Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
28.
kos.
V LJUBLJANI, dne 5. aprila 1933.
Letnik
IV
VSEBINA:
189.	Razglas banske uprave o kategorizaciji dovoznih cest k železniškim postajam na območju Dravske banovine.
190. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933.
191. Razne objave iz »Službenih novin«.
Banove uredbe.
189.
Razglas
o kategorizaciji dovoznih cest k železniškim postajam na območju Dravske banovine.
Na temelju § 7. zakona o nedržavnih cestah z dne
8.	maja 1929., Ur. 1. 247/60, ter po predhodnem zaslišanju direkcije državnih železnic v Ljubljani in krajevnih interesentov sem s pravnomočnim odlokom V-No. 345/1 z dne 14. januarja 1933.
proglasil
2a dovozne ceste k železniškim postajam na območju Dravske banovine naslednje javne ceste:
I.	Sreski cestni okraj Brežice.
1. Pri železniški postaji Brežice:
a) cestno progo pri odcepu od banovinske ceste II. reda št. 128 Brežice—Sp. Pohanica—Zdole do postajnega poslopja v dolžini 53 m in širini 8 m s postajnim predprostorom 60X10 m,
b) cestno progo pri odcepu od označene banovinske ceste, onstran železniškega tira vzporedno z železniško progo do tira št. 5 v dolžini 195 m in širini 6 m,
c) cestno progo od odcepa pri banovinski cesti II. reda št. 207 Brežina—Dečna sela—Sromlje do vzhodnega izhoda s postajnega manipulacijskega prostora v dolžini 120 m in širini 6 m;
2. pri železniški postaji Sevnica:
cestno progo, ki veže banovinsko cesto II. reda št. 68 ■Trbovlje—Zidani most—Sevnica — Rajhenburg — Videni z železniško postajo, v dolžini 115 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 28X13 m;
3. pri železniški postaji Videm-Krško;
a) cestno progo od odcepa pri banovinski cesti II. reda št. 102 (Krško)—Videm—Globoko do postajnega poslopja v dolžini 260 m in širini 5 m s postajnim predprostorom 32X9 m, odnosno 57X7-5 m,
b) cestno progo od odcepa pri označeni banovinski cesti onstran železniškega tira do zapadnega konca žel. tovornega skladišča v dolžini 306 m in širini 5 m.
II.	Sreski cestni okraj Celje.
1. Pri železniški postaji Celje:
cestno progo od odcepa pri banovinski cesti I. reda št. 21 Celje—Rogatec med železniškim nadvozom in Voglajno do železniškega manipulacijskega prostora v dolžini 116 m in približni širini 13 m z razširjenim delom pri odcepu od označene banovinske ceste;
2. pri železniški postaji Petrovče:
cestno progo, ki veže banovinsko cesto II. reda št. 67 Št. Pavel—Kasaze—Arja vas z železniško postajo, do ograje na vzhodni strani postajnega poslopja v dolžini 91 m in širini 6 111;
3. pri železniški postaji Polzela — Braslovče:
cestno progo od banovinske ceste I. reda št. 16 Dravograd—Šoštanj—Letuš—Sv. Peter v Savinjski dolini do železniškega tovornega skladišča v dolžini 102 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 56X10 m;
4. pri železniški postaji S v. J u r i j ob j u ž. železnici:
cestno progo od banovinske ceste I. reda štev. 21 Celje—Rogatec do postajnega poslopja v dolžini 229 m in širini 7 111 z odcepom pred postajnim poslopjem do ograje pri železniškem tovornem skladišču v dolžini 34 m in širini 6 m;
5. pri železniški postaji Št. Peter v Savinjski dolini:
cestno progo od državne ceste št. 50 Ljubljana—Trojane—Celje do postajnega poslopja v dolžini 154 m in širini 6 m;
6. pri železniški postaji Žalec:
cestno progo od občinske ceste I. reda Žalec—Griže do postajnega poslopja, odnosno do železniškega tovornega skladišča v dolžini 200 111 in širini 6 m, odnosno v širini približno 15 m na dolžino 80 m.
III.	Sreski cestni okraj Črnomelj.
1. Pri železniški postaji Črnomelj:
cestno progo od banovinske ceste I. reda št. 12 Metlika—Črnomelj do postajnega poslopja v dolžini 95 m in širini 6 m, odnosno 9 m na dolžino 42 m s postajnim predprostorom 70X10 m;
2. pri železniški postaji Rožni dol — Pribišje:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 120
Kandija—Laze—Gaber do postajnega poslopja v dolžini 165 m in širini 6 m;
3. pri železniški postaji v Semiču:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 123 Gaber—Metlika—Božakovo (Semič—Kot) do ograjenega železniškega manipulacijskega prostora v dolžini 572 m in širini 6 m, odnosno 14 m pred postajo.
IV. Sreski cestni okraj Dolnja Lendava.
1. Pri železniški postaji Beltinci:
cestno progo od odcepa pri banovinski cesti I. reda št. 27 Dolnja Lendava—Beltinci—Murska Sobota do železniške postaje v dolžini 451 m in širini 5 m n,a dolžino 256 m pri odcepu od označene banovinske ceste in dalje v širini 4 m s postajnim predprostorom 27X9 m;
2. pri železniški postaji Dolnja Lendava:
cestno progo od državne ceste št. 47 Čakovec—
Dolnja Lendava do postajnega poslopja v dolžini 69 m in širini 6-50 m.
V.	Sreski cestni okraj Gornjigrad.
Pri železniški postaji Šmartno ob Paki:
cestno progo od banovinske ceste I. reda št. 16 Šoštanj—Letuš do postajnega poslopja v dolžini 134 m in širini 6 m na dolžino 120 m ter 40 m na dolžino 14 m.
VI. Sreski cestni okraj Kamnik.
1. Pri železniški postaji Domžale:
cestno progo od državne ceste št. 50 Ljubljana— Trojane—Celje do ograje na severni strani postajnega poslopja v dolžini 183 m in širini 8 m na dolžino 150 m ter 10 m na dolžino 33 m;
2. pri železniški postaji Trzin:
cestno progo od odcepa pri označeni državni cesti št. 50 do postajnega poslopja v dolžini približno 120 m in širini 4 m s postajnim predprostorom 34X6 m.
VII. Sreski cestni okraj Kočevje.
1. Pri železniški posta .ji Kočevje:
cestno progo od državne ceste št. 52 Škofljica— Kočevje—Livold do ograje železniškega manipulacijskega prostora pri postajnem poslopju v dolžini 466 m in širini 7 m na dolžino 272 m ter 8-8 m na dolžino 194 m;
2. pri železniški postaji Ortenek:
cestno progo od označene državne ceste št. 52 do postajnega poslopja v dolžini 10 m in širini 5 m s postajnim predprostorom, 45X10 m;
3. pri železniški postaji Ribnica:
cestno progo od označene državne ceste št. 52 do ograjenega železniškega manipulacijskega prostora na Južni strani postajnega poslopja v dolžini 405 m in širini 7 m s postajnim predprostorom 35X17 m;
4. pri železniški postaji Stara cerkev:
cestno progo od odcepa pri občinski cesti II. reda Stara cerkev—zveza z državno cesto št. 52 pri gostilni Tschinkel do ograje Železniškega manipulacijskega prostora v dolžini 56 m in širini 8 m;
5. pri železniški postaji Velike Lašče:
cestno progo od državne ceste št. 52 Škofljica— Kočevje do postajnega poslopja v dolžini 1254 m in širini 5 m na dolžino 1200 m ter 15 m na dolžino 54 m.
