje so razstavljene v prodajalnici g. Sossa. Pri Koslerji svira Bleska zdraviliška godba. Program obsega tudi več slovanskih točk. Dirka se vrši pri vsakem vremenu. Koncert pa je v slučaji neugodnega vremena zvečer pri Ferlincu. Domače stvari. — („Novice") priobčile so v petek članek, v katerem se bavijo s premembo v vodstvu Alojzije-višča. Mej vrstami se bere, da je bil dosedanji pre-zaslužoi vodja č. g. prof. Tomo Zupan odstranjen iz političkih nagibov, ker ni hotel gojencem že v šolarskih letih ucupljati načel Missia-MahniČevega brezdomovinBtva ampak, je vzgajal v duhu Poga-Čarjevem. Novoimenovani vodja bo gotovo z veseljem delal po drugih načelih. Toliko za danes, sicer pa bodemo o tej stvari govorili še obširneje. — („Ra d o g o j u") sta pristopila kot usta-novnika: gospod dr. Andrej Ferjančič, državni poslanec, in gospod Raj ko Arce, c. kr. poštni etici jal, vsak z doneskom 100 kron. — Živila! — (Odbor .R a dogo j a") imel je 7. t. m. svojo prvo sejo, katere se je poleg tukajšnjih gospodov odbornikov udeležil tudi vnanji odbornik g. dr. J. Srnec. G. dr. Aleksij Rojic v Gorici, in g. Ivan Šabec v Trstu obžalujeta, da jima ni mogoče prevzeti odbornifttva. Odbor je sklenil naprositi zavedne rodoljube po slovanskih pokrajinah, da prevzamejo kot zaupni moije „Radogoja* društveno poverjeništvo. Naloga zaupnih mož bi bila, pridobivati društvenikov, zlasti podpornikov. — Za društveno leto 1893/4 podelil je odbor Štiri podpore po 400 kron, in sicer po jedno filozofu, luristu, tehniku in glasbeniku. Način izplačevanja uredil je tako, da bode po mogočnosti vsestransko zadoščeval društvenim namenom. — Načelno je Hkleuil pokriti podporo le z dohodki glavnice in tekočimi doneski, in le v kolikor ti dopuščajo, dovoliti tudi podpore za takse pri izpitih. — Častite društvenike prosi odbor, pošiljati svoje dopise o društvenih zadevah tajniku gospodu prof. K a r o I u Pircu, denar pa blagajniku, gosp. c k r. notarju Iv. Plantanu. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista poslali so kroni ne darove: Na Bledu nabrala je rodoljubna gospodična Marica Goru po v a iz Ljubljane 4 2 kron v veseli družbi hrvatsko-slovenski. Živila vrla nabiralka in rodoljubni darovalci , n njih nasledniki ! — (Podgradska podružnica sv. Cirila in Metoda — jedina v Istri —) pristopila je kot ustanovnica k družbi sv. Cirila in Metoda za Istro s svoto 200 kron., nabrano iz prostovoljnih doneskov, -— (Vpisovanje učencev v šolo „Glas-bene Matice") bo bode vršilo dne 15., 16., 17. in 18. septembra t. I. zjutraj od 10.—12. ure, in popoludne — izvzemši 17. sept. — od 4. — 6. ure v šolskih prostorih (knježji dvorec, II. nadstropje.) V to šolo vzprejemajo bo le otroci Članov „Glasbene Matice". Vpisnina znaša 1 gld., članarina 2 gld. za celo leto, šolnina pa 1 gld. 50 kr. na mesec. Od šolnine se za I. polletje ne more oprostiti noben novo vstopivši učenec, temveč še le od II. polletja naprej, ako je dotičoik reven, nadarjen in marljiv. Odbor. — (Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani) prične se šolsko leto 1893/94 s slovesno mašo k sv. Duhu dne* 18. septembra. Učenci, kateri žele na novo vstopiti v prvi razred, oglasiti se morajo spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov dne" 15. septembra dopoludne pri ravnateljstvu s krstnim listom in obiskovalnim spričevalom ter izjaviti, žele* li biti vzprejeti v slovenski ali nemški oddelek prvega razreda. V ostale razrede na novo vstopajoči učenci se vzprejemajo dne 16. septembra od 9.—12. ure, učenci pa, ki so doslej obiskovali ta zavod, dne 17. septembra dopoludne. Vzprejemne BkuSnje za prvi razred bo prično dne 16. septembra ob 8. uri zjutraj, ponav-Ijalne in dodatne skušnjo se morajo opraviti dno 16. in 17. septembra. — (Na Ljubljanskem učiteljišči in na dotičnih vadnicah) se prične šolsko leto v ponedeljek dne 18. septembra. Gojencem se je oglašati dne 14. in 15. t. m. zjutraj. Zahteva se za vzprejem v I. tečaj učiteljišča, da 80 dovršili 15. leto in se podvržejo jvzprejemnemu izpitu. — Učenci za vadnici se morajo oglasiti najdalje do 16. t. m. Dne 14. in 15. se vrše" ponav-Ijalni, dne 16. t. m. pa vzprejemni izpiti. — (Dolenjske železnice.) Na Ljubljausko-Kočevski progi so glavna dela do cela dovršena in je proga v povsem urejenem stanji in za otvoritev pripravljena. Dasi pa se namerava ta slovesno otvoriti dne* 26. ali 27. t. m., je otvoritev sama vender — kakor smo poizvedeli —odvisna od prihoda trgovinskega ministra markfja Bacque-hema, ki se je bode osebno udeležil. Vsa-kako je upati, da se to zgodi zadnje dni tekočega meseca. Zaiedno z otvoritvijo določil se bode tudi vozni red za to progo. ■V Dalje v prilogi. Priloga „SloTenskemu Narode" št. 206, đnć 9. septembra 1893. — (P o Srni k o m i b a r gosp. Cora in — poštni pečati.) Pretekle dni inspictral je goBp. poštni kamisBr Cora nekatere poštne urade na Dolenjskem in