Starši Vzgoja, marec 2019, letnik XXI/1, številka 81 41 seboj in zdi se, da jima je skupna krivda. Njune pritožbe čez partnerja so verjetno znane mnogim od nas. Njegova odsotnost, nezmožnost ubesedenja občutij in umika- nje v Suzani prebudijo jezo. Zdi se, kot da se borita za življenje. Vsak ima potrebo po varni čustveni povezanosti v odnosu, po ljubljenosti. Tudi v opisanem primeru se oba sprašujeta vedno isto: Ali si tu zame? Ali sem ti pomemben/-a? Ali boš prišel/-a, ko te bom potreboval/-a? Vsa- kokrat, ko je Suzana pristopila do Jana in odkrito spregovorila o svojih občutjih, se je Jan umaknil. To je v njej povzročilo še ve- čjo jezo (kričanje), čemur sta sledili nemoč in žalost. Tudi Jan je imel občutja. Njegovo izražanje, vedenje je povsem drugačno od Suzaninega. Ni bilo niti potrebno, da bi bil vznemirjen ali v stiski, saj je Suzana opra- vljala vse čustveno delo za oba. Suzana je bila neprestano jezna na Jana, obenem pa mu je nezavedno pomagala, da je ohranjal močno, hladno pozicijo moža. Ves njen trud, da bi spremenila moževo vedenje, je bil zaman, lahko pa naredi spremembe pri sebi. T o pa ni lahko. Sčasoma je Suzana lah- ko samo mirno poslušala Jana, ko je sprego- voril o službenih težavah. Ob tem ni izrazila svojih občutij ali predlagala morebitne re- šitve. Ko si je Jan lahko vzel dovolj časa in prostora, je tudi on lahko začutil žalost in nemoč. To pa si je Suzana globoko želela. Čeprav ji je bilo neprijetno, ko je videla in začutila njegova boleča občutja, si je prizna- la, da del nje še vedno želi podobo hladnega in močnega moža. Spirala jeze nima konca, saj vedenje enega vzdržuje vedenje drugega. Dober način, kako lahko prepoznamo uje- tost, je vprašanje: Kaj lahko jaz spremenim pri sebi? V našem primeru sta si oba želela bližine in varnosti, vendar ju je prežemal tudi globok strah. V odnosu se nam vedno ponujajo neštete možnosti. Tudi Suzana je lahko izbirala: »V redu je; sicer mi ni všeč, ampak s tem lahko živim,« ali: »Lahko še ves teden gledam nedokončano pleskanje, ki ga je začel mož v otroški sobi. Lahko ga tudi sama dokončam, ne da bi bila ob tem prežeta z jezo. Kaj lahko narediva, da se ob tem ne boš počutil odrinjenega, jaz pa ne bom besna? Ena od možnosti je, da pokli- čeva pleskarje, če nama do konca tedna ne bo uspelo dokončati.« Nadvse pomembno je, da smo sposobni razmisliti o svojih mislih, čustvih in biti sposobni pomen teh misli in čustev tudi ra- zložiti. V tem smislu bo zakonski odnos in odnos med nama omogočal prepoznanje, da je drugi del mene in jaz del njega. Pogoj za to pa je, da partnerja spoštujeta razlike med njima. T ako lahko spoznamo, da lahko izbiramo, kako bi živeli svoje življenje. Literatura • Gostečnik, Christian (2010): Neprodirna skrivnost intime. Ljubljana: Brat Frančišek in Frančiškanski družinski inštitut. • Johnson, Sue; Burr, Sandra (2008): Hold me tight: seven con- versations for a lifetime of love. New York: Little, Browen and Company. • Lerner, Harriet (2002): The dance of connection: how to talk so someone when you are mad, hurt, scared, frustrated, betrayed, or desperate. New Y ork: HarperCollins Publishers. • Lerner, Harriet (2005): The dance of anger. New Y ork: Harper- Collins Publishers. Taktilna integracija je osnovna tehnika metode MNRI (Masgutova nevro-senzomotorična refleksna integracija). V Sloveniji je seminar o taktilni integraciji prvič organiziralo podjetje Avevita v letu 2008. Od takrat dalje se je zvrstilo že veliko tečajev MNRI in izobraževanje o taktilni integraciji je sledilo ciklično, vsaki dve leti. Letošnje leto pripravljamo tečaj taktilne integracije tudi preko DKPS, in to prvič v slovenskem jeziku. Taktilna integracija Marjeta Krejči Hrastar, višja fizioterapevtka, je inštruktorica za integracijo refleksov po metodi MNRI, za BrainGym in BBA in se intenzivno strokovno izobražuje ter pridobiva klinično prakso tako v ZDA kot v Evropi na ravni neinvazivnih tehnik vstopanja v integracijo primarnih možganskih povezav na ki se osredotoča na optimiziranje možganskega delovanja. Iskana je v Sloveniji in v tujini. Kaj je taktilna integracija Osnova