VIII. Sreski cestni okraj Konjice.
1. Pri železniški postaji Konjice:
cestno progo od državne ceste št. 50 Ljubljana— Celje—Konjice do železniškega manipulacijskega prostora vzhodno od postajnega poslopja v dolžini 156 m in širini 4 m s postajnim predprostorom 67X10 m, in s paralelnim odcepom ob skladiščnem prostoru v dolžini 65 m in širini 2-5 m;
2. pri železniški postaji Loče:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 89 Konjice—Poljčane do postajnega poslopja v dolžini 130 m in širini 4 m;
3. pri železniški postaji Zreče:
cestno progo od občinske ceste Zreče—Boharina do postajnega poslopja v dolžini 163 m in širini 6 m.
IX. Sreski cestni okraj Kranj.
1. Pri železniški postaji Duplje:
cestno progo od državne ceste št. 51 Naklo—Tržič— Ljubelj do postajnega poslopja v dolžini 112 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 25X11 m;
2. pri železniški postaji v Kranju:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 175 Kranj—Besnica, ki se prične pri odcepu od državne ceste št. 2 v km 643-760, do ograje na zapadni strani postajnega poslopja, v dolžini 170 m in širini 8 m;
3. pri železniški postaji Naklo:
cestno progo od državne ceste št. 51 Naklo—Ljubelj do postajnega poslopja v dolžini 120 m	in	širini	4	m	s
postajnim predprostorom 28X10 m;
4. pri železniški postaji Škofja Loka:
postajni predprostor v dolžini 82 m in širini 14 m;
5. pri železniški postaji Tržič:
cestno progo od državne ceste št. 51 Ljubeljska cesta do postajnega poslopja v dolžini 780 m in v širini 5 m z objekti na njej.
Ta cesta je pravnomočno kategorizirana za železniško dovozno cesto z odločbo ministrstva	za	gradbe
br. 40.172/31 z dne 28. decembra 1931.
X. Sreski cestni okraj Krško.
1. Pri železniški postaji Mokronog — Bistrica:
cestno progo od banovinske ceste I. reda št. 20
(Trebnje)—Kamna gora—Mokronog—Boštanj do postajnega skladišča v dolžini 106 m in širini 7 m;
2. pri železniški postaji št. Janž na Dolenjskem:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 70
Radeče—Tržišče do postajnega poslopja v dolžini 9 m in širini 9 m s postajnim predprostorom 40X7 m.
XI. Sreski cestni okraj Laško.
1.	Pri železniški postaji Hrastnik:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 68 Trbovlje—Zidani most—Videm do ograje železniškega manipulacijskega prostora v dolžini 157 m in širini 5 m;
2. pri železniški postaji Laško:
' cestno progo od banovinske ceste I. reda št. 32 Radeče—Zidani most—Laško—Celje do ograje pri železniškem skladiščnem prostoru na koncu postajnega poslopja v dolžini 120 m in širini 5 m; ta cesta je pravnomočno kategorizirana za železniško dovozno cesto z odločbo kraljevske banske uprave V-No. 357/4 iz leta 1931.;
3. pri železniški postaji Zidani most:
cestno progo od označene banovinske ceste I. reda št. 32 na levem bregu Savinje do ograjenega prostora železniškega tovornega skladišča v dolžini 92 m in širini 6 m.
XII.	Sreski cestni okraj Litija.
1. Pri železniški postaji Kresnice:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 58 Ljubljana—Besnica—Šmartno na vzhodni strani vasi Kresnice do zapadnega konca postajnega poslopja v dolžini 182 m in širini 4 m;
2. pri železniški postaji Litija:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 59 Ljubljana—Sv. Jakob—Litija do ograjenega železniškega manipulacijskega prostora v dolžini 135 m in širini 10 m s postajnim predprostorom;
3. pri železniški postaji Radohova vas:
cestno progo od državne ceste št. 2 Novo mesto— Ljubljana do postajnega poslopja v dolžini 106 m in širini 5 m odnosno 10 m pred postajnim poslopjem;
4. pri železniški postaji Stična:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 73 Mleševo—Krka do postajnega poslopja v dolžini 160 m in širini 7 m, odnosno 15 m na dolžino 26 m;
5. pri železniški postaji Zagorje:
cestno progo od banovinske ceste št. 62 Latkova vas—Marija Reka—Trbovlje—Zagorje do postajnega poslopja z objekti na njej v dolžini 140 m in širini 5 m, odnosno 14 m na dolžino 70 m.
XIII.	Sreski cestni okraj Ljubljana.
1. Pri železniški postaji Borovnica:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 56 Vrhnika—Borovnica—Podpeč do postajnega poslopja v dolžini 569 m in širini cca 5 m s postajnim predprostorom do ograje vzhodno od postajnega poslopja v dolžini 35 m in širini 20 m;
2. pri železniški postaji Brezovica:
cestno progo od državne ceste št. 49 Ljubljana— Planina do postajnega poslopja v dolžini 587 m in širini 5 m s postajnim predprostorom 44X12 m;
3. pri železniški postaji Cušperk:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 75 (Grosuplje)—Račna—Zdenska vas—Zvirče—Fužine z obema uvoznima kriloma do postajnega poslopja v dolžini 82 m in širini 5 m s postajnim predprostorom 45X10 m;
4. pri železniški postaji Drenov grič:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 50 Dobrava—Lučna—Gorenja vas do postajnega poslopja v dolžini 65 m in širini 4 m s postajnim predprostorom 34X10 m;
5. pri železniški postaji Grosuplje:
cestno progo od državne ceste št. 2 Novo mesto— Ljubljana do postajnega poslopja v dolžini 254 m in širini
6 m z odcepom proti postajnemu skladišču v dolžini 32X5 m;
6. pri železniški postaji Laze:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 58 Ljubljana—Besnica—Šmartno v dolžini 150 m in širini
4 m do postajnega poslopja;
7. pri železniški postaji Ljubljana dol. kolodvor:
cestno progo od državne ceste št. 2 Novo mesto— Ljubljana do postajnega poslopja v dolžini 99 m in širini 12-50 m s postajnim predprostorom 57X15 m;
8. pri železniški postaji Log:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 55 Log—Podpeč do postajnega poslopja v dolžini 60 m in širini 4 m, odnosno 7 m na dolžino 35 m;
9. pri železniški postaji Medvode :
cestno progo od državne ceste št. 2 Ljubljana— Jesenice do postajnega skladišča v dolžini 58-5 m in širini 6 m s postajnim predprostorom v izmeri 25X13 m, odnosno 10X6 m;
10. pri železniški postaji Škofljica:
cestno progo od državne ceste št. 2 Novo mesto— Ljubljana do postajnega poslopja v dolžini 48 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 50X14 m;
11. pri železniški postaji Šmarje — Sap:
cestno progo od označene državne ceste št. 2 do postajnega poslopja v dolžini 60 m in širini 6 m z odcepom proti skladišču v dolžini 33 m in širini 5 m;
12. pri železniški postaji Vrhnika:
cestno progo od državne ceste št. 49 Ljubljana— Vrhnika—Planina do postajnega poslopja v dolžini 162 m in širini 11 m s postajnim predprostorom 82X10 m;
13. pri železniški postaji Zalog:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 58 Ljubljana—Besnica—Šmartno do postajnega poslopja v dolžini 160 m in širini 7-50 m.