prišel mej diuzimi tudi v nek kraj, čegar trne se glasi slovenski in nemški jednako. Gosp. kom sar je pri tej priliki sicer dejal, da ro poštni pečati v prvi vrsti namenjeni za — uradno oaobje (sic!), ipak jo ob jednem praSal v tem kraji, kako se njega ime glaei in piše nemški in kako slovenski. — Radovedni smo zdaj le na to, če bodo odslej kraji, ki imajo le nemške poštne pečate, dobili na nje tudi slovenske, ali pak bodo morala stoprav — županstva „ pritisniti" na ta — ravno-prsvnostni register! — (Glas iz občinstva.) Kdor ve, kako stroge naredbe so bile izdane glede kolere, kako se pazi na snažnost, ta se čudom čudi nesnagi na krajih, kjer stoje fijakarji. Na takih krajih na pr. pred „Slonom" leži nesnaga noč in dan na mestu, smrad pa je časih tak, da se čuti daleč na okoli. V drugih mestih je navada, da mora izvoščik takoj odpraviti nesnago in tla z vodo politi. To bi se tudi pri nas lahko uvedlo, in bi fijakarji vsaj šetalce na trotoirju malo menj zabavali s slabimi dovtipi, kakor sedaj. — (Ljubljanski obrti) meseca avgusta letos a) pričeti: Josip Kregar, klanje drobnice; Josipina Vidmar, starinarski obrt; Fran Flerin, trgovina s pivom in vinom; Ignacij /argi, trgovina s klobuki ; Jakob Zalaznik, slaščičarski obrt; Alojzij Belič, suknostrižki obrt; Franja Kodela, prodaja sadja ; Franja Trdin, branjerija ; Marija Šelj, prodaja sadja ; Fran Dolenec, čevljarski obrt; Terezija Krasna, prodaja južnega sadja ; — b) odpovedani Josip Novak, krojaški obrt ; Jakob Zalaznik, trgovina s sladčicami ; Marija Knerler, modistinski obrt; Josip Svetek, klanje drobnice in Mijo Mah-nič, krojaški obrt. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine L j u b 1 j a n s ke ) od 27. avgusta do 2. septembra. Novorojencev je bilo 22 (=35 88°/00), umrlih 23 (=37 96 °/oo)> mej njimi so umrli za škrlatico 1, za vnetjem sopiluih organov 1, zaželudčnim katarom 9, vsled starostne oslabelosti 6, za različnimi boleznimi 11. Mej umrlimi bilo je tujcev 6 (= 26 »/•), iz zavodov 6 (=26%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za škrlatico 3, za grižo 2, za vratico 2. — (Redek gost.) Piše se nam z Vrhnike: Na Galletovem poaeatvu v Bstri našli so 1 j udje te dni gnezdo črne štorklje, v katerem so bih trije mladiči. Strokovnjaki pravijo, da doslej štorklje še nikdar niso valile na Kranjskem, da je torej to izreden slučaj. Roditelji so pitali mladiče z ribami, po katere so najbrž hodili v Cerkniško jezero. — (Prostovoljna požarna hramba v Kropi) priredi veselico dne 10. septembra 1893 na prostem gostilne g Josipa J a I u n a. Vzpored 1. Petje. 2. Srečkanje. 3. Ples. Začetek ob 3. uri popoludne. Cisti dohodek je namenjen v korist prostovoljne požarne brambe v Kropi. Dobitke sprejema gosp. Josip Jalen v Kropi. Veselica se vrši pri vsakem vremenu. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor. —(Tamburaške in pevsko dru štvo v Ribnici) uljudno vabi k ljudski veselici, katero priredi z godbo in plesom due 10. septembra 1893 v dvoranah gosp. A. A r k o t a. Vzpored ob-sezal bode muogo novih jako zanimivih točk. Začetek ob 7. uri zvečer Ustopuioa za osebo 30 kr., za rodbino treh oseb 60 kr. — (Premovanje konj v Ribnici.) Pred včerajšnjim vršilo se jo premovanje konj v Ribnici. Državna darila dobili so a) za kobile z žrehetom posestniki: Anton Eppich iz Male Gore, Matija Knmer iz Sela in Janez Rigler iz Prapreč po 15 gld.; b) za mlade, t. j. tri do petletne ubrejene kobile posestniki: Matija Perz iz Skalovja 20 gld« in Rudolf Mrhar iz Prigorice 15 gld. ; e) za jedno in dveletne žrebice posestniki: Janez Fajdiga iz Soderšlce in Janez Levstok iz Bukovice po 10 gLl , Bernard Kovačič iz Soderšice, Josip Štrli iz Male Vasi in Josip Kreiner iz Kočevja vsak srebrno svetinjo. Konj prignalo se je rnzmerno malo, veled tega se tudi niso vsa za to konkurenčno postajo določena darila razdelila. — (Uravnava hudournikov v Vipavski dolini.) Prihodnji teden pride tehniški konsulent poljedelskega ministarstva gosp. Edvard M a r k u s v P o s t o j i u o, ker bode sku- paj z c. kr. gozdno-tehniškim oddelkom za uredbo hudournikov (oddelek Beljak) in z deželnim inže-nerjem gosp. II r a s k y ■ e m izvršil odrejene poizvedbe o projektu za uravnavo voda v Vipavski dolini. — (Javni ljudski shod) bode v nedeljo 17. septembra t. 1. popoludan ob 1. uri v krčmi Martina Gačeka v Skarnicah št. 28, občina Dobje blizo Planine na Spodnjem Štajerskem. Poročali bodo naši poslanci gg. Miha V oš n jak, Josip Jerman, dr. Sornec in nastopili tudi drugi govorniki. — Delajo so primerne priprave in pričakovati je velika udeležba. — (Razpisana služba.) Na trorazredni ljudski šoli v Semiču je izpraznjeno drugo učiteljsko mesto z letno plačo 500 gld. Prošnje do dne 27. t. m. pri okrajnem šolskem svetu v Črnomlji. j_ Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda -t 3da! 1 I 1 Razne vesti. * (Ponarejevalci kron.) Policiji