224
Naši dopisi.
Iz Rusije 4. julija. :: — Vsaka doba ima kako posebno, človeški rod mučečo bolezen. Nas o ,,ustavno" dobo muči strast ubijanja vladarjev,   tacih, koji so po-
225
dedovali prestol od svojih očetov, a tudi tacih, koje si je narod sam izbral. Razločka med vladarji v tej zadevi ni nikakega, naj se vladar zove ,,samodržni car" ali „ustavni knez4' ali „predsednik ljudoviade'*; to je prav vse eno, to ne dela nikakega razločka, on je vse-kako „tiran": Napoleon je bil Tjeru tiran, Tjer Greviju, Grevi Gambeti, Gambeta je Rošforu tiran, še predno je sedel na francoski prestol. Naslov , ustavni vladar" ali „predsednik ljudoviade" prav tako malo varuje vladarja hudobne roke častiiakomnih , narodoljubcev", kakor naslov „samodržni vladar". Dokazov temu imamo mnogo. Najnovejši dokaz temu je zavratni napad na predsednika severo-amerikanske ljudoviade. Včerajšnji in današnji telegrami niso še prinesli zanesljivih sporočil o tem novejšem morivcu, gotovo je le to, da lakomnost je oborožila roko hudodelca, naj se to ubijstvo zove politično ali le zgolj ošabno.
Kdo se bode po vsem tem čudil, da je prejel bolgarski knez poslednji čas toliko priimkov: „Pisistrat, Sula, Napoleon, usurpator, tiran, trinog!" In kdo daje bolgarskemu knezu take naslove in zakaj? Razni kričači, koji se zovejo „liberalci" od latinske besede liberalis = svobodomiseln po taki pravici, po ka-koršni se imenuje lucus „a non lucendo". Da ne omenjamo angleškega parlamenta, časopisov „Times", „Kol-nische Zeitung", raznega magjarskega in židovskega časopisja, opomnimo le na kratko delovanje psevdo-libe-ralnega časopisa ,,Golosa". Ko je Rusija bila Turčiji vojsko napovedala za osvobojenje balkanskih Slavjanov, Srbov in Bolgarov od turškega jarma, ]e ,,Golos" tako divjal proti tej osvoboditelj ni vojaki, da ga je morala ruska vlada na 5 mesecev v prepoved dejati. Ko se je po končanji osvoboditeljne vojske v Berolinu zbral evropejski kongres z namenom, uničiti ali vsaj oslabiti vspeh ruskih zmag in raztrgati sv. Štefanski dogovor, je odpravil „Golos" v Berolin svojega dopisnika, kateri se ni mogel v svojih perfidnih dopisih dovolj načuditi „zmernosti in modrosti" Andrašija, Bismarka, Bekons-filda in Salisberi-ja, dajoč mimogrede „liberalne" zaušnice knezu Gorčakovu in posebno očetu sv. Sčefanskega dogovora, generalu Ignatijevu. Berolinski kongres je „svoje delo izdelal" in „Golos" si je pesti „mencal" od radosti ter je odpravil onega dopisnika v raztrgano Bolgarijo, od kodar je potem pridno trosil vsake baze nesramno liberalne laži. In gledite! ta „Golos" se zdaj vnema in ognjevito kliče vse nadzemne in podzemne moči in sile na pomoč ,,tlačeni bolgarski svobodi". Ko bi bolgarsko svobodo branili zoper ,,usurpatorja" tisti, ki so vsak po svoji moči pomagali k osvobojenju bolgarskega naroda izpod turškega jarma, mi bi prvi bili, ki bi vsi skupaj vstopili v njihov krog; ker pa na bolgarskega kneza lajajo razni tedanji turkofili, nam ne ostaja druzega nič, nego liberalnim kričačem z bolgarskim narodom reci: ,,timeo Danaos et dona ferentes", ter gledati le na to, kakega mnenja so o postopanji bolgarskega kneza osvoboditelji bolgarskega naroda, in sicer v prvi vrsti ruska vlada.