XIV.	Sreski cestni okraj Ljutomer.
1. Pri železniški postaji Bučečovci:
cestno progo od banovinske ceste I. reda št. 26 Ormož—Ljutomer—Gornja Radgona do postajnega poslopja v dolžini 38 m in širini 5 m s postajnim predprostorom 24X11 m;
2. pri železniški postaji Gornja Radgona:
cestno progo od označene banovinske ceste I. reda
št. 26 do postajnega poslopja v dolžini 100 m in širini
5 m s postajnim predprostorom 34X6 m;
3. pri železniški postaji Križevci:
cestno progo od označene banovinske ceste št. 26 do postajnega poslopja, odnosno do tovornega skladišča v dolžini 135 m in širini 5 m;
4. pri železniški postaji Ljutomer, glavni kolodvor:
cestno progo od označene banovinske ceste št. 26 do postajnega poslopja v dolžini 37 m in širini 5 m, od tu pa mimo tovornega skladišča v dolžini 275 m in širini 5 m;
5. pri železniški postaji Slatina — Radenci:
cestno progo od označene banovinske ceste št. 26
do postajnega poslopja v dolžini 20 m in širini 8 m e postajnim predprostorom 53X6 m;
6. pri železniški postaji Veržej:
cestno progo od označene banovinske ceste št. 26 do postajnega poslopja v dolžini 91 m in širini 5 m s postajnim predprostorom 28X10 m.
XV.	Sreski cestni okraj Logatec.
1. Pri železniški postaji Logatec:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 54 Dolenji Logatec—Planina do postajnega poslopja v dolžini približno 350 m in širini 6 ni, od tu dalje po železniškem svetu do južnega konca železniškega kolodvorskega skladišča v dolžini približno 130 m in širini 6 m s postajnim predprostorom, kolikor služi ta prostor za cestni promet; ta cesta je pravnomočno kategorizirana za železniško dovozno cesto z odločbo kralj, banske uprave V-No. 1104/2 z dne 7. aprila 1932.;
2. pri železniški postaji Rakek:
postajni predprostor v dolžini 53 m in širini 30 m v priključku na banovinsko cesto II. reda št. 28 Nov Rakek—Ivanje selo—Laze.
XVI.	Sreski cestni okraj Maribor.
1. Pri železniški postaji Bistrica:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 87 Selnica—Ruše—Maribor do postajnega poslopja in tovornega skladišča v dolžini 208 m in širini 4 m, odnosno v dolžini približno 90 m in širini 5 m s postajnim predprostorom 33X10 m, odnosno 14X9 m;
2. pri železniški postaji Fala:
cestno progo od občinske ceste Sv. Marija v Puščavi—Fala—zveza s Podravsko cesto Maribor—Dravograd v dolžini 132 m in širini 5 m;
3. pri železniški postaji Maribor, glavni kolodvor:
a) cestno progo od odcepa pri Aleksandrovi cesti mimo postaje nazaj na Aleksandrovo cesto v dolžini 204 m in širini cca 8X13 m,
b) cestno progo od odcepa pri Meljski cesti do ograjenega železniškega manipulacijskega prostora v dolžini 194 m in širini 9-5 m;
4. pri železniški postaji Maribor, koroški kolodvor:
cestno progo od odcepa pri Smoletovi ulici mimo postajnega poslopja s pravokotnim priključkom na banovinsko cesto II. reda št. 87 Selnica—Ruše—Maribor (Črtomirova ulica) v skupni dolžini približno 300 m in širini cestišča približno 6 m;
5. pri železniški postaji Pesnica:
cestno progo od državne ceste št. 50 Maribor— Št. Ilj—avstrijska meja do postajnega poslopja v dolžini približno 250 m in širini približno 8 m s postajnim predprostorom 47X12 m, odnosno 13X4 m;
6. pri železniški postaji Poljčane:
cestno progo od banovinske ceste l. reda št. 22 (Slovenska Bistrica)—Poljčane—Mestinje do postajnega poslopja v dolžini 114 m in širini 7 m s postajnim predprostorom 71X15 m;
7. pri železniški	postaji Pragersko:
cestno progo od	banovinske ceste	II.	reda	št.	93
Slovenska Bistrica—Šikole—Hajdina do postajnega poslopja v dolžini 202 m in širini 9 m;
8. pri železniški postaji Rače—Fram:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 94 Ptuj—Rače—(Fram) do postajnega poslopja, odnosno do skladišča v dolžini 242 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 14X8 m;
9. pri železniški postaji Ruše:
cestno progo od	banovinske ceste	IT.	reda	št.	87
Selnica—Ruše—Maribor do postajnega	poslopja	v dol-
žini 144 m in širini 4 m s postajnima predprostoroma 42X10 m in 16X6 m;
10. pri železniški postaji Slovenska Bistrica — mesto:
cestno progo od državne ceste št. 50 Ljubljana— Maribor—Št. Ilj mimo postajnega poslopja nazaj do državne ceste v dolžini 100 m in širini 5 m;
11. pri železniški postaji Sv. Lovrenc na Pohorju:
dovozni prostor pred postajo v površini 25X11 m in 41X6 m.
XVII.	Sreski cestni okraj Metlika.
1. Pri	železniški	postaji Gradac:
cestno	progo od	banovinske ceste	I.	reda	št. 12
Metlika—Črnomelj do postajnega poslopja v dolžini 60 m in širini 5 m s postajnim predprostorom 50X11 m;
2. pri železniški postaji Metlika:
cestno	progo od	državne ceste št.	28	Karlovec—
Metlika—Novo mesto	do postajnega poslopja v	dolžini
115 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 88X11 m.
XVIII. Sreski cestni okraj Murska Sobota.
1. Pri železniški postaji Gorenja Lendava — Mačkovci:
cestno progo od banovinske ceste I. reda štev. 28 Martjanci—Boreča do postajnega poslopja v dolžini 74 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 16X12 m;
2. pri železniški postaji Hodoš:
cestno progo od občinske ceste Pertoča—Hodoš do postajnega poslopja v dolžini 81 m in širini 6 m;
3. pri železniški postaji Murska Sobota:
cestno progo od banovinske ceste I. reda štev. 27
Dolnja Lendava—Beltinci—Murska Sobota do postajnega poslopja v dolžini 360 m in širini 8 m s postajnim predprostorom 36X11 m;
4. pri železniški postaji Petrovci — Križevci:
cestno progo od občinske ceste Petrovci—Križevci
do postajnega poslopja v dolžini 121 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 20X9 m;
5. pri železniški postaji Puconci:
cestno progo od občinske ceste Goriče—Puconci— Rimska čarda do postajnega poslopja v dolžini 81 m in širini 7 m;
6. pri železniški postaji Š a 1 o v c i :
cestno progo od občinske ceste Pertoča—Hodoš do postajnega poslopja v dolžini 69 m in širini 7 m s postajnim predprostorom 16X8 m.
XIX.	Sreski cestni okraj Novo mesto:
1. Pri železniški postaji K a n d i j a :
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 120 Kandija—Laze—Gaber do postajnega poslopja v dolžini 69 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 25X9 m;
2. pri železniški postaji Mirna:
cestno progo od odcepa pri banovinski cesti I. reda št. 20 (Trebnje)—Kamna gora—Mokronog do ograjenega železniškega manipulacijskega prostora v dolžini približno 160 m in širini 6 m;
3. pri železniški postaji Mirna peč:
cestno progo od občinske ceste Mirna peč—Sv. Jurij do postajnega poslopja v dolžini 193 m in širini 5 m;
4. pri železniški postaji Novo mesto:
cestno progo od državne ceste št. 2 Novo mesto—
Ljubljana do postajnega skladišča v dolžini 206 m in širini 8 m;
5. pri železniški postaji Straža-Toplice:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 38/Nov.