v Budimpešti se je posrečilo zasačiti celo družbo ponarejevalcev kron in je vet t* h ponarejevalcev tudi zaprla. Ponarejali so ■rebrne izrone kar na debelo iz manj vredne zmesi 8 Brebrom, ki bo zdaj preiskuje v kemičnem zavodu. Zasačena družba je baje izdelala in spravila v promet nad četrt milijona ponarejenih kron. * (Ponarejevalci avstrijskih bankovcev.) V Vidmu (Udine) bili so te dni zopet obsojene tri osobe zarad razpečavanja ponarejenih avstrijskih petdesetakov, namreč mala trgovca A it a in Felici na dve in pol leta ječe in gostilničarica I) e n t i 1 i n i na dva meseca zapora. Štiri obtoženci so bili oproščeni. Obravnava je trajala devet dnij, a tudi pri tej drugi obravnavi se pravim ponarejevalcem ni moglo priti na sled. * (Študujoče ameriške dame) Pri poslednjih izpitih na ameriških vseučiliščih so se štu-dujoče ženske posebno odlikovale. Na ČikaŠkem vseučilišči bila je gdčna. Cora Start oroglašena kot .prima* v zgodovini in gdčna. Alice Edwards Gratt kot „prima" v angleščini. Na visoki dol i v Michiganu dobila je prvo darilo iz filozofije gdčna. Eliza Cooke, na vseučilišči Wet,tern Reserve dobila je gdčna. Suzana Cuttler darilo iz literature. Antonija E!y do bila je na visoki šoli v Cincinati-u prvo darilo iz latinščine, istotako sta na vseučilišči v Miuesotti dobili dve gospodični darila iz narodno-gospodarskib vednosti)'. Na vseučilišči v Svrakusi (Novi York) dobila je gdčna. Cornelia Clapp darilo iz biologije; visoka šola v Wisconsinu pa je podelila doktorsko diplomo iz matematike gdčni. Mary \Vinston. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Borossebes 9. septembra. Cesar se je danes zjutraj pripeljal iz Gališke k vojaškim vajam in bil tu sijajno vzprejet. Pričakovali so ga ministri, načelniki raznih oblastev, deputacije in neštovilna množica, ki ga je navdušeno pozdravljala. Beligrad 9. septembra. Obrenovići in Karafcjorjevići so se popolnoma pobotali. Kralj Aleksander pripeljal se je predvčerajšnjim v spremstvu vseh ministrov in mnogih generalov in drugih častnikov v Topolac, šel v cerkev, kjer je pokopan prvi Karagjorgjević, in položivši krasno krono iz cvetic na rakov, rekel: „Ovončajmo rakev slavnega rodoljuba, ki je prvi razvil zastavo neodvisnosti Srbije, rakev velikega Karagjorgjeviea. Večna slava njegovemu spominu Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bolehajočim ljndem priporočati je porabo pristnega ,,MolI-ovega Seidlitz-jtraftka", ki je presknJeno domaće zdravilo in upliva na Želodec krepilno ter pospeSiluo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom, &katljica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. HO L L, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tucblauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati jo izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. Manj nego 2 Skatljiei so ne razpošilja. 5 (18—12) »•»*an«*Qjj^an»*aa tainfttr. Dečko iz Celja. — Cemy iz Kočevja. — Lasmanyky iz Spodnjo Avstrijskega. Umrli so r LJubljani: 0. septembra: Karol Bukovič, želez.Stavbenega uradnika sin, 2 meseca, Streliftko ulice 5t. H. 7. septembra: Leopoldiua Zabukovic, posestuikova hči, r'/+ leta, Cesta na loko fit. 10. V deželni bolnici: ti. septembra: Jernej Blaž, gostač, 74 let. Meteorologično poročilo. i 3 Ia Čas opazovanja Stanje barometra v min. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7.sept | 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 736 3 ms. 786*9 srn 736*5 Din. 14-2° C 24 2» C 17 <;n G si. vzh. al. zah. si. zah. jasno jasno jasno 0-00 mm. 09 1 oo 1 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 736*8 mm. 73?'7 mm. 733*7 mm. 14 0° C ■ 2fi-6°C 18 4° C brezv. si. jzh. [al, jzh. megln d. jas. jasno OOOmtn. Srednja temperatura 18 7° in 19 3°, za 3-2° in 4'0° nad normalom. IO-uL3aad-\jalnico ; — NtaouuHko dekle (tudi začetnica) za drugod-, — goatlluiAka ku-liurl« u za neko kopajitičo, dobur znsliižok ; — rcj me 11» lir.uio in si nnot 1» it j <• im-rorimi rodoviua v I.jnM ja ni. Natančneje izve se pri gospo Ani Zoloy.ii.ilcm-, Marije T<* resi je ec.Htt* Al. 1. Restavracija ,Lloyd' na Sv. Petra cesti. Jutri dne 10. septembra ob 8, uri zvečer veliki odhodni koncert sloveče narodne družbe Koroški Janez. tftf' Veliki program Je jako raBiiovraten* K mnogobrojnomu posetu uljudno vabi (924) Karol Počivalnik Več dijakov so vzprejme v dobro oskrbovanje pri uradniški obitelji sredi mesta. Glasovir na razpolaganje. Vprafia naj se pri O. I tt-il I i-Jn, ii» l>uiiu|siii centi nt. 29. (G36-12) vsprejine hv takoj v odvetniško pisarno. — Scenograf ima prednost. — Ponudbe pošljejo naj se upravništvu tega lista pod „A. H.