8. junija smo čitali v vladnem časopisu .,Praviteljst-vennij Vestuik" sledeče vladno j.soobščenje" : ,,Proizšedši v Bolgariji perevorot je izbudil razna protivopoložna suždenja o njem. Posebno različno se je objasnjavalo vprašanje o tem, kakega mnenja je o njem carska (ruska) vlada, ki je dozdaj molčala. Ona ni molčala .zato, kakor da bi bila ravnodušna s tem, kar se v Bolgariji godi, ampak molčala je edino iz čustva uva-ženja k neodvisnosti kneza in naroda bolgarskega. Med tem to njeno molčanje je dalo nekaterim agitator o m priliko trditi, da ruska vlada ne odobruje postopanja kneza bolgarskega, in na tak sposob je izbu-dila protivna knezu stranka zmotnjavo  v narodu glede
mnenja ruske vlade. Zato se vladi zdi potrebno zaja-viti, da po njenem mnenji knez Aleksander je bil in je še izbranik bolgarskega naroda, katerega je kot tacega s sočutjem sprejel nepozabljivi car, osvoboditelj Bolgarije, in vsa Rusija in katerega je kot tacega priznala vsa Evropa. Knez Aleksander je poosobljenje nerazloč-ljive zveze ruskega in bolgarskega naroda. Gosudar Imperator (ruski car) se popolno znaša na visoka čustva in blagi značaj kneza ter je ves preverjen, da knez ne bode odstopil od prejetega naloga , voditi bolgarski narod po poti razvitja , katero je mogoče le pod pogojem tesnega zbližanja naroda z vladarjem. Carska vlada ima trdno prepričanje, da knez, ki objavlja, da mu ni mogoče izpolniti svoje dolžnosti pri sedanjih pogojih, ima globoko, na izkušnjah osnovano prepričanje, da on ne bi izpolnil svoje dolžnosti, ako bi nadaljeval odgovornost za tak položaj, kateri grozi z nevarnostjo bodočnosti Bolgarije. Ravno tako je carska vlada popolno prepričana tudi tega, da knez terja od svojega naroda take polnomoči, koja je neobhodno potrebna pri vestni izpolnitvi njegove dolžnosti z odličnim sklepom, uspešno truditi se za blagor naroda, ki se mu je poročil. To so tisti razlogi, po katerih carska vlada iskreno želi, da bi bolgarski narod, prešinjen s poznanjem svojih resničnih interesov in zaupajoč na besedo kneza, ostal iskreno in nerazločno zvezan z njim in da bi ovrgel vsako hujskanje častiiakomnih agitatorjev, ki si prizadevajo raztrgati to zvezo in pa izbuditi tako anarhijo, v kateri lahko pogine vsa bodočnost kneževine. Bolgarom ni treba sumnjevati se o blagih čustvih Gosudara Imperatora in vse Rusije; oni naj bodo prepričani, da car in narod ruski jim želi edino le blagor kakor v sedanjosti tako v bodočnosti.                                                             (Konec prih.)
Iz Notranjskega 10. julija. {Propaganda nemškega schulvereina, — odmev Pirkerjevega besedovanja v Ko-čevji, — vreme.) Ko smo Notranjci, posebno v časnikih čitali, da je nemški ,,Schulverein" porodil v Ljubljani svojo „ortsgruppe", majali smo z glavami in se čudili, kaj bode nemški zvržek na slovenski zemlji delal in kdo se bode za-nj brigal. Ali glejte no, kaj se zgodi? Prvi zbudi se šentpeterski stari Demosten ter nam dokazuje, da ima v svojih možganih še posebno ,,ka-merco", katero mi drugi Notranjski plebejci popolnem pogrešamo; da pa on vrhu vsega tega še nekaj več ve, kot drugi ljudje, je tudi hotel s tem dokazati, da je kot občinski svetovalec spravil se na nemškega konja ,,schulvereinovega" v imenu šentpeterske občine z moledovanjem, da naj tej občini vendar nekoliko nemškega denarja za razširjenje šentpeterske šole ali posodi ali pa podari, kajti — tako je preroka val — z nemškim denarjem zidani zid bil bi potem z mavto nemške kulture dobro navzet, in slovenski otroci bi v taki šoli sami od sebe brez daljnega truda od nog do glave taki korenjaki postali. To bi bil pa navihanim Notranjcem najboljši dokaz , da sloveči Demosten je ob enem tudi čudodelnik s pomočjo nemških soldov. Nemško telce je pa pri vsi svoji nježnosti tudi uže malo muhasto; dvema Kočevskima nemškima občinama podarilo je brez ugovorov vsaki po 1000 gold. za zidanje šol, šentpeterski na Krasu pa dati hoče na posodo brez obresti 500 gld. le pod tem pogojem, da se zaveže, v novo ozidje nemški jezik za slovenske otroke kot obligaten predmet do konca svetd vpeljati. Kaj tacega Sentpetrovci gotovo nikdar privolili ne bodo in Demosten ne bode dočakal veselja v šoli s „vereinovim" denarjem razširjeni — kedaj svabščino podučevati. — Glasovito Pirkerjevo obnašanje v Kočevski šoli in njegovo besedovanje o batalijonu vojakov je notranjske reserviste in brambovce prav   dobro   podkurilo   proti  temu nadzorniku ljudskih
226
šol, ki si je tudi skrb ,,fur die Auffrischung der Men-schenragen" v svoje področje vzel. Misli li on res, da so naši pošteni mladenči take grdobe, za kakoršne bi jih on rad imel? Ali je tak m<ž umazanega in pohujš-ljivega jezika zmožen le trenutek dalje še imenitno službo vrhovnega šolskega nadzornika opravljati? Kaj pravi k temu visoka c. kr. deželna vlada? Ali ni v celi deželi več sposobnejšega človeka za tako imenitno mesto? — Vreme imamo prav dobro; toplote navadno od 19 do 22° R.; včeraj bilo je precej dežja, bil je zel6 potreben.
