Z» Nemčijo za celo leto 5 % K, za pol leta _ Nftfwpina znaša: Za avstro-ogisle kraje za celo leto 5 44 Glasilo jugoslov. soc. demokracije. £* j* j* $ ......................................................... “'""ne ‘levilte. stanejo 10 vi.......... F.u= frankirana p-sma se ne sprejemajo. Hok opisi se ne vračajo. Štev. 8. ---— -------------------- ... Za Ameriko za celo leio 7*28 K. — Po- samezno Številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste. V Ljubljani, dne 23. februarja te06. Leto IX. naslovi : Za vse dopise, rokopise, pisma, tičoča se Usta: Uredništvo ..Rdečega Prapora11, Ljubljana. Za denarne pošiljatve, naročila, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo,.Rdečega Prapora1', Ljubljana. židovske olice štev. 5/1. Slovenska politika. V raznih časopisih čitamo včasi razmo-tmanja, kakšna hodi slovenska politika. Večinoma imajo taki članki eno napako: Izhajajo namreč od mnenja, da je politika stvar zase, z lastnimi cilji, z lastnimi sredstvi. To plitvo mnenje je krivo, da se uganja pri nas nekako «visoko» politiko, pri kateri političarji sami ne redo, kaj pravzaprav hočejo. Oče te meglene politike je idealizem brez kivi in mesa, vrled tega nezmožen za plodnost. Ker sanjavi lov za »idtali* re more doseči nobenih stvarnih ciljev, sledi takemu idealizmu pesimizem najslabše vrste: Jokav, siten, kve-rulanten. zdražljiv. In ker se vendar ne more živeti v oblak h od idealogije, se postavlja na mesto skupnega realnega cilja, katerega ni, lastne egoistične in stvarna politika se razdrobi. Najjasneje pokazuje to pri nas liberalna stranka. Liberalizem na Slovenskem m bil druzega, kakor ieakcija proti klerikalizmu. Bil je negativen, ne pa pozitiven. Dolgo časa je bil vsled tega sploh brez programa. Ko se je liberalna stranka leta 1894 organizirala, je brlo na njeni liberalni juhi preveč klerikalnih ocvirkov, a kar je bilo res na- Listek. Haas Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. 2 avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan. Dalje. Čim hladnejšega se je kazal, tem višje je plamtela njena vroča ljubezen in danes ba plesu se je privila mlada žena čvrsto ob zalega fanta in nežno mu je gledala v žalostne oči. Sedaj leži to močno deblo uničeno na »nizi; blisek golega noža ga je zadel. Od solnca ogorelo lice je tako bledo, kakor obraz neveste, ki sedi gori v svatovski sobi nepremično poleg svojega ženina. Blag stoji kaplan pred težko dohajajočim fantom; nežno mu je pogladil rujave kodre s čela in mu je položil roko na glavo. Se bližje pa je stala smrt, ki je iztegovala «vojo roko po fantovem srcu. prednjaškega, je prezrlo, da mora imeti politika trdna tla in da mora biti njen vir dejanska polreba. Politične stranke imajo nalogo in namen, zastopati ter pospeševati interese. Liberalna stranka pa ni vedela, čegave interese naj zastopa, Hotela je sestaviti program za celi narod. To jena papirju jako lepo, v stvarnem življenju pa je to nemogoče, ker narod ni skupina enakih ljudi z enakimi težavami in težnjami, temveč sestoji iz različnih razredov, ki imajo različne in v marsičem zelo nasprotne interese. Podjetnik in delavec, trgovec in konzument, mestni prebivalec in kmet, špekulant in uradnik, veleindustrialec in mali obrtnik, veleposestnik in mali kmet, duhovnik in učitelj — kako naj se vse to združi v skupino, ki bi se lahko solidarno bojevala za en smoter? Ako bi bil idealizem tako močan, da bi lahko zatrl vse stvarne nagibe egoizma, tedaj bi bilo mogoče, da bi vsi dejali: Sedanje razmere nas razdružujejo, s tem nas slabe in uničujejo; zapostavimo torej vsako separatistično slrimijenje, pa se združimo v edini namen, da vstvaiirco take razmere, ki nam omogočijo skupno življenje in skupno delovanje, ki nam daje en cilj, ki nas narede enake. O tem so sanjarili socialistični utopisti. Ali ker je stvarnost močnejša od vsake ideologije, je bil njih nauk neploden in zmagala je politika interesov: Razredni boj. Kjer so razmere res napredne, so politične stranke razredne organizacije. Tukaj kapitalistična, tam delavska politika; tukaj veleposestniška, tam agrarno-socialna. Te javnosti pri nas še ni in zalo stagnira slovenska politika, zato propada liberalna stranka, zato Ali ne zija z votlimi očmi na nož, ki je porinjen do ročaja v prsi? Ali se ne smeje porogljivo: „Ta je moj! Na vaših svatbah mi je vedno dovoljen en ples, drugače ne bi bilo žepitovanje dosti lepo." Kaplan pa moli: »Si adhuc vivis, ego te absolvo a pec-catis tuis in nomine Patri et filii et spiritus sancti, amen." To je bila splošna odveza, odpuščenje vseh grehov, ravno tako uspešno, kakor da se je najmanjših in največjih izpovedal posamezno — ako umirajoči ni več zmožen izpovedi, a še živi. Potem1 je nagovoril najbližjega kmeta: »Pojdite hitro _k cerkovniku, naj mi prinese iz cerkve sveto olje za bolnike. “ Nagovorjeni kmet je pogledal drugega, ta zopet drugega, ali nihče se ni ganil. V tem je pohitela natakarica proč z besedami: »Rajši grem sama k cerkovniku." In že je izginila. se tudi med «mladimi» ne izjasni nič. Iz »Našega Lista* n. pr. še do danes ni posneti, kaj pravzaprav hoče. Tudi, kar se giblje okoli njega, je večinoma samo negacija, reakcija proti dosedanjemu neplodnemu liberalizmu. Tudi tam se govori mnogo o «slovenskem narodu* in tudi tam se prezira, da ni samo slovenskih kapitalistov, ne samo slovenskih proletarcev. In dokler si ne bodo na jasnem, čegave interese hočejo zastopati, ne bodo ustvarili ničesar. Politična organizacija na podlagi razrednih interesov je prvi pogoj, da se omogoči tudi »slovensko politiko*. Kajti skupno delo je pač mogoče, ali le tedaj, kadar je javnost v vseh rečeh. Razna kulturna vprašanja bi tudi pri nas lahko združila velike skupine; posebno velja to za šolstvo, za literaturo, za umetnost. Boj nasprotnih interesov, kjer so res nasprotja, ne izključuje zveze tam, kjer velja skupna korist. To pride zlasti v poštev v boju zoper klerikalizem. Vsaka »narodna* politika — v plemenitem, ne šovinističnem smislu — mora biti protiklerikalna. Pri nas pa je klerikalizem danes nepreporno še največja moč, čeravno se lahko vidi, da je izgubil že mnogo pristašev, da je v njegovem lastnem taboru že mnogo nesloge, ker tudi tam interesi niso enaki, in da omejuje napredujoča kultura njegovo pozicijo po vsem svetu bolj in bolj. A na Slovenskem je boj proti klerikalizmu nekoncen-tričen in ostane tak, dokler ne bode protiklerikalno meščanstvo politično moderno organizirano. Kdaj se to zgodi? Herzog je odprl okno. Svež dih nočnega zraka je zapihalo v sobo ter je izgnal vroči, soparni dim skozi vrata v vežo. Celo mračna, zakajena petrolejska svetilka je zaplapolala svetleje in kaplanu se je zazdelo, da se je Mihovo lice malce pobarvalo. Vzel je eno serviet, ki so ležale okrog, nalil je na njo vode iz steklenice in je položil mrzli obkladek Mihi na Čelo. Niti očesa ni odvrnil od lica nezavestnega. Njegov pogled je bil tako čvrst, kakor bi hotel reči: »Zbudi se, zapovedujem ti. Jaz, duhovnik, sem tukaj, da ti pomagam v smrtni uri.