**. (915--3) "\7":zprejm.eta s© talroj dva trgovska pomočnika za rn.arL-u.f'eilszt'a.rra.o blago. Več povo upr&vnistvo nSIov. Naroda". (923) i Gostilna na jako dobrem prostoru v Vrdu pri Vrhniki daje se lakoj pod ugodnimi po-go|l v najem. Ista je pripravna tudi za kako drugo obrt. (876—3) Matija Žitko, posestnik. > ► ► > ► ► Pouk v francoščini pri gospe IDI FdR.G> Gospodske ulice št. 11, izprašana v francoskem jeziku (911—3) tečaji, kakor tudi konverzacija se prične clnV* 145. Hepteiabrn. Honorar zinoren. Vzprejmem spretnega odvetniškega uradnika in pa mundanta. Plača po dogovoru in zmožnosti, za stenografa primemo boljša. Pevci ali telovadci imajo prednost. Nastop Blužbe dn<; 15. oktobra \ I'»M nji ni. Ponudbe do dn«' 2r>. scpleinttra podnaslovom: ZDr. IDrsig-otln. Trec, Oelje. (917- 2) Glasovita radi svojega učinka, otlliko-vuiia radi svojih zdravilnih lastnostij a • :ihi mi diplomo in slalo Hv«^tiujo na razstavi v l.oinlonn in Parizu, ■ zlato NVetillJo v Ki ii-»elju in TuuiHii. Želodčna tinktura loka rja G. PIGCOLI-ja v Ljubljani je vspc&no diet etično sredstvo, katero krcpča in zdravi želodec, kakor tudi oprailla prebm n i h orgnuo v izborno pospešuje. (173-31) ♦ Izdelovatelj razpošilja jo proti povzetku zneska v zn- * bojih po 12 steklenic za 1 gld. 3G kr., po 56 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 6 gld. 215 kr. — Po&tnino plača vedno naročnik. fm%T Cena jodni steklenici 10 kr. ~W i t t i t ♦ ♦ t t t i % X J i C. Ir. glavno ravnateljstvo avstr. M. železnic. Izvod iz voznega reda -vel1a.-v3n.eg-a, od 3.. Jvura-Ijst 1©©3. Nastopno omenjeni prihajalnt in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem (asa. Odhod iz Izubijane (juž. kol.). Ob 12. url OS minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon tabel, Belj:ik, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Ausseo, Ischl, Gmunden, Solnogra.l, Lond-Gastein, Zeli ara See, Inomost, Bregenz, Zlirich, G««nf, Pariz, Steyr, Line, lludejevice, Plzenj, Marijino vare, Eger, Fraueove vare, Karlovo vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabol, Beljak, Celovec, Frmuensfesto, Ljubno, Dunaj, čez Sel.dhal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli am Seo, Dunaj via Ainstetton. Ob 11. url 50 minut dopolndne osebni vlak v Trbiž. 1'ontabel, Beljak, Celovec, Frnnzeiisfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Iuoinost, Line, Ischl, Bu-dojevici', Plzenj, Marijino vare, Eger, Franoove vare, Karlove vare, Prugo, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 5. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Btidojevio, Solnograda, Linca, Steyra, Iachla, Gmundena, Ischla, Aussoea, Pariza, Genfa, Zilricha, Bregonza, Inomosta, Zella am See, Lend Gasteiua, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzens-feste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopolndne osebni vlak z Dunaja via Atustetteu, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda. Inomosta, Liuca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Frauzenijfeste, Pontabla, Trblft*. Ob 9. uri 27 minut zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljnb-negu, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz LJubljane (drž. kol.). Ob 7. uri 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 popoludne v Kamnik. ,, 6. „ 50 „ sveder v Kamnik, n 10. „ 10 „ sveder v Kamnik (ob nedeljah ir praznikih). Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 6. url 51 minut zjutraj iz Kamnika. „ U. „ 15 „ dopoludne iz Kamnika. „ 6. „ 20 n zvečer iz Kamnika. „ 9. ,, 55 „ zvečer iz Kamnika (ob nedeljah ii praznikih.) Sreduje-uvropski čaa je krajuoiuu Času v Ljubljani za 2 minuti napre.j. il2—195) < « 4 4 4 J 4 4 Svetovna razstava v Čikagi. Vožnji listki v AMERIKO (360—2.1) pri nizozemsk o-amenški parobredni družbi. -iK®I°.*j^ T IV Weyringergasse 7" jj U XM JlJlcJ • I*<»j n mu i I i«. ieaNtoiij. Dr. Rose životni balzam je nad HO let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče (1109—45) domače sredstvo. Veliku steklenifu 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavoju i nc je moja tu dodana, zakonito varovana | varstvena znamka. Zaloge ukoru v vseh lekarnah Avstro-OgrNke. P Tam se tudi dobi rasko domače zdravilo. To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svo-dočijo rnnogc skušnje, či&tenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škatljicah po 35 kr. in 25 kr. Po pošti G kr. več. Na vseh delih zavojnine jo moja tu dodana zakonito varstvena znamka. O-lavna. zaloga B. FRAGNER^ Praga, It. 203-201, Mula siranu, lekarna „pri črnem orlu", PPofitna razpofiiljatev VBak dan.*W Dve meblirani sobi so dajeta v najem, jedna ve?J», čedno meblirana, z razgledom na Valvazorjev trg, z dnem 1. oktobra (eventu-velno tudi 15. septembra), druga manjSa, z razgledom v Studentovake ulico, takoj. Več se izve v Štuilentov-skih nlioali nt. 2, v II. nadstropji, ali pa v upravništvu »Slovenskega Naroda". ' (907—3) Isloiam vzameta se pri narodni rodbini y brano iu učenca ali učenki in se poizve vse natančneje nstmeno ali pa pismeno pod naslovom J. N., LJubljana, .