V Vipavi dne 7. julija. — Včeraj bil je občni zbor kmetijske podružnice vipavske, pri kateri je podružnični predsednik gosp. Rih. Dolenc poročal o delovanji društva v preteklem letu. Iz tega poročila bilo je razvidno, da vipavska podružnica tudi lansko leto ni rok križem držala. Izmed druzega, manj važnega je omeniti izvrstno izvršena tombola, — prošnja o zadevi reguliranja vipavskih voda, — krepko potezovanje za olajšanje davkov vsled nezgod, katere vipavskega kmeta tarejo, - koraki o zadevi sirarstva na Nanosu itd. Po tem poročilu sledila je volitev novega predsednika. Ker se je gosp. vodja Dolenc temu častnemu poslu odpovedal, rekoč, da hujskanje in intrige, ki se zaradi osebnosti proti društvu godč, ga silijo , daljemu Bodelovanju odpovedati se, bil je na to s 6 glasovi g. M. Lavrenčič za predsednika podružnici voljen; nekaj glasov dobil je gosp. L., drugi so se pa glasovanja zdržali. In kakošno je ono hujskanje in intrigiranje, zaradi katerega je mnogozasluženi predsednik odstopil? Prav grdo! Skorej vse, kar je podružnica pričela, naj je bilo še tako koristno, zmerom je imela nasprotovanje; slučaju zadnje tombole je pa to cel6 tako daleč seglo, da se je vsled ščuvanja preiskavalo, ali so dobitki toliko stali, kakor so bili zaračunani ali ne? Po takem naj pa človek, kateri kaj poštenja v sebi čuti, vse to še dalje prenaša! Da se je gosp. R. Dolenc predsedstvu odpovedal, vsak Vipavec ve, koliko to pomeni ; on je vipavsko podružnico povzdignil, da je uzor mnogim drugim; on je in on sam, kateri je Mali Smarn z ustanovitvo kmetijske tombole v Vipavi naredil za praznik, ki ima za Vipavca ono vrednost, kakor bin-koštni pondeljek za Postojno. Častitemu novemu predsedniku pa si vsojam svetovati, naj ostro pazi na skrivne in javne ščuvalce, posebno pa na onega, kateri
je uže   od   zadnjih   čitalničnih   volitev  znan  kot glavni lujskač in katerega  iz vrste podružničnih udov odstraniti, bila bi nujna potreba na korist podružnici naši.