“ In ko je tedaj obraz ranjenca nalahko zadrhtel, je bilo res, kakor da hoče zbrati umirajoče telo zadnje moči, da sluša duhovnikovo zapoved. »Miha, jaz sem tukaj. Duhovni gospod je tukaj. Ali me poznaš?" Mihova desnica se je gibala, pač le neopazno, a vendar tako, kakor da je hotel prijeti kaj. Hercog je položil svojo belo Slovensko učiteljstvo in pasivna rezistenca. Docela naravno je, da postaja učiteljstvo vedno bolj nezadovoljno s svojimi materialnimi razmerami, ker nastaja vedno večja draginja in pa ker se učiteljstvu z naraščajočo kulturo nalaga vedno več dela, za katero sta tudi večja duševna energija in vsestranska izobrazba predpogoja. Nezadovoljnost je opravičena. Toda, kako naj prične učiteljstvo boj, da opomore temu nedostatku ? Ali naj učiteljstvo štrajka, ali naj prične s pasivno rezistenco? Učiteljstvo je že tako ogorčeno, da govori danes celo o pasivni rezistenci. Zdi se mi potrebno opaziti, da sem v tem listu že omenjal stvari, ki se tičejo delavstva. Ko sem bil dotični sestavek napisal, sem moral marsikaj zamolčati, da nisem vplival slabo na štrajk v Trbovljah. Med vrsticami pa lahko čita vsakdo marsikaj, kar ni jasno izraženo; motilo je sestavek tudi nekaj tiskovnih pomot, ki pa jih vsakdo lahko popravi sam. Pasivna rezistenca se je izkazala pri zadnjih bojib železničarjev kot jako izdatno orožje. Še bolj je vplivala pasivna rezistenca tiskarjev na našo domačo javnost, ker je bila vidna, občutna; bistvo pasivne rezistence se pa ni pokazalo javnosti. Ne tajim čisto nič, da je učitelj prav tako uslužbenec kakor delavec. Formalna razlika je sicer, ki ima jako važne posledice. Delavčev gospodar je interesiran na produktivnosti delavčeve delavne sile sam, torej poleg onih, ki so ž njim v obrtovalni zvezi, poleg konsumentov, poleg splošnosti. Gospodar učitpljev je pa le administrator, upravitelj splošnosti, ki pa v sedanjih žalostnih razmerah ne čuti čisto nič ali prav malo interesa na tem, ali so uspehi v šoli dobri ah ne, ali je produktivnost učiteljske delavne sile večja ali ne. In če govorim o masi, ali pa o klerikalcih, potem lahko trdim, da je tem všeč, da so srečni, ako se omejuje na-obraževalno delo; masa se pa po večini ne zaveda pomena dobre šole. Tukaj torej ne bi občutili ne naprednjaki, ne klerikalci škode, ako bi začela pasivna rezistenca v šoli, temveč le s posmehom, ali celo z nekakim veseljem bi gledali nanjo. Ako se ne motim, se je že pisalo po našem časopisju o enakem boju, ki naj ga prične učiteljstvo, toda tak boj bi bil udaiec po vodi. dlan v krepko žuljavo Mihovo roko in lahak pritisk mu je pokazal, da ga je bolnik iz-poznal. Sedaj je na smrt ranjeni polagoma odprl motne oči. Na duhovnikov migljaj so se odstranili navzoči kmetje počasnih korakov. Zadnji je zaprl vrata. Kar se sedaj godi med duhovnikom in med žrtvo smrti, je za vse tajnost, ki jo posvečuje izpoved in ki bi bilo hudodelstvo, ako bi jo kdo hotel slišati. Sedaj si gledata v sobi oba v oči. Pogledi ubogega Miha pravijo: „Kajnčda, še tako mlad sem, pa moram umreti? Tudi ti mi ne moreš pomagati. Ne, že čutim, da ne more srce več utripati. Tu je nekaj v mojih prsih in roke so mi čisto slabe. Ako bi mogel še enkrat pograbiti njega, ki mi je storil to! V mojih pesteh bi moral umreti, ki mi je ugrabil moje lepo mlado življenje. Grozno je, ako se mora umreti . . Iz duhovnikovih oči so plavali sijajni žarki svetlobe v smrtno medle, tožeče Mihove oči. Neskončno sočutje je žarelo iz njih in rekle so: „Ubogi človek, kako se mi smiliš! Kako rad bi dal moje življenje za tvoje. Kajti duhovnik tistega sem, ki je dal svoje življenje za nas vse. Vse hočem storiti, kar mi je mogoče. Tvoje posvetno Učiteljstvo se kaj pridno organizira. Učiteljska organizacija je prav tako stanovska kakor delavske organizacije, le da tam ni označeno razredno stališče; dalje je glede učiteljstva polno zakonov, ki so bili izdani v •varstvo* učiteljstva, a ga v resnici ovirajo ne le osebno nego tudi pri poklicu in pri organizaciji. Takih ovir delavstvo nima toliko. Sedaj pa je treba poizvedeti, kdo je kriv slabih razmer pri učiteljstvu in kje je sovražnik najbolj občutljiv? Nikakor ne bom trdil, da učiteljstvo ne pozna svojega sovražnika; pozna ga, toda doslej še nima vobče toliko stanovskega čuta, smisla za kolektivnost, da bi bilo otreslo predsodke, ki ga vežejo na meščanske privilegirane stranke. Saj učiteljstva vendar ne bomo šteli med privilegirance, kajti privilegija, da imajo vsled svojega poklica domovinsko in pa deloma volilno pravico, mu ne neseta nič. Učiteljstvo spada med inteligentni proletariat, ki ima sicer najsvetejšo nalogo v družbi, obenem pa tudi prav podrejeno mesto kruhoborca, delavca, ki ne ravna z njim «delodajalec» prav nič drugače nogo podjetnik kapitalist s svojim delavcem. Pri obeh se zahteva izpolnitev dolžnosti v smislu kakršnihkoli predpisov, a da se jima le to. kar si priborita s svojo odločnostjo. Velika večina učiteljstva se oklepa liberalnih strank, češ, da so te za naprcd«k. Priznati pa mora tudi učiteljstvo, da niso slovenske napredne stranke prav nič boljše nego klerikalne, ker, ako bi bile, ne bi bile čakale, kjer imajo prevlado, da bi se med drugim učiteljske zahteve odlašale ad calen-das graecas. Vladajočim strankam gre za vlado in se bore edino zanjo; saj venlar vemo, da bi se bila v teku let napravila lahko že velikokrat kakršnakoli politična konstelacija, t. j. združenje res naprednih političnih struj ali elementov, če bi se bilo bolelo napredka. To se ni zgodilo; boj za prevlado pa doseza najgrše ekstreme in najpametnejši napredek se pobija s kolom, tako da je danes znak slovenstva skoro vobče — največja reakcijonarnost. Umevno je, da so to nezdrave razmere, v katerih ni iskati spasa in ga tudi učiteljstvo ne najde. Omenjal sem prej. da hodi učiteljstvo večinoma za »naprednimi* strankami. Te stranke, ta podjetniški administrator v de- življenje ni v mojih rokah, ali večno ti življenje ti hočem odpreti, kajti duhovnik sem. Ti pa, kajneda, mi pomagaš, da rešim tvojo dušo?" In tedaj so govorila njegova usta ž njim, ne kakor je čital v duhovniških knjigah, temveč kakor mu je narekovalo njegovo pravo, pristno človeško in duhovniško srce. Dopustiti ni smel, da bi odšel na drugi svet s sovraštvom do morilca. Umirajoči duh je moral odpustiti celo ubijalcu, odpustiti ne le z besedami, temveč z vsem srcem. Miha je vedel, kdo mu je dal smrtni udarec. Bil je novi mlinar, Cenkin mož. Čvrsta volja, da odpusti, je tudi vlila sedaj njegovim ustnicam moč besede. In Miha se je izpovedal za celo svoje življenje in z vsako besedo je prišlo več sreče in miru v njegovo srce. „Ti, kaplan/ je dejal, ko mu je bil duhovnik s težavo vlil požirek vina v usta, glej, saj se mi zgodi prav. Čisto dobro je, ako umrem; tedaj bode vsaj Cenka dobra žena in ostane zvesta svojemu možu. In tako rad sem jo imel! — Kajne, da mi jo pozdraviš; in povej ji, da jo prosim, naj ostane dobra. — Tega ne sme izvedeti, da je bil njen mož tisti, ki — ne, tega ne sme vedeti, sicer zapro mlinarja, ona pa nima moža in želnih zborih in odborih, v šolskih svetih, se še ni odločil za učiteljstvo, ker sam ne čut| materialne škode in pa ker je prepričal, da učiteljstvo v svoji dobri, resni volji ostane zvesto svojim načelom, ki se za njih firmo skrivajo slovenski naprednjaki. Ako bi pa ne imeli tega prepričanja, ne bi biJi tako brez skrbi in prav radi bi napravili vsaj kompromise z učiteljstvom, da si ga ohranijo. Smešno bi pa bilo, če bi te stranke dajale koncesije, preden je učiteljstvo kaj zahtevalo odločno od njih. Nisem sicer prepričan, da bi tak kompromis imel uspeh, ker, kakor sem prej rekel, službeno razmerja ne tangira žepov političnih strank, temveč le splošnost in je za-raditega naravno, da bi tudi kompromis s tako stranko ne bil zdrav, odkritosrčen, nego le političen lov, političen boj za prevlado, z* katijero. Povsem nekaj drugega bi pa nastalo, ako se postavi učiteljstvo na svoje uoge. Ne maram prigovarjati učiteljstva, da naj se proglasi za socialnodemokracijo, češ, zdaj smo pa rdečkarji. Ne, tega ne zahtevam. Prav priporočljivo bi pa bilo, di se učiteljstvo postavi v vrsto razrednega boja odločneje kakor doslej; ne le v organizaciji, tudi zunaj nje. Učiteljstvo ima najsvetejšo nalogo; moralo bi tudi imeti svobode in kruha. Osvoboditi se pa mora najprej samo meščanskih, privilegiranih strank, ker ne spada k njim. Ako nastopi učiteljstvo to pot, bodo pričele stranke računati s tem in politične ‘ razmere se predrugačijo prav kmalu, obenem pa učiteljske in šoiske. Potrebna je torej najprej pasivna rezistenca v politiki — toda ne samo rezistenca nego popolna ločitev, ker to zahtevajo učiteljski stanovski interesi. Omenjal sem zadnjič, da pasivna rezistenca ni pozitivna. Negacija sama pa ne prinese rešitve, nego le otrplost; razvoj gre preko nje svojo pot. Naj se prične pasivna rezistenca kjerkoli, treba je nadomestiti ne-dostatek. škodo, drugačnim z delom, z organizacijo, s samostojnim nastopom, ki nadomesti vse to, kar prepreča pasivna rezistenca. Misliti si namreč ne