ŠtmlontovNke ulice št. 2. Dva (lijaku (901—3) se vzprejueta pod skrbnim nadzorstvom na hrano in v s t trnovitu Lepa svetla soba. — Natančneje se izve pri Frid. Dre uilc-u, Karlovnka cesta št. 15. Dva kovaška pomagača za isdelovanje eeklr, in sicer brusač in dober pomagač v izdelovanji sekir, dobita s I. oktobrom t. 1. delo pri Janezu Dornlk-u, kovaškemu mojstru pod Zaprlcaml pri Kamniku, na Gorenjskem. (U98-4) JEViE se vzprejmć v celo oskrbovanje v Fran-4'i.šUaiiNkili ullcali M. O. (922) Učenec se vzprejme takoj v špecerijski prodajalnici. Več so izv6 v upravništvu nSlov. Naroda". (918-2) Da se izredno pomnoži izdatnost mesne juhe, se pri-lije vode in pridene malo zabele za juhe. Dobiva bo v originalnih steklenicah od 45 kr. naprej pri H. Ei. tVenzel-ii in v njega iilijalkah na Bledu in v Domžalah. (21) Večjo množino tirolskega in dolenjskega Triz^-SL (874-r:> le printno blago — ponuja po primerno iiiabl eenl v posodah od 50 litrov više Jos. Faulin v Ljubljani, Marijin trg št, 1. Mesto tajnika pri olcrstjr^em. zastopu JŽrrLa.-riji pri Jelša-lx (St. Marein bei Erlachstein) jo razpisano do 15. septembra t. 1. Letna plača znaša 400 «1*1. Kadar je tajnik po puslib zunaj pisarne, ima 11» dan 1 gld. 20 kr. dljet. O novem letu dobi remuueracijo, če to odbor za primerno spozna. Okrajni tainik lahko ob jednem opravlja posle pri občini trga Šmarije in posojilnici, za kar dobi pcBebe plačo. Popolno znanje obeh deželnih jezikov se zahteva. Prošnje na okrajni odbor morajo biti lastnoročno pi&une in kolekovane. V Šmariji, dno 26. avgusta 1893. 1891-8) TVac-elniU. O o •d o r-i (D >N (u N k Za* želodec. (332—41) Trnk6czy-j e v Cognac-grenčec steklenica 60 kr., 12 steklenic 5 gld. Slasten 1 Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. —BBB Pošilja se z obratno pošto. =— Za želod i p N< (D M O p* (D O i Slavnoznana □ostilna „Policanski" v Zaticini središču in mestu sodnemu okraju Zatiškeuou, Ne «laje oil I. |uuiivar|ii INIM poeeiiNf po«! ugodnimi pogoji v najem. Z gostilno .je združena tudi mefliax*Mlca in. prl<;i rshn obrt. Natančneje poizve se V gostilni ..l'allcuimUi" v KMtičliii. _ (834—3) ^MaMMMMMB II I TJSBUJUavasmr v: Konjak. Konjak, kateri se pri nas prodaja, je navadno žldovMkl, /ilno ju Akodljii ludelelt. Kdor želi kupiti res fin, iz čistega vina dobljeni konjak vpraša naj M naslov prodajalčev v iiprnvulHtvu ..*ilo\«-n «1* t*«a \ uroilii". f a Š Veliko zalog-o ^žggSl *Jled»»iftke nllee *t. JS^ y glualuejcu knrl»olliie|n. Maščoba kg konjska kopitu in usnje. •••••••••••••••• OilllkoiHii rOrmloi IHUO.v Trstu, Gorici, Zagrebu 1891. Fran Kaiser S pnikar v LJubljani priporoča mnogovrstno zalogo oroftja in rasnih lovskih potrebselu — kakor tudi puftk luNlnegi* ladelka ter izvršuje vsakojaka popravIJaii|a točno in po najnižjih cenah. (406) miel „Pri Slonu" I. vrste v Bredi mesta in v bližini o. kr. poštnega in brzojavnega urada. Sobe od 70 kr. naprej. Restavracija in kavarna sta v liiši. Železna in parna kopelj urejena po Francovih kopelib po c. kr. " Minem svetniku g. prof. dr. pl. Valenti. (64) Kj J". Leveč trgovina z deželnimi pridelki M v Ljubljani, pri mesarskem mostu Kupuje vsakovrstne rastline, semena, korenine, rože za zdravila, kakor Arnikove rože, Šentjanževo koreninice, bele kresnice, čeinainova zrnja, smreaovo seme tršljikovo lubje, ržene rtižičko in druge B poljske pridelke. Seno za konje in po- B vejo živino v večjih množinah. Trgovina ».J z raki. Blago kupuje po najvišjih cenah. H imamiiitiinmiiFj Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval (B6> lastnega izdelka za dame, gospode in otroke jo vedno ,na izbere. Vsakeršna naročila izvršujejo so točno in po nizki ceui. Vso mere se shranjujejo in zaznaiuenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj so vzorec vpuslati. TWT¥vw¥WW¥sinrywnryw¥¥¥W¥ 1 FRAN S. BARAGA •*<> slikar <405) 1 na Emonski cesti št. 10 X priporoča so p. n. občinstvu in visoko-"3 Častiti duhovščini za slikanje cerkva, F & znamenj, novih stavb, sob, za barvanje $ hiš sgrafito, za tirme in dekoracije po & najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah. R. Ranzinger špediter na Dunajski cesti štev. 15 prevzema vsakovrstne izvožnje in dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. (65) KT J. J. NAGLAS l&.l tovarna pohištva 5 v Idubljani, Turjaški trg it. 7 in § % Gospodske ulico (Knežji dvorec). Š Zaloga jednostavnoga in D&Jfiuejega le- *° \5 lenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, lf 6 strugarskega in pozlatarskega hlapa, po- eX ^ bistvene robe, zavčs, odej, preprog, za- * \8 stiral na valjcih, polknov (žaliuij). Otro-% ški vozički železna in vrtna oprava, ne- g? pregorne blagajnice. 0>9) % - Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon in kegljišče j Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno ohednvunje. (70) F. FeilinC, restavratčr. 