Knežak na Pivki 3. julija. — Dne 15. maja t. 1. se
je v naši veliki občini vršila volitev nadžupana ter svetovalcev, pri kateri je bil dosedanji nadžupan in nad-učitelj g. Anton Požar zopet z veliko večino za nadžupana izvoljen; svetovalca sta mu g. Andrej Delo s t, posestnik, in g. Andrej Urban čič, tudi posestnik iz Knežaka. Zoper to skozi in skozi postavno volitev so nekateri, ki bi radi sami županovali, pritožbo na slavno c. kr. deželno vlado vložili, češ, da učitelj ne more tacega posla opravljati! Dobro se pa ve, kje da pri tem ugovoru zajec tiči! — 29. dne rožnika smo veselo svečanost obhajali. Pred tremi tedni je namreč prišel k nam znani Andrej Ne t iz Kokrice poleg Kranja in naš za občinski blagor vneti nadžupan pogodil se je ž njim, da s sedanjega, jako strmo ležečega studenca vodo v vas Knežak pripelje po lončenih ceveh. To delo je oče Net v teku d tednov v zadovoljstvo vsem prav dobro izgotovil, kajti voda je na Petrovo na dveh krajih uže prijazno curljala. Ob treh popoiudne je tukajšnji preč. gospod župnik vodo slovesno blagoslovil in v primernem govoru med drugim tudi pomen imena ,,Kne-jfcak" (Grafenbrunn) ob kratkem razložil ter se nadžu-
panu in vsem deležnikom te koristne naprave za njihovo skrb zahvalil. Naš Knežak je na trdem Kra-»u, šteje 150 hišnih številk , pa smo vkljub obilnosti vode morali vendar ob suši hudo žejo trpeti. Upati je, da vsaj tej nadlogi se je sedaj v okom prišlo. Vse to delo pa bo 1000—1100 gold. stalo — re3 velika svota za to revno vas, a upamo, da se bo morda kje kakosna podpora dobila, ker bodo stroški gotovo še više se narastli. Vsekako je pak vendar hvalevredno, da se ubogemu ljudstvu pomaga vsaj s tem , s čemur se more pomagati. Bodi torej očitna zahvala gosp. nadžupanu in vaškim oskrbnikom za njihov trud, pa tudi gosp. župniku za lepo svečanost! — Očeta Neta pa priporočamo kot zvedenca o tacih napravah vsaki občini, ki si želi z malimi stroški vodotok iz lončenih cevi napraviti, kar se tem lože zgodi, ker Net tudi na obroke svoje zasluženo plačilo prejema, ako se mu vse mahoma plačati ne more.
Lašiče 7. julija. — Nova huda nadloga prišla je letos tod okrog čez deteljo — glavni steber živinoreje. Neka rujava rastlina z imenom „volk", podobna cvetlicam kukovicam, ki raste iz precej debele čebule — zaplodila se je po deteljiščih kar na stotine tisočev, in kjer koli ta grdoba požene, zaduši vso deteljo, ravno tako kakor predenica. Bi nam li vedeli svetovati kak zdaten pripomoček zoper to škodljivo nesnago?*)
iz Ljubljane. (Spomin na slovanska apostola sv. Cirila in Metoda) obhajal se je slovesno tudi v Ljubljani in v Šiški v nedeljo s cerkveno svečanostjo v frančiškanski cerkvi in pa v podružai cerkvi d o 1 j n e Šiške. V uni je pridigoval preč. gosp. pater Adolf, v tej pa preč. gosp. beneficijat K lun; oba gospoda govornika sta s krasnima svojima govoroma velik vtis naredila na slušatelje, katerih ste obe cerkvi bili napolneni čez in čez. Pevski zbor narodne naše čitalnice in pa „Soko-lovci" so pa kaj lepo sodelovali pri obeh teh svečanostih. V jako lepo okinčano in bogato razsvitljeno cerkev visokospoštovanih naših frančiškanov je prišlo nad 100 Sokolovcev in pevcev s svojima zastavama; pri sv. maši, katero je z veliko asistenco služil preč. gospod pater gvardian, so pevci čitalnični peli Kuhačevo slovensko mašo, Sokolove! pa pri sv. maši stregli. — Popoldne je imela v Šiški, zvečer pa v Ljubljani biti slavnostna ,,besedau, una osnovana po čitalnici šišenski, ta pa po čitalnici ljubljanski; al ker vojaški godbi ni bilo moči sodelovati pri nobeni navedenih veselic, zato bo, ako bode vreme ugodno, prihodnjo soboto (to je, 16. dne t. m.) zvečer slavnostna ,,beseda" na vrtu čitalničnem v Ljubljani s programom uže razglašenim, — prihodnjo nedeljo (to je, 17. dne t. m.) popoiudne pa veselica v Šiški tudi po programu uže napovedanem.   Naj bi le vreme milo bilo ta
*) Rastlina, katero imenujete ,,volk", zove se tudi „ve-liki poletni koren'' ali pa ,,pojalniku (,,Orobanche major', grosse Sommerwurz). Ona spada v vrsto zaje dal k (Schmarotzerkrauter) , ker gomoljnata njena korenina sedi in raste na koreninah detelje in nekaterih trav, katerim je zato jako škodljiva. Nahaja se posebno na apneni zemlji, po suhih travnikih in deteljiščih. Cvete meseca junija in julija* — plod te zajedalke je glavica napolnena s semenom , drobnim kakor prah. Kakor se zoper predenico priporočajo mnogotera sredstva in je uže to znamenje, da gotovega druzega ni kot to, da se ves zarod odpravi iz deteljišč, tako je tudi pri ,.volku" eno glavnih sredstev to, da, kedar cvete (meseca junija in julija), vse cvete odstranimo, predno so dozoreli v glavico z gori popisanim drobnim prahom in se je prah razpršil  po njivi in nov zarod za  drugo leto zasejal.