morem pasivne rezistence, ki ne bi škodovala vsaj dvema strankama, in svojo škodo moramo popraviti. Pasivna rezistenca je torej samo tedaj pri- : merna, ako zadene najprej krivca. Splošnost njen otrok — nima očeta. — Tako rad sem I imel Cenko! Še v grobu ne bi imel miru, fj ako bi mlinar radi mene trdo ravnal ž njo. Kajneda, nož vzameš seboj — tukaj — tukaj tiči -- to boli! — Pa če mlinar ne bi bil dober s Cenko, mu pokažeš nož — pa ga pozdraviš od mene — saj razumeš. Kajneda, to mi obljubiš. — Potem že ve, kaj in kako -- da — da — da — nož —. a ne daj ga nikomur." Kaplan mu je stisnil roko in pogledal ga je. To je bil odgovor, da mu izpolni željo. Še kapljo vina mu je vlil s trudom in življenja luč je v Mihi še zadnjikrat zaplapolala. „A Cenkin otrok -- moj otrok — najin otrok, kaj bode iz njega? Kajneda, za tega otroka poskrbiš, da bode boljši in pridnejši, ! kakor sva bila jaz in Cenka. Glej, od mene podeduje pač to, da bi bil jaz, ubogi hlapec, rad postal bogat mlinar; ako se pa poda za Cenko, postane ošaben in neodkritosrčen in če se poda po obeh, bode pač ravno tako zaljubljen, kakor sva bila midva. To pa je slabo; sedaj vidim sam, kako nesrečnega me je naredila ljubezen ... Ali v šoli moraš izruvati plevel, da ne poraste. Tam je še čas. Moj otrok! — Nihče ne ve, da je mojt ; šola direktno tukaj nista krivi. Rezistenca torej ne more biti naperjena proti šoli, proti splošnosti, nego le proti tistim, ki upravljajo *olo, ki so gospodarji pri šoli in ne store v piilog učiteljstva potrebnih reform; potem bo Uspešna, pa ne predolga, ne preobčutna. Boj se more torej najbolje izvojevati ižven šole. Učitelji imajo zakonito določene učiteljske konference; pri teh jim ni nujno, da bi se udeleževali razprav; to jim nič ne škoduje, ker vse tisto delo lahko opravijo na svojih diuštvenih shodih: da, mnogo svotod-Beje. Obenem se pa s takim lavnanjem podkrepljuje samostojnost učiteljstva, krepi solidarnost in prepotreben smisel za kolektivnost. Ono in to skupaj bi bila ajboljša pasivna rezisterca. Ako se učileljstvo osamosvoji in brezobzirno deluje kot stan, si bo pridobilo rešpekt, ki je potieben, da doseže svoje pravice. Učiteljstvo ima poleg tega polno po-ttcčko\, s kalerimi doseza svoj namen potem pasivne rezisti nce ali sicer. Poiskalo jih bo. Moto pasivne iezistence pa bedi: Čuvaj sebe in zadeni piavega sovražnika tam, kjer je najbolj občutljiv, da ga spraviš ob moč, da ga strmoglaviš. I. M. Volilna reforma — odložena. Vladni načit. volilne reforme, ki je imel biti po poročilih pretečenega tedna predložen državnemu zboru najprvo v pondeljek, potem v torek, končno v siedo, še ne leži na mizi parlamenta ; mesto tega pa prihaja poročilo, da je na seji klubskih načelnikov ministrski predsednik baron Gautsch predlagal, naj se odloži volilno reformo za nekaj dni, da se prej spravi trgovinske ugovore, zlasti onega * Rusijo, pod streho. Vlada bi torej predložila volilnopravni načit v petek ali najpozneje v soboto. Poslanec Pernerstorfor kot predsednik socialno-demokratičnega kluba je grajal to odlaganje, ki daje sovražnikom volilne preosnove le priložnosti za nove intrige. Končno je bilo sklenjeno, da predloži vlada svoj načit v petek ali v soboto — najpozneje, razprava v parlamentu pa da začne G. marca. Državnozborske stranke pravijo, da potrebujejo osem dni za študiranje načrta, kadar jim bode predložen. Stališče ministrskega predsednika je mogoče razumeti. Da potrebuje vlada pravo- dete — samo jaz, ti, pa Cenka. — Ne, nihče ne sme reči, da je kaznjenčevo dete — ne ~~ zato tudi ne sme nihče vedeti, da me je mlinar zabodel. Kajneda, nož vzameš seboj? Dobro ga skrij — vse mi obljubiš — tedaj umrem lažje." Duhovnik je obljubil, da pomiri umirajočega, dasiravno ni vedel, kako pojde z nožem. Kajti globoko je bil zaboden in Čvrsto je tičal v težko dihajočih prsih. Ako bi ga bil izvlekel, bi moral ranjenec umreti •sti hip. Kaplan pa je moral sedaj misliti na to, da podeli umirajočemu izpovedancu še enkrat odvezo. V kotu med okni je viselo staro zarjavelo razpelce. Hercog je stopil na klop. Krepko je potegnil, pa je raztrgal trak, s katerim je bilo privezano. Stopivši na tla, je odpihnil prah s križa, pa ga je pomolil Mihi, da ga poljubi. V imenu njega, ki je še na križu molil za svoje morilce, je izrekel besede odpuščanja in kesanja. Potem je še enkrat izrekel svečane besede odveze *n sveti mir je ožaril lice umirajočega. Nemirno se je oziral kaplan po vratih. Mučilo ga je, da še ni bilo cerkovnika s svetim oljem. Kajti bil je zadnji čas, da , ako bi jo mogli spraviti iz sveta. Zato bi bila morala sklicati drža\ni zbor v takem času, da bi bila izvestno lahko predložila svoj načrt vsaj sredi svečana. Te napake sedaj seveda ni moči več popraviti. Ali svečan gie počasi h koncu in vsaj to se mora zahtevali, da ostane vlada mož-beseda in da predleži svojo reformo še tekem tega tedna; kajti na najzadnje dneve meseca ne sme računati in da pride preosnova še ta mesec v parlament, je baron Gautsch sve čano obljubil. Odlagalo se je že" dosti in če bi zadnji termin, ki je določen za petek ali sobolo, zopet pretekel, ne da bi bila obljuba izpolnjena, bi se moralo res misliti, da vlada nima tisle resne volje, ki jo je kazala. Ta cdločna volja pa je tem bolj potrebna, ker ja\ni in tajni sovražniki reforme še vedno ne mirujejo ter upajo, da se nepričakovano kaj zgodi, kar bi lahko pokopalo celo pre-osnovo. Ta račun je sicer jako slab. Kdor danes še ne razume, da je postala splošna in enaka volilna pravica v Avstriji neizogibna: kdor še ne pojmi, da se splošne in enake volilne pravice ne more več preprečiti, ni politik. Te potrebe ni treba danes več utemeljevati. Vsak politični dogedek, vsaki dan v parlamentu jo ravno tako dokazujejo, kakor splošne državne, gospodarske, narodne in kulturne razmere. Splošna in enaka volilna pravica je rešitev bodočnosti; kurije so propad. Ogrska kriza. Z ogromno napetostjo je pričakoval ves politični svet zadnji pondeljek. Po avdiencah ogrskega ministrskega predsednika barona F e-jervaryja pri cesarju v pretečenem tednu se je izvedelo, da bode ogrski državni zbor razpuščen. Semtertje se je še pojavila vest. da se vendar še poskusi mimo spravo krone s koalicijo; a takim racam ni nihče več verjel. Bilo je tudi očitno, da novi poskusi ne bi imeli uspeha. Kmalu so prišle na dan še v-obraz: „ Kajne, da storiš, kar si mi obljubil — da — duhovnik si — ti ne smeš lagati — nož — mlinarjev nož — “ Čvrsto je pograbil z obema rokama za ročaj — potegnil je — — — Padši na znak, je pomolil Miha kaplanu okrvavljeno morilno orodje. Debel curek krvi se je izlil iz rane — oči so ugasnile — „oče, odpusti mu“ — so bile njegove zadnje besede. To se je zgodilo tako hitro, da kaplan ni mogel preprečiti. Njegov črni talar je bil ves pobrizgan s krvjo. Mrtev je ležal Miha pred njim. Ali je bil samomorilec? Ali ni sam povzročil svoje smrti, ker si je potegnil nož iz rane? Še so držale njegove roke orodje, ki ni smelo izdati morilca, da ne pripravi nesreče nad njegovim lastnim detetom in nad celo družino. Pazno je ločil kaplan mrličeve roke od noža in pri svitu svetilke je lahko čital na lesenem ročaju besedi: Jožef Gros. Ime novega mlinarja. S tresočimi rokami je zavil krvavo orodje v svojo belo žepno ruto, ki je hitro vsesala kri, pa ga je vtaknil v zadnji žep svojega talarja. Potem je zatisnil mrliču oči in ga je poljubil na čelo. Kakor biser mu je kanila solza na bledo lice mrtveca." razne posameznosti glede razpustitve parlamenta. Določen je bil za ta korak dan 19. svečana. Bivši domobranski minister generalmajor pl. Nyiri je bil imenovan kraljevskim komisarjem. Ko se je izvedelo to, se je povsod pojavilo eno vprašanje: Kaj stori koalicija? Vprašanje je bilo zamotano prvič, ker so listi naznanjali, da se razpiše nove volitve, «kadar se pomirijo duhovi*, drugič vsled imenovanja kraljevskega komisarja. Čemu ta komisarijat, katerega ustava res ne pozna, pa naj se skuša komentirati njegovo imenovanje kakor se hoče! Samo en odgovor se je našlo na to vprašanje: «Koalicija bi se utegnila upreti razpustitvi državnega zbora in za ta slučaj ima kraljevski komisar pooblaščenje, da porabi najskrajnejša sredstva. Toda ta argument je bil vsekakor nelogičen. Krona ima ntdvomno pravico, da razpusti državni zbor, ako misli, da se ne more vladati ž njim in koalicija ne bi imela nobenega pravnega povoda, da bi se uprla kraljevi volji. Šele imenovanje »kraljevskega komisarja® ji je dalo sredstvo za to, ker sedaj lahko izjavlja, da po ustavi nihče drugi ni pooblaščen za razpustitev, kakor vladar z odgovornim ministrstvom. Krona pa je po temeljnih zakonih tudi dolžna, pravočasno sklicati nov parlament; seveda je njena dolžnost samo ta, da se drži zakonitega termina, in da bi morala naznaniti, kdaj se vrše nove volitve, se ne more zahtevati ravno sočasno z razpustitvijo. Ali tiste ominozne vesti, da se počaka na pomirjenje duhov, so le še prav razburile duhove, kajti takega termina faktično ne pozna noben zakon. Da koaliciji razpustitev ne bode všeč, je bilo lahko uganiti. Ali to ji ne bi bilo prav nič pomagalo. Drugo je vprašanje, ali je bilo treba gnati stvar tako daleč. Ogrski parlament sicer ne izraža volje ogrskih narodov; državni zbor, ki izhaja iz takih privilegij, kakršni vladajo doslej na Ogrskem, se ne more imenovati zastopstvo naroda. Toda na to stališče se lahko postavi ljudstvo, ki je politično brezpravno, a ima uzrok, da zahteva politično enakopravnost. Za vlado pa je parlamer.t tak, kakršen je, zakonodajni zbor. To so vse vlade respektirale toliko časa, dokler so imele večino v parlamentu in najmanj nedosledno je, ako se pravic večine v„ tistem hipu ne prizna, ko hoče ta Hercog je pristopil k vratom in ko jih je odprl, je dejal ljudem, ki so čakali zunaj: »Končano je.“ Plaho so vstopili. Na pol radovedni, na pol bojazljivi so ogledovali mrliča. „Ta si davi tudi ne bi bil mislil tega — pa kako leži Jezus, Marija, koliko krvi!“ Vse te opazke je hitro odrezal kaplan s tem, ka je pokleknil in začel moliti. „Oče naš gospod, daj mu večni mir . . .*• Vsi navzoči so posneli njegov primer. Cela izba je bila polna klečečih molilcev in vsaki novi prišlec je pokleknil med vrati ali pa v veži. Veličanstvo smrti je prepodilo vinske megle iz razgretih glav in svečano, kakor v cerkvi, resno kakor pri mrtvaški maši, se je glasila soglasna molitev. Iz svatovske sobe pa se je vmešaval poskakujoči takt plesnih napevov, petje in skakanje med molitev, ravno tako kakor da se bori pustni torek s pepelnično sredo. Ali ne le, da je prodirala godba dol. Tudi glasna molitev je našla svojo pot v plesno dvorano. In sedaj je vsakdo vedel, kaj pomeni molitev. Par za parom je nehal plesati ter je sedel k mizi, ali pa je zapu- večina nastopati kot zastopnica volilcev in ne kot pokorni služabnik vlade. Pravi se, da krona ne more odnehati od svojega stališča v armadnem vprašanju. Tudi ta nazor se lahko razume. A ko je postalo jasno, da koalicija ravno v tem vpia-šanju ne odneha od svojega stališča, bi se bilo lahko prikrajšalo krizo s tem, da bi se bilo že takrat apeliralo na volilce, to se pravi, da bi se bilo razpustilo državni zbor in razpisalo nove volitve. Jasna je bila stvar že davno. In da se je državni zbor neprenehoma odlagalo, namesto da bi se bilo takoj storilo, kar se je zdelo potrebno, je bila na vsak način velika politična napaka. Novo vprašanje pa je: Kaj bode sedaj? Parlament je razpuščen. Oficiozni glasovi trdijo, da nihče ne misli na absolutizem. Torej bode kmalu treba razpisati ,volitve. In kaj, ako bode uspeh zopet tak. kakor je bil pri zadnjih volitvah? Ako ne bode pritiska, je pri sedanji kvaliteti volilcev celo mogoče 'in verjetno, da se povrne koalicija še povečana, posebno da dobi Košutova stranka še več mandatov. Kriza je torej še nerešena, pač pa se še poostri. In kaj t^daj ? Ali pa se misli na kaj druzega! Kombinira se lahko vse mogoče. Ali hoče morda vlada apelirati na volilce — pa ne na sedanje, temveč na tiste, ki bi res izražali voljo narodov? Hoče li morda oktroirati splošno volilno pravico, pa tedaj razpisati volitve. To bi bilo sredstvo, da dobi drugačen državni zbor, kakor je bil sedanji; ali nihče ne more vedeti, ali bi to šlo gladko. Vsekakor je jasno, da si vlada sama ni na jasnem glede bodočnosti. In to je največje zlo. Politika, ki tava po temi, je najhujša in v njej se skrivajo največje nevarnosti. Mi nimamo razloga, da bi se zavzemali za ogrsko koalicijo. Zoprna koterija je • to. ki s svojo puhlo ošabnostjo ne more vzbuditi nobenih simpatij. V7 samem šovinizmu se napenja. Napram Avstriji igra ulogo brezvestnega, skrajno egoističnega izkoriščevalca. Napram nemadjarskim narodom na Ogrskem je krivična. Za zahteve in potrebe delavstva nima prav nič smisla. . Ali parlament je končno vendar parlament in tista beseda, da je absolutizem boljši od take ustavnosti, je zelo prazna. Za ogrsko koalicijo se ne zavzemamo, ali za konstitucionalnost se moramo zanimati. stil neprijetno hišo z mrličem. Samo nekateri najrazuzdanejši, ki se posmehujejo življenju in sin rti, so hoteli šele prav veselo zaplesati. Toda godci so spravili gosli in trobente v zavoje iz mehke telečje kože, zbrali so se pri prazni mizi in so si razdelili zaslužek. Hitro se je izpraznila plesna dvorana. Samo mlinar in njegova žena Cenka sta še sedela tam. Saj tudi nista mogla oditi; noge ju ne bi bile nosile. Ko sta naenkrat zaslišala mrtvaške molitve, sta oba začutila, da ju je nekaj zbodlo in nehote sta se oba prijela za srce. Od srca pa je zdrsnila mlinarjeva roka dol k pasu, kjer je visel mali žep za nož. Bil je prazen; tipajoči prsti niso našli noža. Tresoča roka je naznanjala po razburjenih živcih srcu: ..Morilec si!“, glavi pa: ..Izgubljen si; nož te izda." In tudi Cenkina roka je trudna padla raz utripajoče srce, pod katerim je že živelo dete umorjenega. Sedela sta drug poleg drugega, pa vendar sta si bila neskončno oddaljena. Oba sta imela toliko opraviti z lastnimi groznimi mislimi, da nobeden izmed obeh ni mogel niti slutiti skrbi drugega. Videli pa smo, ria je bil ogrski državni zbor razpuščen s pomočjo bajonetov. V ponedeljek zjutraj je bil pred državno zbornico v Budimpešti pravi policijsko-vojaški tabor. Vhode v zbornično poslopje je zasedla policija. V zbornično dvorano sta prišla dva častnika generalnega štaba in sta prinesla predsedniku zbornice pismo kraljevskega komisarja ter kraljevo ročno pismo. Po končani seji, ki je sicer vrnila p'sma kot neustavna ter je protestirala, a se je vendar mirno zaključila, je prišel polkovnik Fabri-ciu s s policisti v zbornico, vtem, ko so domobranci z nasajenimi bodali zasedli vsa vrata, pa je tam prečital kraljevo ročno pismo, s katerim se razpušča parlament in je zažugal. da porabi silo, ako se ne odstranijo vsi. Kdor je bil še v poslopju, so ga doasobranci izgnali in potem so zapečatili vse prostore v parlamentu. To poraja misli, katerih se ni lahko iznebiti. Moč parlamenta se pokaže tukaj jako majhno in nehote se urine človeku vprašanje: Kaj, ako bi prišel parlament v drugih res važnih vprašanjih v navskrižje z drugimi ustavnimi faktorji? Kaj, .ako bi se res poseglo po njegovih pravicah? Kakšno moč ima, da se brani? Vojaki, ki so jih poslali v bulimpeštan-ski parlament, so slušali, ne da bi bili vprašali, ali ima državni zbor prav ali ne. V tem slučaju poslanci res niso imeli pravice, da bi bili ostali skupaj, čim je bil razpust razglasen. Ali vojaki bi bili slušali, ne da bi bili vprašali, tudi če bi bile kršene pravice parlamenta. In to so h li ogrski domobranci, ki ne prisegajo samo kralju, temveč tudi na ogrsko ustavo. Recimo, da pride enkrat vladar, ki se tudi za ustavo noče več meniti. Kaj tedaj? Ako pošlje vojaštvo v parlament, da ga razženejo, naredi s pomočjo militarizma lahko konec celi ustavnosti. Da je absolutizem že zaradi gospodarskih razmer trajno nemogoč v našem času. spada na drugo stran. Važno je. da je militarizem v sedanji obliki lahko nevaren konstitucional-nemu življenju. To obsega jako tehten nauk zlasti za «patriote*, ki nočejo razumeti, kako opravičena