1 Josip R.eich | 2 Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 £ I priporoča čast. občinstvu dohro urejeno I ♦ kemično spiralnico | B v kateri se razparane in nerazparane I J moške in ženake obleke lepo očedijo. £ ■Pregrinjala vsprejiuo se za pranje in pj crčm v pobarvanje. V barvanji vspre« I J jeiua se svilnato, bombažno in mešano J ■blago. Barva se v najnovejših modah, m (147) ■ •••••••••••••••••••••••••si SPRAJCAR IVAN | stavbeni in umetni ključar J Kolodvorske ulice št. 11 j priporoča svoje (165) * valčasta zapirala za okna in vrata • (Rollbalken) S lastni izdelek, prava jeklena plebovina, jjj s tihim zaporom in trajnostjo. Popra 9 vila v tej stroki bo vsprejouihejo ter • izvršujejo natančno in po nizki ceni. J »••••••••••••••••••• w 9S ADOLF HAUPTMANN \ tovarna oljnatih barv, fimežev, lakov in kleja v lastni hiši v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41. K Filijala: h Slonove ulice št. 10—12. ji J Evgenij Betetto tovarna za metlje v LJubljani, Flcrijanske ulioa št. 3 priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko zalogu vsakovrstnih vir me tel j ~**a od najtinejšib do najcenejših po najnižjih cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj in Iranko. 0°'') ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : $ ♦ : ♦ I HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (164) J. MULLER (163) gj rotograflčno - artistični zavod V I ram islu.iisUili lili« ttli M. H prip«»roča svoj ut«dier za vsa v fotogra-iično Btroko spadajoča dela, kakor: p >r-trete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podob,«, pisave, načrte itd. Mntnontne fotografije za otroke, po-vekšanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. VsprejemlJH vsa v fotogratično stroktt spadajoča drla po najnižji eeni. G. Tonnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, ielezo in kovlno-iivnloa. I/ili -In ■ kot poielmoHt: vse vrste strojev za leaoroznico in žage. (144) Pravr.amo cole naprnvo in oskrbuje imi-«>si ro|«> m kotle po DBJholjii »'-'im, ■lučtijiio turliiiit' in vmliiH Kiili-mi. 4k A^Sw ^k. m\ ^ < Uran & Večaj ► 1 Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ^ ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ ^ veliko zalogo vsakovrstnih >v ^ pečij in glinastih snovij y a kakor tudi ^ ^ štedilnikov k a in \ Mih v to stroko spadajočih del po ^ ^ nizkih cenah. (149) W f J. Hafner-jeva pivarna \ Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko «1 * orano KM Uoiurric itd. in lepliu vrtom. [iMt) = Kegljišče je na razpolago. = Uhod je tu.h iz Poljskih ulic. Vizitniee in kiverfe s firmo priporoča „Narodna Tiskarna". stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur LJubljani* (M-J) lin miJnIih o«hU it. 7 in 14 priporoča svojo bognto zalogo kleparskega, delk. Itdeluje vsa v njegov obrt upadajoča dela v mestu in na dežel i. IzvrAfvatelj lesenih, oemont-nib in klejnlh streh. Zaloga strpnega laka, Ii'Suegfj cemeuta in kleja. Na pravitelj strelovodov po novi sistemi. Pivovarna J. Aoer-ja G-ledališke ulice. Isvrstno pivo laatuega istlelku. Pristna dolenjska, hrvatska in črna Istrska vina. Priznano dobra Jedila. Velik, sra/-en vrt b steklenim Balonom in kegljiščem. Točna iu cena postrežba. (404) 1 7. Auer, pivovar. čast mi je naznanjati, da s oni prevzela po smrti mojega moža Frana Toni ltOA;išl»<> obrt katero bodem riHdaljevala, trr se priporočam za vsa v to stroko spad ijoča dela nizkih cenah, zlasti za nove Dn:f_ za c. kr. drž. uradnike, UlIUriilL uradnik« c. kr. drž. železnic, privat. železnic, kakor tudi za c. iu in kr. vojsko izdeluje podpisa nec po iiajpovoljnojAih cenah; tudi prcakrtnije vse zraven spadajoče predmete, kakor wnbl|e, uie£e, klobuke eh parado, zlate obrobke itd. Civilne oprave izdehijojo su po najnovejši tacom. Angleško, francosko iu tuzemsko robo ima na skladtAču. F. Casermann ^;YS) krojač za civdue oprave in uniforme. Podobe umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda** (Ant,Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar) dobivajo se na 3cetrtork.-pa.pixj3. tiskano komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjanu iu pri druzih knjigo-tržcili. Nepremočne vozne plahte različne velikosti in kakovoBti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (59—36) špediter c. kr. prlv. ju*ne želesnlce, v Ljubljani, mm Ilnnajnki cesti it. IS. Prodaja hiše. V l"n«l k loši ril | Ari.nl-i"Hv. Ilctau-a 3^ 3S5s CsV^> Češko izdanje po 80. nemikl izdaji. S 27 podobami. Cena M gid. h. v. Oita naj je vsaktlo, ki trpi na strasnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Ver I a g h-M aga z i D R. F. Bieroy v Lip-skem :Sasko), Neuinarkt 34", kakor tuUi v vsaki knjigarni. (291—26) i i Priporočilo. Nižje podpisani posestnik strižnice in barvarnice na M o n grešnem trgu si. .» se p. n. občinstvu priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Prevzema v barvanje tudi staro obieko celo ali posamezno ter izvršuje točno in po najnižji ceni. (857—9) Z odličnim spoštovanjem "fostrTratrIja, ln strižnlca Kongresni trg št. 6. Se rabi 40 let. v mnogih hlevih, kadar krave ne marajo Jesti, kadar imajo slabo prebavo, v svrho sboljaa-uja mleka in da krave dajo već mleka. (-210—11) g? / / nah in drogeriji o^o^'V^^ J*h Avatro-Ogrsko. \\P * * G LAVNA ZALOG A: ^ c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni založnik, ekrolni h kar v Horneaburgu pri Dunajl. -!