Vred.
227
dva dneva, da se v spomin našima apostoloma tudi narodni veselici tako lepo izvršite, kakor ste se izvršili cerkveni svečanosti! Program pevski, ki ga pri „btsedi" izvršuje čitalniški moški zbor, — kakor tudi program godbe ni, ki ga izvršuje godba Ees-poika velikega kneza Mihaela, ostaneta, kakor sta ila v zadnjem našem listu objavljena.
Naj dodamo poročilu o gori popisani cerkveni svečanosti naznanilo nekega pobalinskega vedenja, o katerem ,,Slov. Nar." poroča tako-le: „&o so se v nedeljo dopoludne vračala narodna društva z zastavami iz frančiškanske cerkve mimo kazine, kjer je mnogo občinstva gledalo sprevod, izjavila sta as dva učenca v uniformi tukajšnjega Waldherrovega zavoda s sledečimi besedami o udih narodnih društev: ,,Die ersten vier sind noch etwas werth , das andere aber ist alles zusammen geklaubtes Gesindel t" Ko so blizu stoječi slišali te nesramne besede, hoteli so predrzna fantalina takoj stresti, le narodnima gospodoma mestnemu odborniku g. P. in trgovcu g. K. se je posrečilo, da sta preprečila velik škandal, ki bi bil lahko nastal. Kako veselje za dunajske ustavoverne liste, ko bi bil kak „neinšk" smrkavec skupil zasluženo klofuto ! Wald-herrovi odgojenci menda mislijo, da imajo igrati v Ljubljani rolo ,,praških nemških buršov en miniature."
—  Prav v istem smislu, v katerem so „Novice" v zadnjem svojem listu objavile članek o potrebi , da nemški jezik ostane jezik vojne komande, in ga je „Laib. Zeitung" nemški ponatisnila z napisom ,,Zur Sprachenfrage" , je te dni tudi „Politik" iz Prage prinesla članek iz peresa^merodajoega rodoljuba. To nam je dokaz, da tudi Cehi so za potrebno spoznali z očitno objavo na dan stopiti proti očitnemu , še nevarnejšemu pa skrivnemu rovarstvu neumorne ustavover-eke klike. Nasproti našim nasprotnikom je res več krat potrebna odkritosrčna beseda, da se laž za to stigmatizira, kar je — za perfidijo ustavoversko. Zato je tudi dunajski vladni časnik ,,Wien. Abendpost" posnel nekoliko gori omenjeni članek „Novic" rekoč: ,,Ljubljanske ,,Novice" odločno protestujejo zoper trditev, da Cehi in Slovenci hočejo iz armadne komande in vojaških uradov odstraniti nemški jezik."
—   Svetli nadvojvoda Albrecht je bival dva dni v Ljubljani, kjer je inspiciral tukajšnjo garnizono. Se ta mesec pa pride v Ljubljano tudi svetli nadvojvoda Karol Ludevik, da, kakor prej v druzih deželah, tako tudi tukaj pozve delovanje kranjske podružnice onega velikega dobrodelnega društva, ki pod imenom ^avstrijskega društva rudečega križa'4 (03terreichische Gesellschaft vom rothen Kreuze) svojo skrb obrača na vojaštvo v vojskioem in mirnem času in se je ustano vilo leta 1867. kot stanovitno avstrijsko patriotično društvo. Gospod nadvojvoda želi osobno poznati gospe in gospode, ki na čelu stojijo društvu kranjskemu, in druge njegove ude, pa tudi ogledati zdravstveno gradivo, ki ga je tukajšnji odbor uže pripravil za dotične potrebščine.    Mudil se bode za to   cel dan v Ljubljani.
—   Gosp. deželni predsednik Winkler je uni torek bil navzoč dolgo časa pri zrelostnem izpitu dijakov tukajšnje gimnazije, ki se je vršil od torka do sobote.