Bršljin—Gornja Straža do postajnega poslopja v dolžini 279 m in širini 8 m s postajnim predprostorom 28X13 m;
6. pri železniški postaji Trebnje:
cestno progo od državne ceste št. 2 Novo mesto— Ljubljana do postajnega poslopja v dolžini 80 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 45X11 m;
7. pri železniški postaji Uršna sela:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 120 Kandija—Laze—Gaber do postajnega skladišča v dolžini 451 m in širini 6 m;
8. pri železniški postaji Velika Loka:
cestno progo od banovinske ceste II. reda štev. 58 Ljubljana—Besnica—Velika Loka do postajnega poslopja v dolžini 26 m in širini 10 m s postajnim predprostorom 28X8 m.
XX.	Sreski cestni okraj Prevalje:
1. Pri železniški postaji Prevalje:
cestno progo od banovinske ceste I. reda štev. 17 Dravograd—Črna do postajnega poslopja v dolžini 233 m in širini 9 m s postajnim predprostorom 65X12 m;
2. pri železniški postaji Vuhred — Marenberg: cestno progo od odcepa pri banovinski cesti II. reda
št. 84 Marenberg—Ribnica—Brezno do postajnega poslopja v dolžini približno 272 m in širini 5 m s postajnim predprostorom 46X2-5 m;
3. pri železniški postaji Vuzenica — Muta: cestno progo od odcepa pri banovinski cesti II. reda
št. 54/Nov Vuzenica—Muta—Gortina do ograjenega železniškega manipulacijskega prostora pri kolodvorskem poslopju v dolžini približno 500 m in širini 5 m z mostom Čez Vuzeniški potok in postajnim predprostorom 19X16 m.
ograje postajnega predprostora mimo tovornega skladišča in postajnega poslopja v dolžini 287 m in širini 5 m;
6.	pri železniški postaji Sv. Lovrenc na Dravskem polju:
cestno progo od odcepa pri občinski cesti Zupečja vas—Sv. Lovrenc—Strnišče (km 3.500), do postajnega poslopja v dolžini 147 m in širini 4 m.
XXII.	Sreski cestni okraj Radovljica.
1. Pri železniški postaji Bled-jezero:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 178 (Javornik)—Rečica—Bled do postajnega poslopja v dolžini 627 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 152X10 m;
2. pri železniški postaji Bohinjska Bela : cestno progo od banovinske ceste I. reda štev. 2
Lesce—Bohinjska Bistrica mimo postajnega poslopja do skladišč v dolžini 200 m in širini 6-5 m;
3. pri železniški postaji Bohinjska Bistrica: cestno progo od odcepa pri označeni banovinski
cesti I. reda št. 2 (km 31.050) do postaje v dolžini 648 m in širini 6 m (brez hodnika) s postajnim predprostorom do ograjenega železniškega manipulacijskega prostora v površini 70X13 m;
4. pri železniški postaji Dobrava — Vintgar: cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 178
(Javornik)—Bled do postaje v dolžini 28 m in širini 5 m s postajnim predprostorom 49X13 m;
5. pri železniški postaji Dovje — Mojstrana : cestno progo od državne ceste št. 2 Ljubljana—
Jesenice—Kranjska gora do vrtne ograje za postajnim poslopjem v dolžini 172 m in širini 5 m;
6. pri železniški postaji Kranjska gora: cestno progo od označene državne ceste (Podkoren-
ska cesta) do postajnega poslopja v dolžini 222 m in širini 5 m s postajnim predprostorom 68X11 m;
7. pri železniški postaji Lesce — Bled:
cestno progo od banovinske ceste I. reda štev. 2 Lesce—Bohinjska Bistrica mimo postajnega poslopja do skladišča v dolžini 152 m in širini 7-60 m s postajnim predprostorom 106X18 m;
8. pri železniški postaji Nomenj:
cestno progo od označene banovinske ceste I. reda štev. 2 do postajnega poslopja v dolžini 318 m in širini 4-50 m s postajnim predprostorom 44X8 m;
9. pri železniški postaji Podnart — Kropa: cestno progo od banovinske ceste II. reda štev. 40
Podnart—Kamna gorica mimo postaje do skladišč v dolžini 236 m in širini 4-50 m;
10. pri železniški postaji Rateče-Planica;
a) cestno progo od odcepa pri banovinski cesti
I.	reda št. 1 Podkoren—Rateče do postajnega poslopja v dolžini približno 500 m in širini 4 m;
b) cestno progo od odcepa pri občinski cesti Planica—Rateče do železniškega skladišča označene postaje v dolžini približno 30 m in širini 4 m;
11. pri železniški postaji Slovenski Javornik: cestno progo od državne ceste štev. 2 Ljubljana—
Jesenice do postajnega poslopja v dolžini 125 m in širini 3-40 m.
XXIII.	Sreski cestni okraj Slovenjgradec:
1.	Pri železniški postaji Dovže: cestno progo od banovinske ceste I. reda štev. 16 Dravograd—Slovenjgradec—Velenje do postajnega po-
XXI.	Sreski cestni okraj Ptuj.
1. Pri železniški postaji Ivanjkovci:
cestno progo od odcepa pri banovinski cesti I. reda št. 26 Ormož—Ljutomer do postaje v dolžini 385 m in širini 6 m;
2. pri železniški postaji Moškanjci:
a) cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 45/ Nov. Moškanjci—Muretinci— (Bori) do postajnega poslopja v dolžini 48 m in širini 7 m s postajnim predprostorom 20X5 m;
b) cestno progo od odcepa pri označeni banovinski cesti št. 45/Nov. onstran železniškega tira do ograje železniškega manipulacijskega prostora v dolžini 125 m in Širini 6 m;
3. pri železniški postaji Ormož:
cestno progo od banovinske ceste I. reda štev. 38 Ormož—meja Savske banovine do postajnega poslopja v dolžini 290 m in širini 5 m;
4. pri železniški postaji Ptuj:
cestno progo od odcepa pri državni cesti štev. 17 Maribor—Ptuj—Ormož na desni strani železniške proge Pragersko—Kotoriba do železniškega skladišča v dolžini ;D2 m in širini 6-5 m, odnosno 5-6 m na dolžino 122 proti skladišču;
5. pri železniški postaji Središče:
cestno progo, ki pelje vzporedno z železniško progo °d km 0.580 (odcep obč. ceste proti Dravi) do vzhodne
slopja v dolžini 98-50 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 56X10 m;
2. pri železniški postaji Dravograd-Meža:
a) cestno progo od označene banovinske ceste št. 16 do postajnega poslopja v dolžini 125 m in širini 6-m s postajnim predprostorom,
b) cestno progo od odcepa pri označeni banovinski cesti št. 16 proti zahodu k železniškemu tovornemu skladišču v dolžini 240 m in širini 6 m;
3. pri železniški postaji Gornji Dolič:
cestno progo od banovinske ceste I. reda Gornji
Dolič—Vojnik do postajnega poslopja v dolžini 340 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 95X10 m;
4. pri železniški postaji Mislinje:
cestno progo od banovinske ceste I. reda št. 16 Dravograd—Velenje do postajnega skladišča v dolžini 74 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 35X13 m;
5. pri železniški postaji Sv. Jedert:
cestno progo od označene banovinske ceste št. 16 do postajnega poslopja, odnosno skladišča v dolžini 63 m in širini 14 m;
6. pri železniški postaji Šoštanj :
cestno progo od banovinske ceste I. reda št. 16 Šoštanj—Letuš do postajnega poslopja, odnosno skladišča v dolžini 155 m in širini 9 m;
7. pri železniški postaji Turiška vas:
cestno progo od označene banovinske ceste I. reda št. 16 Dravograd—Velenje do postajnega poslopja v dolžini 221 m in širini na 150 m 5 m in	na	71	m	6 m z
razširitvijo na 11 m v dolžini 35 m;
8. pri železniški postaji Velenje:
cestno progo od označene banovinske ceste št. 16 Velenje—Šoštanj—Letuš do postajnega poslopja, odnosno skladišča v dolžini 238 m in širini 7	m.