> «i\^0 0Cn° Dobiva Fran Iv. Kwizcla 1'aziti je na zgornjo varstveno znamko in zahtevati izrecno Itvvizdin li oru« iiImii šU i retfilnl prnš«'U za živino. Dva komija jeden, ki je Še le dovršil ucenstvo, se vzprejme v trgovino s špecerijskim blagom, in sicer takoj ; ravno tam se vzprejme koncem aeptenabra še jeden komi, ki mora biti dober prodajalec, veič slovenskemu in nemškemu jeziku in zmožen tudi za potovalca. — Več pove upravni-št v <> „ Slovenskega Naroda". (910—3) j^roz oams <. platih, petah in v\,^S^ v«,likf> drugim trdim >/a$S^ priznalmh praskam ,V 'mfJF pisem je na kože. >f^S^ u zavrne vae manj vredno ponaredhe. Pristnega imajo v LJubljani J. Swoboda, U. pl. Trnkoczy. G. Piceoli, L. Orečel; vRudolfovem S. pl. Sladovič, F. liaika; v Hauiulkii J Močnik; v Celovel A. Egger, W. Thiirin\vald, J. Ihruba-cher; v Hrecali A. Aich-iuger; v Trmi (na Koroškem) 0. Menner; v Beljaku F. Scholz, Dr. E. Ki;m [iT; v Ciorlel G. li. Pontoni; v Woll'«-bergn A. Iluth ; v 14runi 1 K. Ravnik; v Kad-K»ni C. P]. Andrien; v Idriji Josip VVarto; v Kadovljici A. Rohlek; v CelJI J. Kuptcr.-iclimid. W Koroški (196> rimski vrelec najbolj prebavna, iiajffinteja planinska kisi-lii ;i, prost vseh želodec obtcžtijoftih, sliznice dražečih postranskih sestojin. V Ljubljani glavna zaloga pri ^1. E. Napann. *^MBak^ ^ Na najnovejši in najboljfii način * ♦ iiitiotuo (694—20 f i & elite; In »sT * ustavlja brez vsakih boločin ter opravlja |»li>uibc»« ^ X vaujn in vae solmi«* o)m'i*»elje9 — odstranjuje e «» sobne l»«>leelue z usmrtimjoiu živca J i zobozdravnik A. Paichel, 2 J poleg čevljarskega moatii, v Kdhlor-jevi hiši, I. nadatr. J Ljubljana p: Mestni trg št. 10. WF mm mm j" " ■* ^ ^ubijana \Wm Mestni trg - ------i------•-.....z M$$m V^VVV/^/V^/l/l^^/A^ ^wmW St. 10. Najboljše in najceneje kupuje se železo, železnina, okove, cement itd. Andrej Druškoviču v Ljubljani na II «'slii«>m trjj^u si. iO. nagrobnih, križev, štedilnikov, finih žag, ledenic (541-2 ) po najnižji ceni. mm i št. 6793. /\ __ " ^ ^ <90ti-1) Obravnave o pismenih ponudbah zaradi ;akupnega oddajanja kruha in ovsa nastopne postaje za čas od 1. J «1 ll livar* a I N5)4 <1o KI. decembra vršile se bodo v uradnih prostorih reskrbovalnih skladišč, in sicer: v Grorlci 3. Načelnik: F. Sli bor. Najboljšo železo prodaja A. C. AHČIN pri „zlati kosi" v Ljubljani, Gledališke ulice h. štev. 8. Posebno priporočani orodja prvo vrsto za (113—30) rokodelce in poljedelstvo. ,3 Za i>il<* in. vodne za.gr© kakor za se garantira, da so dobre. Grobni križi, šine za obloke, kuhinjska oprava itd. Zahvala in priporočba. Slavnemu občinstvu Idrijskemu se prav toplo zahvaljujem na Obilnem obisku v teku IQ letf kar sem imela gostilno ,,Pri Črnem orlu". Sedaj sem se preselila v svojo hišo nasproti pošti. Ker imam sedaj mnogo manjše stroške, omogočeno mi je, slavne p. n. goste ceneje in boljše postreči. Usojam si naznaniti spoštovanemu občinstvu, da imam prav cenene sobe. kakor tudi izvrstno hrano, izborna vina in vedno sveže pivo. Priporočujoč se slavnemu občinstvu za mnogobrojni poset, bilezim z odličnim spoštovanjem Eliza TuLječ;, (909—2) gostilna ,Pri posti". f,6-888- Razglas. V zmiBlu §. 6. zakona z dne 23. maja 1873. 1. (Stev. 121 drž. zak.) naznanja se, da bo razgrnjen prvotni imenik porotnikov za 1894. leto od 5. do 12. septembra t. 1. v ni agi Nt ral it«" m c k m peri i tu na ogied tur da ga v tem čaBU vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor proti njegovi sestavi. Por* tniSkega posla so po § 4 omenjene postave oproščeni: 1. ) TiHti, ki bo že prestopili 00 leto svoje dobe, za vsegdar; 2. ) udje deželuih zborov, državnega zbora in delegac'j za čas zborovanja; 3. ) osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi ; 4. ) osebe v Blužbi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in raoocelnikl in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni moči utrpeti, za sledeče leto; 5 ) vsak, kdor je prejetemu (»oklicu v jednem porotnem razdobji kot prednji ali namestili porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po prat ki. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 1. septembra 1893 10 I 1 I i i i S i! w .i.