—   Gosp. Ogulin, odbornik podružnice kmetijske novomeške, je centralnemu odboru naznanil, da bode v nedeljo, 17 dne t. m., po zjutranji službi božji v šoli pri Bel i cerkvi, popoludne po krščanskem nauku pa v šoli pri sv. Šmarje ti razkladal trt no uš in ta vinogradom silno škodljivi mrčes pokazal v mikroskopič-nih preparatih. Pozneje misli gosp. Ogulin se podati še v druge kraje novomeškega in krškega okraja in vi-norejcem na srce položiti, da čujejo nad svojimi vinogradi in jih obvarujejo velike nesreče.
— (Tukajšnje c. k. okrajno glavarstvo) se bode skoro preselilo iz Dolgih ulic na Vaivazorjev trg v hišo, kjer je bila preje finančna direkcija in glavni apalto tabaka. Poslopje se znotraj popolnem popravlja, bode pa kmalu urejeno.
—   Iz Ajdovščine se poroča, da je 11. dne t. m. ondašnja predilnica za bombaž zgorela popolnem. Ogenj nastal je v jutro; svetiloica se je razbila in užgala bombaž; plamen se je strahovito hitro razširjal. Žalost je splošnja, ker je toliko ljudstva brez zaslužka.
—   Pri konečni obravnavi proti Jos. Presnicu (ne pa pri, kakor se je v zadnjih ,,Novicah" tiskarni po-grešek glasil, ker ste črki „ot" izpuščeni bili) bil je obsojen na dve leti težke ječe, poostrene vsak mesec z enim postom in na povračilo 29.222 gold., od tistih 36.000 gld^, katere je izneveril kot blagajnik hranilnice kranjske. Cisto kratka obravnava trajala 3 ure.
— (,)Karnten von Valvasor".) S tem naznanja gosp. J. Krajec, ki je uže Valvasorjevo „Ehre des Her-zogthums Krain" vnovič na svitlo dal, da je pričel izdajati zdaj tudi enako delo Valvasorjevo o deželi koroški, prvič izdano 1. 1688. Kakor je Valvasorjeva kronika dežele kranjske v prvi vrsti mikavna in velike vrednosti za zgodovino njeno, tako bo tudi kronika dežele koroške dobro došla posebno Korošcem in spisovateljem zgodovine te dežele, pa tudi drugim, vzlasti sosedom. Dobra je toraj misel gosp. Krajca, to uže jako redko delo dati vnovič na svitlo , za kar je od deželne vlade dobil uže dovoljenje. Kakor pripoveduje v naznanilu, bo to delo izhajalo v mesečnih zvezkih po 5 pol in bo končano v 14 zvezkih. Knjiga bo okinčana z 223 podobami gradov, cerkev, mest, samostanov itd. Na ogled poslana slika kaže samostan Št. Pavelski in je prav lično izdelana. Cena vsakemu zvezku bo 60 kr. Naročila in denar naj se pošiljajo gosp. J. Krajcu, tiskarju v Novem mestu (Rudolfs-wert). Mi želimo marljivemu gospodu izdajatelju, ki je Valvasorjevo kroniko Kranjske tako lepo dovršil , da tudi za to novo delo dobi dosti naročnikov, in ga zato prav toplo priporočam".
—  Iz Brna nam je došel sledeči dopis s prošnjo, naj ga objavimo v „Novicah":
V št. 148. ,,Slov. Naroda"' neki g. „Spektabilis" mojo novelo ,,Roka in srce'' spravlja v dotiko s spisi Heise-a. Proti temu natolcevanji plagiatstva izjavljam sledeče: 1) da je moja novela ,,Roka in srce" (v „Kresu"J moje popolnem lastno delo, toraj moja izvirna novela; 2) da jaz sploh nisem imela niti nimam navade drugih posnemati, česar, kakor upam, bode se slovensko občinstvo še večkrat imelo priliko prepričati; 3) gosp. natolcevalec moje novele naj dokaže, da imenovana novela ni moje delo, ampak pla-giat iz Heise-ja, katerega jaz ravno toliko poznam kakor neznanega mi g. „Spektabilisa". Dostaviti pa še imam v obrambo napadene svoje pisateljske časti, da imam jaz do slovenskega občinstva in do istine v obče preveč spoštovanja, da bi se drznola je s tujimi za svoje izdajanimi spisi mistificirati.
Pavlina Pajkova.