XXIV.	Sreski cestni okraj Šmarje	pri	Jelšah.
1. Pri železniški postaji Dobovec:
cestno progo od banovinske ceste I. reda št. 21 Celje—Rogatec—meja Savske banovine do postajnega poslopja v dolžini 32 m in širini 12 m s postajnim predprostorom 43X12 m;
2. pri železniški postaji Grobelno: •
cestno progo od odcepa pri označeni banovinski cesti št. 21 Celje—Rogatec do postajnega poslopja s postajnim predprostorom in z odcepom do ograje železniškega tovornega skladišča v dolžini 110 m in širini 5 m, odnosno v dolžini 130 m in širini 5 m;
3. pri železniški postaji Kostrivnica-Pod-plat:
cestno progo od banovinske ceste I. reda št. 22 (Slovenska Bistrica)—Poljčane—Mestinje do postajnega poslopja v dolžini 26 m in širini 5 m s postajnim predprostorom 25X8 m;
4. pri železniški postaji Mestinje:
cestno progo od banovinske ceste I. reda št. 21 Celje—Rogatec do postajnega poslopja v dolžini 7 m in širini 12 m s postajnim predprostorom 27X10 m;
5. pri železniški postaji Ponikva:
cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 96 Pe-noje—Ponikva—Teharje do postajnega poslopja v dolžini 135 m s postajnim predprostorom 114X25 m;
6. pri železniški postaji Rogaška Slatina:
a)	cestno progo od banovinske ceste I. reda št. 21 Celje—Rogatec do postajnega poslopja v dolžini 48 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 42X10 m,
b)	cestno progo od navedene banovinske ceste proti tovornemu skladišču v dolžini 90 m in širini 4 m;
7. pri železniški postaji Rogatec:
cestno progo od banovinske ceste I. reda št. 21 Celje—Rogatec do postajnega poslopja v dolžini 98 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 42X10 m;
8. pri železniški postaji Sv. Rok — Lupinjak: cestno progo od navedene banovinske ceste št. 21
Rogatec—meja Savske banovine do postajnega poslopja v dolžini 35 m in širini 5 m s postajnim predprostorom 40X20 m;
9. pri železniški postaji Šmarje pri Jelšah: cestno progo od odcepa pri navedeni banovinski cesti I. reda št. 21 Celje—Šmarje pri Jelšah do postajnega poslopja v dolžini približno 170 m in širini 6 m s postajnim predprostorom 44X12 m.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. marca 1933.
\-No. 34o/l.	Namestnik	bana,	pomočnik:
dr. Pirkmajer Otmar s. r.
190.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
II.	No. 4735/1.
Občina Andrenci, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	50-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	50’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. marca 1933.
II.	No. 546/1.
Občina Braslovče, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100-—,
c^ od	100	1	piva Din	50-—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita, žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 15'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10'—,
f) od prašičev Din 10-—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 15'—.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani,
dne 30. marca 1933.
II.	No. 4971/1.
Občina Buče, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od goveda nad 1 letom Din 15'—,
c) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
č) od prašičev Din 5-—,
d) od drobnice Din 5'—,
e) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 35’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. marca 1933.
II.	No. 6321/1.
Občina Gorjane, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od goveda nad 1 letom Din 24'—,
c) od goveda pod 1 letom Din 12-—, č) od prašičev Din 12-—,
d) od drobnice Din 5’—,
e) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. marca 1933.
II.	No. 8249/2.
Občina Murski črnci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino po Din 100-— od 100 litrov vina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. marca 1933.
II.	No. 4600/1.
Občina Na Ranci, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 inskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 50—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—,
d) od goveda nad 1 letom Din	5'—,
e) od goveda pod 1 letom Din	5-—,
f) od prašičev Din 5-—,
g) od drobnice Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. marca 1933.
II.	No. 8276/2.
Občina Nuskova, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. marca 1933.
II.	No. 5089/1.
Občina Pilštanj, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100’—,
c) od	100	1	piva Din	100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. marca 1933.
II.	No. 2194/1.
Občina Presečno, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. marca 1933.
II.	No. 2601/1.
Občina Itanjkovec, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	50-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50-—,
c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. marca 1933.
II.	No. 2873/1.
Občina Sp. Sečevo, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100’—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	100*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. marca 1933.
II.	No. 3155/1.
Občina Srednja Bistrica, v srezu dolnjelendavskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933.	naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1	vina Din	100'—,
b) od	100 1	vinskega	mošta Din	100-—,
c) od	100 1	piva Din	50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. marca 1933.
II.	No. 6045/1.
Občina Sv. Marjeta ob Pesnici, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od goveda nad 1 letom Din 5’—,
c) od goveda pod 1 letom Din 2'50.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. marca 1933.
II.	No. 57/1.
Občina Sv. Jeronim, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—,
c) od 100 1 piva Din 30'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
d) od	100 1 sadnega	mošta	Din	15'—,	*
e) od	goveda nad 1	letom	Din	30-—,
f) od	goveda pod 1	letom	Din	20-—,
g) od	prašičev Din	25‘—,
h) od	drobnice Din	4-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 31. marca 1933.
II.	No. 1690/1.
Občina Sv. Jurij ob Taboru, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20-—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
f) od prašičev Din 10-—,
g) od drobnice Din 5-—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 15-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. marca 1933.
II.	No. 5509/1.
Občina Tinsko, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	nošta Din	50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. marca 1933.
II.	No. 1862/1.
Občina Zagorje, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	50-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska upravd Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. marca 1933.
II.	No. 8008/1.
Občina Zg. Voličina, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino Din 100-— od 100 1 vina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. marca 1933.
191.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 46 z dne 28. februarja 1933.
Z odlokom min. za promet z dne 19. februarja 1933. so bili premeščeni po službeni potrebi: Bužan Ivan, nadz. proge IX. pol. skupine Dol. Lendava, V. sekcija za vzdrževanje proge, v Sevnico, I. sekcija za vzdrževanje proge; Drofenik Emerik, nadzornik proge IX. položajne skupine Brežice, I. sekcija za vzdrževanje proge, v Brezno-Ribnica, VIII. sekcija za vzdrževanje proge; Majer Anton, pomožni nadzornik proge
X.	položajne skupine Ljutomer, V. sekcija za vzdrževanje proge, v Brežice, I. sekcija za vzdrževanje proge; Divjak Jožef, nadzornik proge IX. položajne skupine
VI.	sekcije za vzdrževanje proge Jesenice, v Slovenj-gradec, VIII. sekcija za vzdrževanje proge; Šalamon Franc, nadzornik telegrafa IX. položajne skupine Čakovec, signalna delavnica v Ljubljani, v Maribor glavni kolodvor, ista delavnica; Gobec Martin, nadzornik telegrafa IX. položajne skupine v Celju, signalna delavnica Ljubljana, v Čakovec, ista delavnica; Gaber Janez, oficial IX. položajne skupine-gradbenega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, v signalno delavnico v Ljubljani; Batista Ivan, oficial IX. položajne skupine gradbenega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, v IX. sekcijo za vzdrževanje proge Ljubljana gor. dol. proge, vsi iz območja direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Z odlokom ministra za promet z dne 16. februarja 1933. so bili premeščeni: a) po potrebi službe Hodelj Antonija, oficial IX. položajne skupine postaje Litija, v postajo Novo mesto; Lavrenčič Gabrijel, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Rakek, v postajo Zidani most; b) na prošnjo: Pšeničnik Anton, prometni uradnik Vlil. položajne skupine postaje Maribor glavni kolodvor, za šefa postaje Rače-Fram; Rižnar Alojzij, pomožni vlakovodja X. položajne skupine postaje Murska Sobota, v postajo Celje.