^*^^— ._. TTl^'IfS^I goldinarjev stane pri meni «'» modroo na peresih (Federatstratse). Ti modrool s«> Solidno iz najboljše tvarine narejeni. Imajo po SO dobro \-ezanih. modnih peres i/, naj-bolisVtra bakrenega drat»i, so h finim »fr kom tapecirani in močnim platnenim ovilbom preoblečeni ter lo—16 let nobenih poprav ne »ahtevajo. ,js5»~ I*ri nSroflilih z dežele naznani naj se vselej nulniioi«« mera posteljo v mol runjl lin !. *TBB(j — Ako h ti torej dohi M 10 yld. d«»l»t>r tapeciran modroo na peresih, je pač, neumestno kupovati malovredne nadomestke, kat<> soldovi irV/ z atrikoni tapecirane in s cvilhoui preoblečene po 10 ,714_k6) Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! Mlatilnice, vitle, trieure čistilne mline za žito r«k%»lnice za krmo saniodelnjoče aparate proti peronospori tlaeilniee za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah IG. HELLER, DUNAJ iW 2 2 Fraterstrasse Nr 78 Košato iliiMtnivuni katnlogi v nemškem in slorenskem jeziku ^.it>.i oni in (4Kb - 13) i>o&tuiuo prosto. .17 —12) Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskušnjo. Cene so se znova znižale! Preinpovalcem znaten popust! sVHpHHNlIHBHIftVB^BHHHHBBBVBnRi vozički jako elegantni, fini in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan ir sicer v vseh barvah, kakor rudeče, modro, sivo in olivno po 6, 7, 8, 9, 10 gld. in viAje p<» vsaki ceni do 80 gld. — Največja, zidova najlepših trikolesnih Štefanije»-vozi6kov za aedoti s streho in brez streho po 7 gld. in viSje. (817—29) tapecirar, v HLij-u/blja/r^i, Šelenburgove ulice. Priznano najcenejši kruj za kupovanje otročjih vozičkov ! F. VVisian sedlar v Ljubljani, Rimska cesta št. 11 priporoča svojo zslogo gotovih „lanđauerjev", koleselnov in na pol pokritih voz in izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najlepšem slogu in nizki ceni. (768—7, (947) FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla I Hfflg^ je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. P Zaradi teb praktičnih lastnosti] in jednostavnoga rab ljenja so posebno pripo-P roča, kdor hoće sam lakirati tla. — Sobo le v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobila so v razhčnili barvati (prav kakor oljuare barve) in brezbarven (ki dajo £ samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobo se v vseh zalogah. J Dobiva se v LJubljani pri FRA.N CHRISTOPH, W I\T A "NTTT t TinVM A "NTKT TT izumitelj in jedini izdolovatelj pristnega t IV AJN U Li U UJtV.iYlAJN JN - U. svetlega laka za tla, P RAMA & BER0L1N. m st iti sjksmm fi&tj^^^ m\ mm **M*j9ks§k_<* sm Samo še malo časa tukaj. Ha cesarja Jožefa trou. Karla Gabriela kum in anafomiški muzej. Velikanska razstava mW§ umetnin, ki se doslej tu še niso videle, in sicer ceroplastiških (iz voska), slikarskih in kiparskih in iz tvorilne mehanike. Najnovejše, kar bo je doslej podajalo v tem genreu. Priznano največja in najbogatejša razstava te vrste, ki potuje po svetu. 03J \vZ kot I4HM» številk. ^ Razstava jo v nalafič za to zgrajeni, Vič kot 600 kvadratnih metrov obsežni lopi ter jo čarobno razsvetljuje kakih vjoo plinoviti luči). Odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Panoptikum pristopen je za gospe, gospode in otroke, anatomioni muzej pa le za odrasle osebe. (889—20) Vnak torek, in pefeU gpopolutfiie (i/.vzrin praznike) dan zsl dame, samo KI kr., za posebni kabinet *-»<> kr., vojaki do namlmka plačajo lO kr. S^CST" 7ni7atiP nnnoa Vstopnina za panoptikum m$- *-lll^.allC trCIlC . onil oddelka m za noaebt Ivana Fajdige v Kamniku poživlja lastnik« onih zemljišč, v kuterih sc nahajajo kakersnega koli imena mineralske tvarlne, hud itn pjstavno varstvo uživajoče kovino (ako so tudi ob jedneni lastniki prostukopov), kakor tudi tako, ki spadajo v nižjo vrBto keinieiio-tehnično uporabe, da se, ako se želijo tem potem gmotno okoristiti, prijavijo na moj gori imenovani naslov. Uzorci pošiljajo se frankova.no v množini pu 2—5 kil. Da se prihrani nepotrebno dopisovanje, blagovoli se naj takoj kolikor možno natančno opise razmer, v katerih so nahajajo tvarine, prijavam priložiti. (771—7) Ivan Fajdiga. vsake vrsto ponuja prva iranjsia tvornica za upogneno pohištvo samo iz napo- tf^ jenega masivnega lesa ^ Josipa Verbič-a v Bistri, pošta Borovnica (845—24) ! Rasprodaja! Zaradi presolil v«», ki se vrši v kratkem, prodanim (889—4) po znatno znižanih cenah stenske ure«ure z nikalom. Proseč mnogobrojnega poseti I velespoStovanjem FRAN ČUDEN, urar Slonove talic© pozneje Glavni trg, nasproti mestni hiši. Podpisanec si usoja javiti velecenjenemu p. n. občinstvu, da bo dne 10. septembra 1893 v svoji lastni hiši otvoril restavracijo pri kolodvoru v Domžalah in da bo točil pristna dolenjska, hrvatska in istrska vina ter itjregel z izbornimi gorkimi in mrzlimi jedili. Priporočujoč se za mnogobrojni poset (920—2) tKiCKKKKK. z velespostov anjcin Jakob Jerman. Učne knjige za gimnazije in ljudske sole in vse druge šolske potrebščine Dijaški koledar, (925) t. a. prodaja Anton Zageifi knjigotržec v Ljubljani v zvezdi št. 7. ee Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noti i. Lastnina iu tisk .Narodno Tiskarne1*. 0/$4