je socialnodemokratična zahteva po reformi vojaštva. Za koalicijo pa ima ta dogodek še poseben nauk. Ako so delavci imeli kje kak boj, se je hitro mobiliziralo vojake in meščanskim junakom je bilo to vselej všeč. Sedaj lahko spoznajo, da udari šiba, ki.je Nepotrpežljivo je čakal krčmar, da konča kaplan mrtvaško molitev, kajti mrliča ni mogel, bolje rekoč ni hotel obdržati v hiši. Ko je videl, da je Miha umrl, je poslal hlapca s svetilko na dvorišče po nosilnico za travo, s katero nosijo ob sv. Lovrencu seno s planinskih travnikov v stoge. „V koči za vozovi mora biti kaj takega," je dejal. Prinesli so nosilko pri zadnjih vratih, ravno ko je natakarica prihitela skozi sprednja. Krčmar jo je že začel zmerjati, kje da se potepa in zakaj ne ostane pri delu. Ona pa ni poslušala njegovega togotenja, temveč je s pretrganimi besedami povedala kaplanu, da dolgo ni našla cerkovnika. Končno je čutila nekaj smrčečega poleg cerkovnikove hiše; to je bil mežnar, ki je bil tako pijan, da ni našel hišnih vrat, pa je legel v travo. Ko ga je toliko pretresla, da se je zbudil, nista mogla najti cerkvenega ključa, akoravno sta preiskala vso izbo. Gotovo ga je imel cerkovnik v žepu, pa ga je izgubil. 9 »Seveda ne bi bil mogel pomagati ne cerkovnik, ne ključ," se je tolažil kaplan." Miha je umrl v miru tudi brez zadnjega pomazanja. pripravljena, danes po tem, jutri pa po drugem hrbtu. Bajoneti, ki se jih brusi -proti deldvcem, se obrnejo lahko tudi proti poslancem. «Vojaško» vprašanje je provzročUo težko sedanjo krizo na Ogrskem, vsleg katere Irpi — tega se ne da zatajiti — tudi Avstrija. «Voja=ko» vprašanje bi bilo res treba rešiti, toda ne v smislu ogrske koalicije, temveč v smislu vsesvetovne socialne demokracije. Dokler je vojaštvo organ izven ljudstva, visi vedno Damoklejev meč nad svobodo. * * * Ogrska koalicija se je pripravljala na pondeljek. Imela je sejo za sejo in ves svet je pričakoval, da se odigra ta dan velika drama. Doživeli pa smo samo tragikomedijo. Koalicija bi bila rada podala svetu vzor sil-nega junaštva, pa ni imela korajte za to. la tako se je iz velikanskih načrtov izleta smeš- | nost. Dve poti je imela koalicija: Priznati mirno, da ima krona pravico, razpustiti državni zbor. dostojno označiti nepravilnostim, 1 ki so bile storjene, pa se potem dostojna raziti; ali pa postaviti se na stališč*, cia se , l ji godi krivica, protestirati z vso energijo pa se upreti tudi sili. Prvo bi bilo mod'0 drugo bi bilo hrabro. Koaliranci pa so hoteli biti junaki brez riskiranja. In ker to ni bilo mogoče, je njih nastop moral biti komičen. Hoteli so prezreti razpust pa so odšli iz zbornice, kakor da se ni zgodilo nič; kakor ki se igrajo, so sklenili «prihodnjo sejo» za sredo. Potem pa je prišel polkovnik Fabri-cius po nalogu kraljevskega komisarja N}r" iria ter je naredil celi komed ji konec s tem. da je prečital reskript glede razpustitve in domobranci so gonili posameznike iz zbornice kakor kroka je po pretepu v krčeni. Zares historična drama se je odigrala brez dostojnosti. Častilci meščanskega «raiikalizma» so dobili kaj slabo sliko. Zgodilo se je že večkrat, da so vojaki ali policaji vdrli v kak parlament; Napoleon je že poskusil to sredstvo; parlament v Kromefižu je bil tako razgnan; v avstrijsko zbornico so prišli policaji. Tako tragikomično se take drame niso odigrale nikjer, kakor v Budimpešti. To je nov dokaz nazadovanja in oshbijenja buržo-azije. To je znamenje, da je za bodoče boje treba novih, krepkejših elementov — in teh ne bode od drugod, kakor umed delavstva. Gostilničar je silno hitel, da spravi mrtvega gosta iz hiše. Nosilnico so prinesli v izbo, položili so mrliča nanjo, pa so ga privezali z vrvmi. Kaplan je vzel eno izmed razmetanih brisalk ter je ž njo pokril mrtvečevo lice. Gostilničar pa je debelo po-gledal, pa je vzel brisalko. Kako lahko bi se jo izgubilo in tedaj tucat, ki je bil tako natančno sestavljen, ne bi bil popoln. Štirje hlapci so vzdignili čudno breme-Eden je šel naprej s svetilko. Kaplan jim je sledil; tukaj ni imel ničesar več opraviti. Na stenskem žeblju je pač opazil župnikov klobuk; pustil ga je mirno tam, kjer je visel-Ko so prišli pred hišna vrata, je opazil, da so zavili z mrličem na levo proti cerkvi-Hitro je stopil za njimi, pa je vprašal: „Kam pa ste se namenili? „V mrtvašnico naj ga odnesemo, je rekel gostilničar," je odgovoril prvi nosileCt ne da bi se ustavil. Ta mrtvašnica pa ni bila nič druzega. kakor k cerkvi prislonjena lesena baraka, shranišče za deske, s katerimi se je pozimi pokrivalo kamneni pod v cerkvi. Grobar p® je imel tam svoje lopate in vrvi, s katerimi* je spuščal krste v grobove. Kvečjemu vsaki Politični odsevi. V državnem zbora je v ponedeljek zabela debata o izjavi barona Gautscha ?lede avstroogrskega vprašanja. Govorili so je le koristno; polagoma vsaj izpozna svet, kaj tiči za klerikalnimi frazami. In kdor spozna neresnico v eni strani, se ga poloti sum tudi glede drugih. To pa je koristno. Novi francoski predsednik Fallieres se Poslanci Grabmayer, Dzieduszycki,Ije preselil v elizejsko palačo in je prevzel ^roB in dr. Ellenbogen. Vsi govorniki predsedništvo francoske republike So v tem složni, da je sedanji položaj y angleškem parlamenta je bila v pon-^eznosen. Socialno-demokratični poslanec deyek otvoritvena seja. Kralj Edvard jo je p. Ellenbogen je naglašal, da je politika, j otvoril s prestolnim govorom, v katerem *• hoče za vsako ceno ohraniti sedanje raz- pravj( <}a so razmere z vsemi državami trajno toere, napačna. Ostro je kritiziral ogrsko ko- prijazne. omenja pogodbo z Japonsko; izreka aiicijo, poudarjal pa je, da je ločitev tudi v Upan;e? da privede konferenca v Algesirasu nteresu Avstrije, ki sedaj le plačuje ogrske Lj0 trajnega miru; pravi, da je položaj v Ma-Potrebe. Tudi ločitev vojske ne bi bila škod- kedoniji se vedno nevaren. — Irski poslanci Jlva; Avstrija bi imela od tega le dobiček, L0 sklenili, da se ne pridružijo niti liberalni. Ker bi potem Ogrska morala sama plačevati nRi ■ konservalivni stranki. ' V novem parla-®'ojo vojsko. A če bi avstrijski parlament mentu bodo igrali delavski poslanci važno *Udi hotel preprečiti ločitev, vendar nima uj 0 "Sredstev za to in vsled tega je bolje, ako stori Avstrija sama potrebne korake, da se pride do mirne ločitve, kakor pa, da bi se korale pozneje sprejeti razmere po . volji I ctvarl Madjarov nam samim v škodo. - Na int r- UOmaCe StVari. Relacijo nemške ljudske stranke glede Ma- Stritarjev slavnostni večer priredi dru- roka je odgovoril baron Gautsch, da se ni gtVo pisateljev in novinarjev dne 6. marca v 'bati zamotanja, ker žele vse države mir. Av- slovenskem gledališču. Vspored začne s pro-^trija zasleduje v Maroku samo gospodarsk logom, ki ga je spesnil prof. Funtek in ga interese. Na hrvatsko interpelacijo glede col- govori režišer slov. gledališča gosp. Dobrovskega konflikta s Srbijo je pa odgovoril v o Inv. Potem se uprizori Stritarjevo ministrski predsednik da želi vlada ureditev dramatično sceno «Medea», en čin Smeta-trgovinskih razmer s Srbijo. nove opere »Dalibor* in eno dejanje Stri- Hrvatsko-srbsko-madjarska konferenca, tar j e ve drame «Logarjem. Kakor čujemo, ki bi imela biti v pondeljek na Reki, se ni pride zaslužni pesnik takrat v Ljubljano. — 'vršila, ker je bil tega dne budimpešlanski Dne 3. marca ima prot. 1 ° m inšek v »Mest-Parlamtnt zaključen. Košut je brzojavno ne,n domu* predavanje o Stritarju, izrekel žiljo, da se preloži konferenco na Jugoslovanska ideja rogovili zopet po 28. svečana. Sedaj pa je vprašinje, ali se predalih slovenskih meščanskih časopisov, hode konferenca sploh vršila, ker stoje ne- Srbsko-bolgarska trgovinska zveza in srbsko-kateri hrvatski delegati na stališču, da bi avstrijski spor dajeta lepo priložnost za to. bili pogovori z madjarskimi poslanci vsled Nam bi bilo to prav všeč, ako bi le mogli izpustitve ogrskega državnega zbora brez- enkrat izvedeti, kaj pravzaprav obsega jugo--Pomembni in da je treba počakati na pri- slovanska ideja. Ako objavlja »Slov. Narod* •hodnje