Z odlokom ministra za promet z dne 18. februarja 1933. je bil odpuščen iz državne službe Brezigar Metod, poŠtnohranilnični uradnik podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani v IX. položajni skupini.
Razveljavljeni ukazi. Na zahtevo ministrstva za notranje posle, je razveljavila pisarna kraljevskih redov originalni ukaz o odlikovanju z dne 6. septembra 1930.,
III.	štev. 48004, kolikor se nanaša na odlikovanje • Kalana Janeza, duhovnika iz Ljubljane z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje, dalje ukaz z dne
6.	septembra 1930., III. štev. 48004, .kolikor se nanaša na odlikovanje Avseneka Ivana, industrialca iz Ljubljane, z redom Jugoslovanske krone V. stopnje in ukaz z dne 25. avgusta 1929., III. štev. 39253, kolikor se nanaša na odlikovanje Kardinarja Josipa, profesorja v pokoju iz Celja, z redom Sv. Save IV. stopnje.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« y Ljubljani; njen predstavnik; Otmar MichSlek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 28. kosu IV. letnika z dne 5. aprila 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII.	No. 2366/1.	849—2—2
Razglas.
Kanc Alojzij je zaprosil za odobritev in uporabno dovoljenje za tvornico kvasa v Mengšu št. 91. Podrobnosti nameravane naprave so označene v načrtib in tehničnem poročilu.
O tem projektu se na podstavi §§ 110.,
112.	in 113. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled in obravnava
v sredo, dno 19. aprila 1933.
s sestankom komisije ob 15. uri na kraju samem.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave do dneva komisijske obravnave razpoloženi pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. • Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. marca 1933.
Po pooblastilu bana načelnik
oddelka za trgovino, obrt in industrijo: Dr. Marn s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
A 54/33-10.	881
Oklic, s katerim se sklicu-j*ejo sodišču neznani dediči.
G. P f e i f e r Frančiška roj. Komar, vdova rudarja v Gladbecku v Nemčiji, je umrla dne 24. februarja 1931. in ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje.
Je li kaj dedičev, sodišču ni znano.
Gosp. Robarja Franceta, notarskega uradnika v Litiji, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino za sč, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo de-dinsko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, kolikor so zahteve izkazane, izročila, kolikor pa se to ne bi zgodilo, se bo državi v prid zasegla.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. I., dne 30. marca 1933.
Nc I 368/33.	843-3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Čeha Franca, pos. sina v Sp. Koreni, zastopanega po dr. Gorišku Milanu, odvetniku v Sv. Lenartu, se uvaja postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, kti jih je prosilec baje izgubil, ter se njih ime-jitelj pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev počenši dne 27. marca t. 1. svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Spodnještajerske ljudske posojilnice r. z. z n. z. v Mariboru št. 7162 z vlogo Din 14.669-—, glaseča se na ime Čeh Franc.
Okrajno sodišče v Sv. Lenartu, od. I., dne 24. marca 1933.
*
E 378/31—18.	880
Dražbeni oklic.
Dne 28. aprila 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Fokovci, vL št. 192 in 157 ter Kukeč 12/144 vi. št. 48 in 143, 6/144 vi. št. 105.
Cenilna vrednost: Din 7.500-12.
Najmanjši ponudek: Din 5.001-—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 13. marca 1933,
*
E 1199/32—1L	878
Dražbeni oklic.
Dne 2. maja 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Turnišče, vi. št. 361, 523, 649, 940, 1086, 1101, 1076, 1127 in 1222.
Cenilna Vrednost: Din 28.290-—.
Najmanjši ponudek: Din 18.873-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bt se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 12. marca 1933.
* \
E 277/29-14	889
Dražbeni oklic.
Dne 3. maja 1933. ob desetih se pro-dad-o v Preseku št. 1 na javni dražbi naslednji predmeti: 3 vagončki, 1 dec. tehtnica z 10 uteži, 2 rešilna aparata z 10 patroni, 3 dinamostroji, 5 zabojev kovaškega orodja, 2 pretikalnika, 1 volt in 1 ampermeter, 50 kom. jamskih tračnic in razne pisarniške potrebščine.^
Na draženje se bo jelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedem uri; medtem se smejo ti predmeti ogledovati.
Sresko sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II., dne 22. marca 1933.
•j.
E V 2925/32-9.	891
Dražbeni oklic.
Dne 5. maja 1933. ob devetih bo pri
podpisanem sodišču v sobi št. 16. dražba nepremičnin:	zemljiška knjiga k. o.
Sv. Petra predmestje I. del, vi. št. 302.
Cenilna vrednost: Din 30.500'—.
Najmanjši ponudek: Din 20.334-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 10. marca 1933.
E 392/32-12.	879
Dražbeni oklic.
Dne 9. maja 1933. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gorjane, vL št. 147.
Cenilna vrednost: Din 21.464-40 po odbitku vrednostnih užitnih pravic, cenjenih na Din 15.420-—, čista vrednost Din 6.044-40.
Najmanjši ponudek: Din 6044-40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 30. marca 1933.
E 18/33—7.	882
Dražbeni oklic.
Dne 12. maja 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pijavce, vi. št. 91.
Cenilna vrednost: Din 42.000"—,
Vrednost pritikline: Din 260-—.
Najmanjši ponudek: Din 28.173-82.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu,
dne 26. marca 1933.
•j;
E 167/33.	886
Dražbeni oklic.
Dno 15. maja 1933. ob pol devetih bo
pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Danijel, vi. št. 32.
Cenilna vrednost: Din 96.446'32.
Vrednost pritikline: Din 950-—.
Najmanjši ponudek: Din 64.298'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasita sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu,
dne 24. marca 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
360.
Sedež glavnega zavoda: Celje.
Sedež podružnice: Maribor.
Dan vpisa: 23. marca 1933.
Besedilo:	D. Uakusch, podružnica
Maribor.
Obratni predmet: Trgovina z železnino, prodaja smodnika in trgovina z orožjem.
Družbena oblika:	Javna trgovska
družba od 17. marca 1912.
Družabniki: Rakusch Daniel in inž. Rakusch Viljem.
Za namestovanje upravičen: Pravico zastopstva ima vsak družabnik zase.
Podpis firme se vrši na ta način, da pripiše eden izmed družabnikov pisanemu ali tiskanemu besedilu tvrdke svoje ime.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 23. marca 1933.
Firm. 255/33 — Reg A III 234/1.
*
361.
Sedež: Maribor, Ipavčeva ul. št. 55. Dan vpisa: 16. marca 1933.
Besedilo: Banovšek Leopold, trgovina s sadjem in deželnimi pridelki na debelo.
Obratni predmet: trgovina s sadjem in deželnimi pridelki na debelo.
Imetnik: Leopold Banovšek, trgovec v Mariboru, Ipavčeva ulica št. 55. Okrožno kot trgovinsko sodišče ▼ Mariboru, odd. III., dne 16. marca 1933.
Firma 221/33 — Rg A III 233/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
362.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 16. marca 1933.
Besedilo: Narodna banka kraljevine Jugoslavije, filijala v Mariboru.
Izbrišeta se dosedanja zastopnika Lju-binkovič Andro, upravnik podružnice in Juvančič Ljudevit, višji činovnik podružnice, vpišeta pa nova zastopnika Hope Dušan, vršilec dolžnosti upravnika filijale v Mariboru in Marzthal Obren, višji činovnik podružnice v Mariboru.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. marca 1933.
Firm. 222/33 — Rg B II 29/3.
*
363.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 23. marca 1933.
Besedilo: Narodna banka kraljevine Jugoslavije, filijala v Mariboru.
Izbriše se dosedanji zastopnik Hope Dušan, začasni upravnik podružnice, vpiše pa novi zastopnik Novak Mira-dovič, upravnik filijale v Mariboru.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. marca 1933.
Firm. 252/33 — Reg B 11 29/4,
*
364.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 16. marca 1933.
Besedilo: Kostanjevec, družba z omejeno zavezo.
Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator Kostanjevec Alojz, trgovec v Ptuju, dosedanji poslovodja družbe.
Likvidacijska firma:	Kostanjevec,
družba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo tako, da pristavi od kogarkoli pisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu tvrdke svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. marca, 1933.
Firm. 223/33 — Reg C II 46/7
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
365.
Sedež: Prevalje.
Dan vpisa: 16. marca 1933.
Besedilo: Konzumno društvo za Mežiško dolino, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je, pospeševati gospodarske, socialne in kulturne koristi svojih članov. Ta namen dosega zadruga: a) s kupovanjem, pridelovanjem in predelovanjem živil, oblačil, stvari za gospodarstvo, kakor sploh blaga vseh vrst in z razdeljevanjem tega blaga proti plačilu med člane,
b)	z izvrševanjem gostilničarske, pekovske, mesarske in mlekarske obrti za svoje člane na podlagi zadrugi potrebnih koncesij in dovoljenj, c) s sprejemanjem hranilnih vlog na knjižice.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 6, novembra 1932.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitjem v zadružni pisarni. Načelstvo sestoji iz 7 zadružnikov, člani načelstva so: 1. Topolovec Anton,, zas. uradnik v Prevaljah (predsednik), 2. Koren Pavel, rudar v Prevaljah (podpredsednik), 3. Iločnik Franc, rudar na Lešah pri Prevaljah, 4,. Stanovšek Henrik, kovač na Lesah pri Prevaljah, 5. Verčko Ivan, kovinar v Guštanju, 6. Mlinar Filip, rudar v Črni pri Prevaljah, 7. Kapun Valentin, rudar v Mežici pri Prevaljah.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva, od katerih mora biti eden zadružni predsednik, ali podpredsednik.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 16. marca 1933.
Firm. 218/33 — Zadr. V 46/1.
*
366.
Sedež: Skakovci.
Dan vpisa: 16. marca 1933.
Besedilo: Pašniška zadruga v Ska-kovcih, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: namen zadruge je 1. upravljati pašnike, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, s potrebno steljo in voditi na teli zemljiščih gospodarstvo sploh; 2. skrbeti za izboljšanje pašnikov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo; 3. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo in živinorejo;
4.	prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in okoriščati vsa druga sredstva za po-vzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 5. marca 1932.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznim članom.
Načelstvo sestoji iz 5 zadružnikov. Člani načelstva so:
1. Kočar Matija, župan v Skakovoih (načelnik);
2. Kuzma Franc, posestnik v Skakov-cih (podnačelnik);
3. Čantala Franc, posestnik v Skakovci h št. 51;
4. Diindck Anton, posestnik v Skakov-cih št. 17;
5. Flisar Aleksander, posestnik v Skakovci h št. 23.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. marca 1933.
Firm, 3/33. — Zadr. V 44/1.
367.
Sedež: Sv. Ožbalt ob Dravi.
Dan vpisa: 16. marca 1933.
Besedilo: Zadruga splavarjev Dravske doline, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: zadruga ima namen: a) razpečavati kmetijske pridelke in izdelke svojih članov; b) ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča; c) oskrbovati svojim članom splavarske potrebščine; d) pospeševati dobrobit svojih udov, zlasti s tem, da: 1. izdaje naredbe v povzdigo splavarstva; 2. izdaje v splavarskih zadevah svojim udom svete; 3. prireja poučne splavarske sestanke; 4. urejuje razmerje med delodajalcem in delojemalcem; 5. daje svojim udom podporo v primeru bolezni, brezposelnosti in starostne onemoglosti.
Zadružna pogodba (statut) z dne 19. februarja 1933.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po objavlje-nju na zadružni deski.
Načelstvo sestoji iz 7 zadružnikov. Člani načelstva so:
1. Ropič Anton, splavar, Brezno št. 25, (načelnik);
2. Rozman Anton, splavar, Sv. Ožbalt št. 55 (načelnika namestnik);
3. Seifrid Ludvik, splavar, Janžev vrh štev. 69;
4. Ketič Ivan, splavar, Vurmat št. 67;
5. Žunko Pavel, splavar, Vurmat štev. 59;
6. Do ni g Feliks, splavar, Sv. Ožbalt štev. 3;
7. Cepec Martin, splavar, Vurmat šlev. 69.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. marca 1933.
Firm 170/33. — Zadr. V 45/1.
Vpisale so se izpremembe In dodatki pri nastopnih zadrugah:
368.
Sedež: Kapca-Kot.
Dan vpisa: 23. marca 1933.
Besedilo: Agrarna zajednica v Kapci-Kotu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Ro sklepu občnega zbom z dne 12. marca 1933. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Magdič Jakob, dosedanji član načelstva.
Likvidacijska firma: Agrarna zajednica v Kapci-Kot, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme:	Likvidator podpisuje
likvidacijsko firmo samostojno.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. marca 1933.
Firm. 251/33 — Zadr. III. 23/11.
*
369.
Sedež: Makole.
Dan vpisa: 16. marca 1933.
Besedilo: Posojilnica v Makolah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Šegula Franc in Cede Jožef, vpišeta pa novo izvoljena člana načelstva Mušič Ivan, posestnik in usnjar v Makolah in Brglez Franc, posestnik v Ložnici. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. marca 1933.
Firm 224/33. — Zadr. I 12/41.
*
370.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 16. marca 1933.
Besedilo: Splošno vzajemno podporno in kreditno društvo, registrovana za-zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Vpiše se novokooptirani član načelstva Ignac Štraus, sedlarski mojster v Pobrežju pri Mariboru.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. marca 1933.
Firm. 210/33. — Zadr. V 30/11.
*
371.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 16. marca 1933.
Besedilo: Štajerska vinarska zadruga v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva: Ivan Velker, Alojz Peklar in Franc Špari, vpišejo pa novo izvoljeni člani načelstva Ivan Resnik, gostilničar v Mariboru, Vilko Golob žel. upok. v Mariboru Čopova ul. 21, in Ilešič Franc, posestnik, Sv. Marjeta ob Pesnici.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 16. marca 1933.
Firm. 209/33. — Zadr. III 42/22.
*
372.
Sedež: Suhor.
Dan vpisa: 1. aprila 1933.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Suhorju, r. z. z n. z.
Vpisal se je novoizvoljeni načelstveni član Kočevar Jože, posestnik v Dra-gumlji vasi št. 16.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 1. aprila 1933.
Firm.. 30/33 — Zadr. II 22/9.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
373.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 16. marca 1933.
Besedilo: »Radio« r. z. z o. z. v Ljubljani, podružnica v Mariboru.
Zbog opustitve podružnice.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. marca 1933.
Firm. 110/33 — Rg. Zadr. IV 78/4.
Konkurzni razglasi
S 12/33—2.	883
374.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini^ Zadruge za rejo živali plemenite kožuhovine v Škofljici pri Ljubljani, zadruge z o. z.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Lovrenčič Ivan, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Ljubljani, dne 8. aprila 1933. ob
9.	uri v sobi št. 140.