volitve, odnosno na prihodnji parla- dolge gliste znanega «Wiohtigtuerja» — uta, roeht. ako pisari »Slovenec® o fantastičnih make- Papeža ni všeč ločitev cerkve od države donskih dogodkih, še ne vidimo v tem ne n» Francoskem, izdal je encikliko, namenjeno jugoslovanske ideje, ne njenega realiziranja. katoličanom na Francoskem, v kateri obsoja Smešno je, kadar pisari »Slovenec* o jugo-Postavo, češ, da žali «od boga postavljeno slovanstvu, tisti »Slovenec*, ki trobi v en cerkveno hierarhijo*, cerkveno svobodo in rog z zagrebškim klerikalnim »Hrvatstvom* cerkveno lastninsko pravico. Da papežu os- in s Frankovim «Hrvatskim Pravom*, s temi voboditev države ni všeč, že verjamemo. Ali fanatičnimi sovražniki Srbov, ki pa so vendar Privaditi se bode moral. Svobodo drugih so tudi Jugoslovani in jih ni mogoče pozabiti za v Riniu vedno imenovali zatiranje cerkve. To zajutrk. Smešno je, če se klerikalno glasilo na papirju navdušuje za tako idejo, ko vendar ne prizna ničesar razven katoličanstva, pa mora vendar vedeti, da so Srbi pravoslavne vere, da je v Bosni in v Hercegovini mnogo mohamedancev Jugoslovanov in da so zlasti na Hrvatskem številni Židje tudi Hrvati. Služiti Rimu, pa simpatizirati s pravoslavnimi. z islamiti in Izraeličani — to je preveliko protislovje. Ali tudi «Slovenski Narod* še ni nikoli definiral jugoslovanske ideje, in vsi pokrajinski listi tudi še niso storili tega. Kdor se navdušuje za kako stvar, jo mora vsaj poznati. Prosili bi torej popolnoma resno pojasnila. V naših očeh je stvar važna. Socializem je kultura in teči si upamo tudi nasprotno: Kultura bodočnosti je socializem. Zato nam kultura ni deveta briga: kar jo more pospešiti, hočemo porabiti. Torej bi tudi radi vedeli, ali je jugoslovanska ideja, kakor si jo mislijo naši narodnjaki — ako si sploh kaj mislijo pri tem — kulturno sredstvo ali ne. Prepevanje nacionalnih pesmi, vzajemni sprejemi, brzojavni pozdravi, to ni nič. To je megla. Ideja, ki je samo megla, je pa slepilo. Treba je imeti jasen, določen in seveda tudi dosežen cilj in potem je treh si delo uravnati v približevanje k cilju. Kakšen je torej'smoter jugoslovanstva v kulturnem, v jezikovnem, v gospodarskem, v političnem oziru P To je treba enkrat definirati, da bode ljudstvo vedelo, pri čem da je. Šele tedaj se bode lahko tuli kaj storilo. Vse dru»o pa so prazne čanče. Na Čast Stritarja je priredilo dijaško društvo «Slovenija» v Kursalonu na Dunaju večerno veselico. Pravzaprav malenkostna stvar v vsakem oziru. Stritar je precej spisal, ali da bi bil kvalitativno kdove kako obogatil naša literaturo, je zelo evfinnistična trditev. Da mu je priredila «Slovenija» za njegovo sedemdesetletnico časten večer, je pa že s tem opravičeno, da je njen častni član in pa da je pisal v času, ko je bila slovenska literatura še prava »pepeljuga». Zabava je bila čisto interna, brez zunanjega hrupa, in to je bilo prav. Vendar pa so imeli udeleženci razne zapreke. Za veselico so izvedeli Schonererianci, pa so mislili, da morajo storiti nekaj v varstvo nemštva. V ta namen so priredili demonstracijo v mestnem parku pred Kursalonom. Tudi to je bilo malenkostno v vsakem oziru; prvič, ker je bila smešna razburjenost zaradi slovenske soareje, drugič, ker je bila «demonstracija» klavrna kajti množice ne spravijo Velenemci ■deset let je prišel sem mrlič in tedaj je bil Samomorilec. »Tam bi ležala sedaj Lenka, ako je ne bi bil rešil,“ je mislil kaplan. A tudi Miha ^egar dušo je rešil, ni smel priti v ta nedostojni kraj. To je moral preprečiti. »Ljudje, kaj pa vam prihaja na misel? Kaj ni bil mrtvec vaš dobri tovariš ? In sedaj bi ga kakor človeka, ki se je sam obesil, vteknili v tisto luknjo, kjer bi ga še lahko Požrle podgane?" »Seveda, prav imaš," je odgovoril tisti, ^ je nosil svetilko. »Torej ga odnesite tja, kjer je prostor zanj,“ je ukazal kaplan. »E, kam pa?“ so vprašali nosilci. »Kaj ne veste tega? Glejte, toliko let je služil Miha doli v mlinu, pa se je trudil in mučil za mlinarjeve. Menda sme tudi v smrti odpočiti nekoliko dni tam. Ali mislite, da ne? Kaj bi vam bilo všeč, ako umrjete, Pa bi vas enostavno vrgli iz hiše, kjer ste dannadan težko delali?" »Seveda, prav imaš že. Ali dol v mlin Je hudirjeva pot. In težak je Miha tudi. Pa kar strah je skoraj človeka — pa počij z Mrličem." »Grem pa z vami, da vam pomagam nesti »Le ostani, duhovni gospod! Saj bi nas bilo res sram, če ne bi storili te prijaznosti svojemu ubogemu mrtvemu tovarišu. Fantje primite! — Tako. — Lahko noč, duhovni gospod!" Tako' je dejal najmlajši. Žalosten izprevod je odšel v temno noč. Kaplan je postal in pogreznjen v misli, je gledal za njim. Kakor veša je plavala svetilka in kmalu je izginila za zavojem ceste. Semtertja se je zglasilo vriskanje vračajočih se parov s planin; a tako veselo ni bilo, kakor po navadi. Smrt je ogrnila dolino s svojim plaščem. Kaplan je moral iti preko pokopališča, da pride domov. Kakor iz navade, je zavil k cerkvi. Vrata so bila odprta in tudi izgubljeni ključ je bil v ključavnici. Cerkovnik je bil, ko je odzvonil angeljsko češčenje, najbrže z eno nogo zopet v gostilni, ko je bila druga še v cerkvi. To ni bilo čudno; saj se mu je postreglo v krčmi brez denarja, kakor gospodu župniku. Hercog je vstopil v cerkev ter je izmolil de profundis za Miho. A kmalu se je tresel mraza. Nekoliko minut — in bil je zopet preko zidu v svoji hladni sobi, pa je pohitel, da pride v toplo posteljo. Ko je odložil talar, je padel nož na tla, da je zažvenketalo. Pobral ga je in položil v miznico, ki jo je pazno zaprl. Že so se javljale na vzhodu prve rdečkaste barve novega dneva, ko je zaspal in prvi petelinov klic na dvorišču ga ni mogel več zbuditi. A v miznici je ležal okrvavljeni nož z odlomljeno ostjo. Ako bi hoteli pisati mikaven roman, bi imela fantazija dosti snovi za zanimiv kriminalen slučaj: Odlomljeno ost najdejo pri razudenju. Kuharica, ki preiskuje skrivoma kaplanova pisma, najde krvavi nož. Kaplan, ki ga pokličejo za pričo pred sodišče, pride v zadrego; dolžnost pričanja in spovedni pečat si sovražno nasprotujeta. Konečno je duhovnik žrtev spovednega pečata — v malem Janez z Nepomuka . . . Ker pa ta spis ni plod bolj ali manj živahne fantazije, temveč pripoveduje vsaka vrstica samo resnične dogodke, mora potrpežljivi čitatelj odpustiti nedostajanje mikavnih in razburjajočih momentov. Resnica sama naslika morda še temnejšo sliko, kakor bi jo mogla najbolj razgreta fantazija. __________________ Dalje prilu na Dunaju na noge. Malenkostni in prosti dogodi k pa je^provzročil več hrušča, kakor je bilo vredno. Slovenski časopisi so priobčili razburjene telegrame. Vedenje Vsenem-cev pod vodstvom nekaterih poslancev je bilo gotovo pobalinsko; ali pa se ne zdi našim narodnjakom, da je pobalinstvo čisto enako, ako se moti n. pr. Schillerjevo slavnost, ako se ometuje Grunov spomenik z blatom i. t. d.? Jeze se rad šovinizmom Malika in Steina, junakov, ki nimajo na Dunaju prav nobenega pomena in ki jih pametni Nemci sami ne vpoštevajo. Doma pa sami navajajo ljudi na šovinizem in zmerjajo vsakogar, kdor ne trobi v njihov rog. Morda bi bilo lu tudi nekoliko avtokritike dobro? Predstavljalo se je stvar tako, kakor bi bili Dunajčani napadali Slovence pri Stritar jevi slavnosti. Treba je vendar konštatirati, da se razven peščice Wolfijanoev in Schone-reriancev živi duši na Dunaju ni sanjalo, da bi šli motit slovensko akademijo. S takim nevtemeljenim pretiravanjem se hoče le dokazali potrebo šovinizma, dočim pokazuje dogodek v svoji malenkosti, da je šovinizem samo umttna rastlinica. Tudi Stritar sam s svojimi naivnimi verzi o »sovražnem nu-stu» bi lahko nekoliko trezneje mi?lil o takih reči h ... Da se je moralo govoriti o aferi tudi v parlamentu, je kar samoobsebi umevno. Odlikoval se je zlasti duševni revček Malik, ki je porabil priložnost, da je tudi delavce imenoval «P6bel». Schuh-meier mu je dal odgovor, ki ga je zaslužil in je tudi naglašal, da je Dunaj glavno mesto ne le Nižje Avstrije, temveč cele države, da mora biti torej članom vsth narodov