Oglasitveni rok do 3. maja 1933. Ugotovitveni narok pri okrožnem sodišču v Ljubljani dne 13. maja 1933. ob 9. uri, v sobi št. 140.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd., III.,
dne 28. marca 1983.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 176—33—prež.	847—3—3
Razglas.
Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto univerzitetnega asistenta pri institutu za fizi-
ko. Kandidat mora biti absolvent ^tuzemske filozofske fakultete, ki je študiral eno izmed matematično-fizikalnih skupin in pozna poleg državnega še francoski ali nemški jezik.
Prošnje, opremljene s prilogami po čl. 3. zakona o uradnikih, je vložiti na rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani do 13. maja 1933.
Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani,
dne 24. marca 1933.
Rektor: dr..Slavič s. r.
*
Štev. 163/33/pr.	846—3—3
Razglas.
Rektorat univerze kralja Aleksandra
I.	v Ljubljani razpisuje mesto docenta za tehnično dinamiko. Kompetent mora biti absolvent tuzemske ali inozemske tehnične fakultete, odnosno tehnične visoke šole z inženjersko diplomo strojniške ali elektrotehnične stroke. Poleg državnega jezika mora obvladati nemški ali francoski jezik.
Prošnje, opremljene s prilogami po čl. 3. zakona o uradnikih, je vložiti na rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani do 15. maja 1933.
Rektorat univerze krnlja Aleksandra I. v Ljubljani,
dne 23. marca 1933.
Rektor: dr. Slavič s. r.
2734/33.	877—3—1
Razpis nabavke.
Za nabavo potrebščin v razdobju april —september 1933. se razpisuje na podlagi odlokov ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, O. br. 4500/33, 4499/33 in 4501/33, druga licitacija, ki se bo vršila ofertalnim potem po določilih čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje istega, in sicer:
I. dne 18. aprila 1933. za govedino, kruh in moko z mlevskimi izdelki,
II. dne 19. aprila 1933 za mleko, mlečne izdelke, špecerijsko blago in hišne potrebščine,
obakrat ob 11. uri v pisarni upravnika. Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice.
Uprava občne državne bolnice v Ljubljani, dne 29. marca 1933.
❖
898
Nabava potrebščin za državno bolnico za ženske bolezni v Ljubljani.
Na podstavi člena 94. zakona o drž. računovodstvu se razpisuje druga pismena ofertalna licitacija za dobo od 1. aprila do 30. septembra 1933. za dobavo:
1. mesa vseh vrst, mesnih izdelkov in slanine;
2. moke in mlevskih izdelkov;
3. kruha vseh vrst in kvasa;
4. mleka in mlečnih izdelkov in
5. špecerijskega blaga in hišnih potrebščin.
Licitacija se bo vršila dne 13. aprila 1933. ob 11. uri dopoldne v upravni pisarna državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. Natančnejši pogoji so na vpogled pri zavodni upravi.
E. br. 140/33 — od uprave drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, dne 28. marca 1933.
&
Štev. 3609/11.	895
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje dobavo 1500 kg čistega bencina na dan 12. aprila 1933. ob 11. uri dopoldne.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 29. marca 1933.
štev. 3613/11.	896
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo v ZaBu-kovci dobavo 1500 m jamskih tračnic na dan 19. aprila 1933 ob 11. uri dopoldne.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 31. marca 1933.
Štev. 3479/11.	897
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje dobavo 450 ma jamskega lesa na dan 19. aprila t L ob 11. uri dopoldne.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 31. marca 1933.
*
Narodna banka 900 kraljevine Jugoslavije
Stanje 31. marca 1933.
Aktiva.	Dinarjev
MOtaln a
podloga . 1.930,428.379.58 (— 1,215.823-98) Devize, ki niso v podlogi 10,442.110-97 (— 1,767.835-32) Rovani novec v niklju 195,194.496-— (—21,763.690-60) Posojila . . 2.349,417.421-24 (—12,126.062-74) Vrednostni
papirji . .	15,451.200-—
PrejSnli predujmi državi 1.811,757.497-07 (+	471.747-56)
Začasni predujmi gl. drž.
blagajni . 600,000.000"—
Vrednosti re-
zervn. fonda 58,273.360"30 Vrednosti ostalih fondov ...	7,924.914-72
Nepremičnine ... .	167,011.325-39(4-	248.774-60)
Razna aktiva 50,231.648-57 (4- 1,094.293.66)
7.186,132.853-84 Pasiva	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000-—
Rezervni
fond . . .	77,222.371-65
Ostali fondi 9,687.134-21 Novčanice v
obtoku . . 4.563,866.650-— (+34,671.985-—) Obveze na
poka* . .	888.816.577-08	(—39,197.854-021
Obveze z rokom . . . 1.286,396.124-25 (—15,560.000-—) Razna paBiva 180,143.596~65 (—14,981.727-80)
7.186,132.353-84
Obtok in obveze . , . 5.452,683.127-08 Celotno kritje . . . 86-40%
Kritje v zlatu . . . 32-30%
Obrestna mera:
po eskomptu ,«•»«»*»» 7K% do Lombardu	9%
Razne objave
894
Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru.
Bilancu z dne 31. decembra 1932.
Aktiva: Debitorji: Din 569.701-08; inventar: Din 431.290-60; nepremičnine: Din 358.466-20; blagajna Din 5300'65; Poštna hranilnica: Din 159-71; zaloga: Din 190.926'—; izguba: Din 8.250-76.
Pasiva: Delnice: Din 625.000-—, banke: Din 781.544’93; kreditorji: Din 157.550-07.	'	ir K
V Mariboru, dne 13. januarja 1933.
Upravni svet.
*
888
Vabilo
na redni občni zbor Posojilnice v Logatcu r. z. z o. p.,
ki se bo vršil dne 23. aprila 1933. ob
14.	uri v posojilnični pisarni v Dol. Logatcu. Dnevni red. 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorstva in predlog o razdelitvi dobička. 3. Odobrenje računa za leto 1932. 4. Volitev nadzorstva.
5.	Nasveti in predlogi zadružnikov.
Ravnateljstvo.
*
899
Vabilo na X. redni občni zbor
tovarne ogledal in brušenega stekla »Kristal« d. d. v Mariboru,
ki bo dne 25. aprila 1933 ob 11. uri v prostorih Zadružne gospodarske banke d. d., podružnice v Mariboru z naslednjim
dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju in predložitev bilance za poslovno leto 1932;
2. poročilo nadzorstva;
3. odobritev bilance za leto 1932. 'in podelitev absolutorija upravnemu svetu;
4. volitev 2 članov upravnega sveta i11 3 članov nadzorstvenega sveta in
5. slučajnosti.
Občnega zbora se smejo udeležiti v smislu 61. 14. družbenih pravil oni delničarji, ki predložijo 6 dni pred zborovanjem pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Mariboru vsaj 25 delnic z nezapadlimi kuponi.
Upravni svet.
.j.
887-3—1 Poziv upnikom.
Električna zadruga v Štopanji vasi, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo, je prešla v likvidacijo in poziva upnike, da ji prijavijo svoje terjatve.
Električna zadruga v štopanji vasi, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
*
893
Objava.
Izgubil sem odpustnico ponavljalne osnovne šole v Horjulu na ime: Bizjan Valentin, rodom iz Podolnice, obč. Horjul, izdano 17. februarja 1917.
Proglašam jo s tem za neveljavno.
Bizjan Valentin s. r. Vič št. 150.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur ? Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mich&lek v Ljubljani.