mogoče, da se tam prosto gibljejo. «Edinost» pravi v svojem poročilu, da se je tisti večer »prikazala nemška kultura v vsej svoji nagoti*. Žargon tržaškega lista je že znan, V imenu slovenske kulture se mora pa vendar protestirati proti taki hujskajoči pisavi. V Trstu bi lahko vedeli, da ni imela nemška kultura ničesar opraviti z onimi pobalinskimi izgredi. Poslanček Malik ni reprezentant nemške kulture, ki je vkljub vsej nacionalni zakrknjenosti velika in bogati in kateri imajo — to je resnica, ki je ni moči utajiti — tudi Slovenci na kulturnem polju prav mnogo zahvaliti. Kdor tako neumno smeši kulturo drugega naroda, ponižuje kulturo lastnega rodu. To naj si pri «Edinosti» enkrat zapišejo za ušesa. S takimi nesmiselnimi frazami so slovenskemu narodu več škodovali, rego so mu koristili s svojim «delom». Rudniški zdravnik dr. Berdah v Trbovljah je postal ponižni sluga ravnatelja Ten-scherta. Le ta mu je komand ral: Kdor je odpuščen, ne dobi več zdravil in bolniščine, — in dr. Berdah posluša. Neki fant ima od bolezni popolnoma zvito nogo; vsak slepec mora videti, da je nezmožen za delo; ?drav-nik dr. Berdah ga podi na delo. Drug rudar je težko na srcu bolan; zdravnik Berdah ga preišče in ne najde ničesar; mož gre k celjskemu zdravniku in le-ta konštatira, da je nezmožen za delo in nevarno bolan. Tako razni drugi. Dr. Berdah je uslužbenec delavskega zavoda bratovske skladnice; v pred-stojništvu sede naši sodrugi, ki mu naj v prihodnji seji povedo, da se nima držati zapovedi kakšnega zbesnelega madžarskega direktorja, temveč le tega, kar zahteva štatut in pravičnost. Na pustni ponedeljek prirede organizirani steklobrusi v Zagorju navadno plesno veselico v prostorih g. I. Mullerja. Začetek ob 7. uri. Cisti dobiček je namenjen lokalni organizaciji jugoslovanske socialdemokratične stranke v Zagorju. Socialni pregled. Brutalnost trboveljske dražbe se kaže zlasti v odpustu 32 rudarjev. Od teh tu-darjev je delalo v mdniku: šest delavcev po 5 let, dva po 6 let, štirje po 7 let, pet po 8 let. trije po 9 let, eden 10 lit. eden 11 let, eden 16 let, trije pa čez 20 let. Vsak teh odpuščenih ima tedaj vsaj 1 provizijski razred. A pravila bratovske skladnice so tako pomanjkljiva, kakor nikjer v Evropi Rezervni delež se dobi (ako znaša manj kot 100 K) po enim letu, drugače pa sploh ne pred sta'no onemoglostjo. Penzijonira se pa rudarja šele, ako napravi rudniški zdravnik spričevalo, da je za delo nezmožen. To spričevalo je pa od zdravnikov, ki trobijo v rog družbe, težko dobiti. Na drugi strani pa ne dobi nikdo, ki je nad 40 let star, v rudniku dela. Brez penzije in brez dela tedaj! M> -nimo, da se mora vsak civiliziran človek zgražati nad to brutalnostjo. A družba seje veter in bode žela vihar! Iz stranke. „Slobodna Riječ“, glasilo hrvatske soci-alnodemokratične stranke, je s svojo zadnjo številko tako povečala obliko, da ima sedaj skoraj dvakrat toliko vsebine, kakor jo je imela doslej. Obenem naznanjajo hrvatski sodrugi. da pripravljajo izdajanje še druge ga lista pod naslovom «Napred». Naj bi ta napredek hrvatskih sodrugov služil tudi slovenskim sodi ugom za vzor! Tudi nam je nujno treba razširjenja časopisja. Gospodarski pregled. Idrija. Prva idrijska čipkarska zadruga v Idriji je imela prvi redni občni zbor dne 11. svečana 1906 v prostorih ženskega društva «Veda» pod predsedstvom sodtuginje Alojzije Kosove. Na dnevnem iedu je bilo: 1. Gitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Poročilo načilništva o delovanju zadruge od 1. majnika do konca Uta 1905. .4. Poročilo računov za leto 190'» in razdelitev čistega dobička. 4. Poročilo nadzor-ništva in podelitev odveze načelništvu. 5. Volitev štirih nadzornic in ene namestnice. 6 Poročilo o izvršeni reviziji zadruge. 7. Predlogi in nasveti. O delovanju zadruge je poročala nr>čelnica Marija Hladnik. S skromnimi močmi smo začele težavno delo in nasprotniki (trgovke in trgovci z čipkami) so se nam smejali in se norčevali, češ, kako pojdejo te uboge delavke na svetovni trg. Ali s trudapolnim delom se je nam posrečilo, da smo same gospodarice; v 6. mesecih se je izplačalo zadružnicam za čipke 5517 kron 53 vin. in sedaj ob koncu leta dobe 5 odstotkov dividende. V začetku nismo imele posebno veliko denarja. Žensko društvo •Veda* nam je posodilo 357 kron-za temeljni kapital. Tigovcr s čipkami v Idriji so v začetku nekoliko poskočili z cenami, ker so mislili, da s tem uničijo zadrugo ali ravno to je odprlo čipkaricam oči, češ, zakaj popreje niste hoteli boljše plačevati. Zadruga je zato pokazala dobro stran. Svojo opravičenost je tudi kmalu dokazala. Sedaj ima že po celi Avstriji odemalce blaga, na Dunaju, v Pragi, v Zagrebu, v Gradcu, v Ljubljani itd., tako da se je meseca januarja tekočega leta že razpečato za 3800 kron čipk. V prvi vrsti se gre zadrugi za to, da se gmotno stanje čipkaric zboljša. Na nas je ležeče vse; do sedaj smo morale od našega krvavega zaslužka dajati drugim dobiček, drugi so si premoženje nakopičevali. Me bi sicer že zdavnaj lahko imele tako zadrugo, ali nihče nam ni pokazal te poti. Žensko društvo «Veda> je začela zbirati kapital, me smo se jele zavedati — in ustanovila se je zadruga, Koncem leta 1905 je imela 102 zadružnice. O stanju blagajne je poročala blagajničarka Hiižena Kristanova. Dohodkov 10.981 K 73 vin., izdatkov 10.868 K 74 vin.; o%tak> v blagajni 112 K 99 vin. Dobiček 6733 kron 26 vin., izguba 6152 K 21 vin., čisti dobiček torej 581 K 5 vin. Bilanca: aktiva 6001 K 75 vin., pasiva 6001 K 75 vin. Razdelitev čistega dobička 5 odstotkov za 5517 K 53 v = 265 K 90 vin., skupaj 581 K 5 v. Blagajniško in nadzorništveno poročilo se je vzelo na znanje in se je podelila odveza načelništvu, V odbor so bile izvoljene: Jereb Marija, Eržen Marija, Reven Frančiška, Jereb Marijana in Lapajne Neža. Poročilo revizije zadruge se je sprejelo na znanja. Govorile so še nekatere zadrugarice, potem je' zaključila sodr. Kosova občni zbor. J. Umetnost in književnost. Slovensko gledališče. V nedeljo zvečer' »Lukrecija Borgia*, drama v treh de- | janjih, spisal Viktor Hugo. Gledališče raz- > prodano, aplavz neskončen, kritika zadovoljna — kaj bi še? In vendar bi se človek zjokal, ne nad tistimi žrtvami, ki jih pisatelj pomorP brez števila, temveč nad žalostnimi razmerami, v katerih je mogoče, da doseže Lukre-cija Borgia tak uspeh, v tem ko se resnično dobre stvari, ako sploh pridejo na oder, ne" monjo obdržati na repertoarju. Kam smO» prišli z estetičnim okusom, da je mogoče peti take himnuse drami, ki deluje z najbolj? grobimi, krvoločnimi efikti, z bodalom in strupom, z zakrinkanimi menihi, s skladišče® krst med gorečimi svečami, s šesterimi mrtveci za zaključek? Viktor Hugo je bil gotovo velik pisatelj; ali to vendar ni razlog, da bi se moralo nekritično hvalili vse, kar je spisal. Kdor ne pozna samo njegovega imena, temveč tudi njegova dela, ve, da je' imel silno nagnenje za vtlikanske efekte, ki pa so večinoma samo scenični; njegova romantika se ni ozirala mnogo na psihologijo, glavna stvar mu je bila, da je deloval z velikostjo dogodkov. Zato je moral zlasti v drami zabresti v bombastično, a prazno tea-traliko, takn da so nekatere njegove stvari pisane popolnoma v žanru znamh funtovskib' romanov. Na odru gazi po krvavih Iužahr povsod so skrovišča, po skroviščih odurni lopovi, vsak hip zavratni umori, — da le obhaja zona ljudi! Tako je v njegovem Erna--niju, tako v Rigoleltu, ki je spisan po nje^ govi noveli «Le roi s’amuse», tako je še bo$ v njegovi Lukreciji Borgiji. Sama lopovščina, sama grozodejstva. Res je, da pripoveduje zgodovina strahovite reči o družini Borgia, o» papežu Aleksandru, o njegovi hčeri in o njenih bratih itd. Ali gledališču vendar ni namen, prikazovati nam kroniko svetovnih škandalov, enostavno reproducirati grozovitosti« preteklih časov! Kaj bi dejali, ako bi kdo v" treh do desetih slikah predstavil vsa umor-stva, ki jih je storil Hugo Schenk in končno njega, ko ga vlačijo na vislice? — Občinstvi je aplavdiralo. To je žalostno znamenje, da se ni pri nas nikoli resno skrbelo za pravo vzgojo ljudstva. Puhlost kulturne fraze, ki vlad* vsemogočno pri nas, se pokazuje pri takib* priložnostih v najslabejši luči. A kaj naj šele ! rečemo, ako čitamo kritike v naših dnevnikih^ Niki kritičar je celo dejal, da je bila to naj' boljša drama, kar jih je bilo letos na našerti odru. Zaboga! Kaj naj misli tujec o našen®* gledališču, ako čita samo to recenzijo? Al* ni bila šele prav pred kratkim predstav* Ibsenovega »Sovražnika ljudstva? Ali se ni igralo Jerneja Turazerja? Ena najbolj votlih iger celega leta, ki ni nič druzega kakor bombastična in krvava — in to imenu*' jejo najboljšo dramo! .... Koliko vzgoje' valnega, kulturnega dela bode treba, predel* pridemo v dvajseto stoletje! . . . Intendanc* je pač vprizoi ila bumbum- in huhu - dram0, največ zato, da dobi gospodična Spurn« ulogo, v kateri lahko pokaže svoje zmožno* sti. Igrala je res dobro, prav dobro; al* zato ni bilo treba ravno Lukrecije Borgie. * | dramatični literaturi je pač še nekoliko ulogr v katerih bi gosp. S pur n a lahko briljirala-Fina je bila igra gospoda Dobrovolneg!1'' ki je glumil vojvodo Alfonza elegantno in * jako primernim izrazom. Gospod Nučič je predstavljal stotnikaGeunara, temperamentno; *Ji pozabil je, da je to benečanski stotak. Tisli ljudje niso bili tako mehki. Tudi ■se mora navaditi, da vlada samega sebe v ekstazah; ravno v takih trenotkih se pokaže fttavi umetnik. Vsekakor se opazuje, da ' toladi g. igralec napreduje in da ima ambi- cijo. Košček uloge je imel še gosp. Dragu-linovič kot Gubetta, ki ga je dobro po-r $odil. Vse drugo je brezpomembno. —an. Opera. Toliko imen ni vsaki dan na gledališkem listku, kakor jih je bilo nocoj — torek, 13. svečana. Besedilo za opero «Poljski Žid», ki so jo danes prvič peli v slovenskem gledališču, sta spisala Viktor Leon in Rihard Batka. Leon — ta navadno ne oblju-: tuje mnogo; mož je znan kot libretist raznih •operet in v njegovih tekstih je težko najti ' i &ako idejo. Da je besedilo «Poljskega žida» 1 !zjema,ni pripisati njemu, temveč Erckmanu r Cha trianu, po čigar noveli je izdelan li- * breto. Opero je uglasbil Karol W e i s, nje-$ova glasba ga karakt-ridra kot ženialnega komponista, inteligentnega in samostalnega mojstra glasov. Zato tudi ni čudo, da je r moral prebiti hud boj, preden je prišel do * •! 'veljave, in dasiravno je Ceh, je motal iskati -Zavetišča na nemškem odru, kajti v «Na-; rodnem divadlu» ga niso hoteli priznati. 'VVeisova glasba je podobna gorskemu po-*■: toku; živa, bistra, zdaj molko nežna, zdaj strastna, bobneča, brezobzirna — a vendar taka, kakršna mora biti, da naslika prav, kar se godi v srcih in v zunanjosti. «Polj4i -žid» je ena tistih kompozicij, ki jih bode 1 morala imeti na repertoarju vsaka opera, -ako si hoče ohranili veljavo. Pri nas je bila ? ;skrbtio vprizorjena; žal, da nekateri pevci niso bili prav disponirani, pa so tako nastali ; nekateri neprijetni momenti. Partijo župana ■Mattisa je pel g. Ourednik, ki se je v sliki pred sodiščem dvignil na vrhunec svoje ‘Umetniške moči. Tu je bil efekt njegovega ■ petja in njegove igre ogromen. Gospod Or- * želski je dobro pel; popolnoma razpoložen r ni bil, z mimiko je pa pri njem vendar križ, Dobra Aneta jo bila gospodična Rindova. l*ela je s čistim glasom in s primernim tern-tperam^ntom. Gospodična Kočevarjeva se je iznebila svoje naloge z dobrim vspehom. 1 'Gospod Bet te to nas je zadovoljil kot gozdar in kot predsednik sodišča v sanjah. Da bi moral hiti notar leta 1832. taka karikatura, ' !kakor jo dela Zach, riam ne gre v glavo; dr. Franck vendar ni ženitvanski mešetar •z «Prodane neveste* ali pa zakolni pisar, ^bori so bili z ozirom na razmere dobri; v ! 'Sanjah je imel kor nekaj prav krasnih mo- mentov. Tudi z orkestrom smo bili to pot -Zadovoljni. Gospod B e niš ek je imel svoj Častni večer; dobil je mnogo aplavza in lovorjev venec ter se je moral zahvaliti z odra, marljivi kapelnik je zaslužil to ovacijo. Slabo je igrala svojo ulogo svetloba v sanjah; ijiles v prvem dejanju je sicer kmetski, ali 1 sploše se vendar v gostilni, ne pa v beznici. Ib. Hinter geweihten Mauern. V zalogi Hugo Bermiihler v Berlinu (S. M. (II) -je izšla knjiga s tem naslovom; spisal Pater Veridiens po zapiskih samostanskega duhovnika. Cena ljudskega izdanja 3 krone. S takimi knjigami smo dandanes zelo previdni. /Tendenčni romani so na dnevnem redu in t Največ se jih spiše samo v svrho dobička. Toda la knjiga je izjema. Uvrstiti jo je ■ treba med leposlovno karikaturo, in sodrugom, ki čitajo nemško, zlasti društvenim knjižnicam, | Jo lahko priporočimo. Pisatelj, ki očividno jako dobro pozna razmere, je temeljito posvetil za zidovje avstrijskega samostana in , Čeravno je snov komponirana, da odgovarja tehniškim potrebam povesti, dela knjiga Vendar mogočen vtisk resničnosti. Jezik in 8*°g je jako lep; razvoj v duši mladega meniha, ki ga dogodki v samostanu popolnoma Razočarajo in ga skupaj ^ zbujeno ljubeznijo *apode nazaj v živo življenje, je prav dobro opisan. ____________ Dopisi. Trbovlje. Surovost raznih biričev v Trbovljah je že vobče znana. Poslanec sodrug Resel je v tem oziru tudi te dni interpeliral ministra glede dejstva, da so žandarji tepli rudarje z bikovkami. Interpelacijo objavimo še in radovedni smo. kaj ukrene vlada proti trij brutalnosti. Omenim i še, da so zaupniki takoj po tem nastopu zbesnelih orožnikov vposlali vojaški oblasti in glavarju natančni zapisnik prič. Dva rudarja sta bila ranjena, eden zelo težko, kar priča zdravniško spričevalo. Do danes ne vemo n česar. Ali je vsa stvar lepo zaspala? Celjski straž-mojster je bil najbolj znan, odlikovali so se pa poleg njega tudi domači trboveljski orožniki. Ti možakarji so pokazali svojo »inteligenco* tudi pri aretaciji sod. L in h a rt a. Ne samo, da jih je bilo toliko, da se človeka iz gozda bajonetov niti videlo ni, — so postopali naravnost brezobzirno. O tem se je vložila pritožba. Škandalozno vlogo pa igra občinski policaj Uršič To je nekdanji orožnik in sliši se prav čudne govorice, zakaj je austil ta posel. V Trbovljah je znano, da mož kaj rad pije. Ni še dolgo; odkar je prišel iz bolnice, kjer ga je neki rudar pijanega z njegovo lastno sabljo naklestil. A pijače vkljub temu ne pusti. In v pijanosti dola potem neumnosti. Imenoval je n. pr. vse odpuščene rudarje «lum;)e». Ponoči je sod. Linharta po tujih stanovanjih iskal, ne da bi imel od občine ukaz itd. Zahtevamo od županstva in oblasti, da store svojo dolžnost; drugače givorimo še drugje! Trbovlje. Trboveljski rudarji gotovo niso razvajeni od svojih direktorjev in paznikov. Pero bi nam zastalo, ko bi hoteli popisati vse lastnosti te gospode. Gele romane izražajo imena paznikov Turnšeka, ..Božiča, Petenača, Eichefterja in tovarišev. In med ravnatelji so poskusili rudarji že Draša ter Terpoteca, — dvoje tipičnih brutalnih natur, ki sta sesala svoje nazore iz srednjeveških razmer, ki sta v svoji surovosti prezirala najenostavnejše pravice, katerima je bila bikovka sveto žezlo, s katerim sta vladala knape ... Ali priznajmo: Draš in Terpotec sta bila odkritosrčno-surova, njih brutalnost se ni skrivala pod plaščem jezu-vitsko-gladkega obnašanja. Vsaka njuna kretnja je izrazila živo: Jaz sem surov, sem brutalen, ampak po lisičje ne znam misliti! . . . Direktor Tenschert pa jc prišel z Madjarskega kot človek, katerega imenujejo Dunajčanje •ein Susser*. Gladak kot kača, modem za bogpomagaj, dober, da je človeku slabo prihajalo, — tako se je predstavil rudarjem. In ubogi rudarji so že mislili, da je prišla doba sedmih debelih krav. Kako kruto so se zmotili! Ko je prišel Tenschert malce c" ^ preje „Tedesco“ ^ se priporoča cenjenim so-drugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena. Prva kooperativistično'urejena mt gostilna v ulici S. Giovanni v Trstu. Izvrstna vina. Dalmatinska vina, direktno od organiziranih sodrugov v Dalmaciji. Vedno dobra kuhinja. Na razpolago »Rdeči Prapor*, «Arbeiter- Zeitung* in «La-voratore*. Izdajate!) h» odgovorni urednik Ignacij Sitter. Tiska lv. Pr. Lampret v Kranju.