taktilne integracije je izvajanje toč- no določenega procesa dotikov, ki ga lahko delamo otrokom ali odraslim. Tehnike doti- ka temeljijo na teoriji o razvoju vzorcev ko- žnih receptorjev na stopnji zarodka. Zaro- dek je namreč tridimenzionalno zgrajen iz treh plasti: endoderma, mezoderma in ek- toderma. Iz endoderma se razvijejo notra- Fotografija je simbolična. Foto: Petra Duhannoy vzgoje Področja 42 Vzgoja, marec 2019, letnik XXI/1, številka 81 nji organi, iz mezoderma naš oporni sistem (mišice in kosti), iz ektoderma pa se razvije- ta centralni živčni sistem in koža. Koža torej ves čas, od spočetja dalje, sodeluje v razvoju našega živčnega sistema in je kot naše 'ti- palke'. Če pride do kakršne koli motnje v razvoju kože, ta pošilja v možgane popače- ne informacije, in ker dobi centralni živčni sistem popačene informacije, se lahko nanje napačno odzove in se narobe razvija. Koža je naš največji organ in tvori zunanjo mejo našega telesa. Da bi lahko telo učin- kovito obvladovali in ga v polnosti izkori- ščali, se moramo te meje zavedati. To nam omogočajo kožni receptorji – končne 'tipal- ke', vendar le v primeru, da so integrirani (pravilno vključeni v celotno shemo telesa). Cilj taktilne integracije je preko kože op- timizirati možgansko deblo, sprostiti obrambne reflekse in v celotnem sistemu spodbuditi varnost, iz katere izhajajo zau- panje, zdrav razvoj in pravo delovanje ter odzivanje našega telesa. Telo ne more delovati hkrati v dveh siste- mih: sistemu zaščite in sistemu napredka; ali deluje v enem ali drugem. Če se torej v lastni koži ne počutimo varne, ne moremo napredovati (v vseh pogledih). Zato želimo s taktilno integracijo telesnemu sistemu s pravim dotikom zagotoviti varnost. Več o tem lahko preberete v knjigi Biologija pre- pričanj (Lipton, 2013, 6. poglavje: Rast in zaščita). Kaj se zgodi ob izvajanju taktilne integracije Taktilna integracija: • uravnava in integrira devet kožnih recep- torjev, • izboljša razvoj in delovanje možganov, • izboljša proprioceptivno zaznavanje, • pospešuje nevro-senzomotorično inte- gracijo, • izboljšuje hipo- in hipersenzitivnost, • omogoča, da dotik sprejemamo kot nekaj varnega, spoštljivega in ljubečega, • je osnova za pozitivne spremembe v ra- zvoju in procesu življenja in učenja. Taktilno integracijo kot zelo učinkovito tehniko priporočamo za pomoč pri otrocih pri sledečih izzivih: • težave s pozornostjo in koncentracijo (ADD/ADHD), • šibka senzorična integracija, • avtizem, Aspergerjev sindrom, • cerebralna paraliza, • govorno-jezikovne težave, • specifične učne težave, • različni razvojni zaostanki. Omenjene težave imajo velikokrat vzrok v neintegriranosti kožnih receptorjev. Nein- tegrirani kožni receptorji pa so lahko vzrok za neintegrirane primarne reflekse, ki se ka- žejo v zgoraj omenjenih simptomih. Več o tem lahko preberete v priročniku za starše (Masgutova, S.; Masgutov, D., 2015). Kako se to kaže v vsakodnevnem življenju? Otroci s posebnimi potrebami pogosto sla- bo uravnavajo taktilne občutke. Hipersen- zitiven (preveč občutljiv) otrok se bo na do- tik lahko odzval z umikom na tipni dražljaj, zavračal bo določena oblačila, se izogibal določenim materialom ter finim motorič- nim aktivnostim. Kadar je občutek za tip pomanjkljiv, lahko otrok išče prekomerne stimulacije in ima visok prag tolerance na bolečino. Otroci, ki se rodijo s pomanjklji- vim zaznavanjem tipnih dražljajev, ne pre- jemajo učinkovitih informacij preko kože. Zato se ne počutijo varne, pogosto jih je strah v neznanih in učnih situacijah, zato se jim izogibajo. Iz našega učnega okolja so že pred leti izri- nili dotik kot nezaželeno dejanje. Otroci pa za svoj razvoj nujno potrebujejo dotik, saj se možgani le preko zadostnega števila impul- zov preko kože lahko zdravo razvijajo. S pomočjo taktilne integracije lahko otro- kom zagotovimo zdravo zaznavo, optima- len razvoj kože, pomiritev perifernega in centralnega živčnega sistema, kar je ključ- no za otrokov razvoj in napredek. Taktilno integracijo priporočamo tako otrokom kot odraslim. Literatura • Lipton, Bruce H. (2013): Biologija prepričanj. Kranj: Zavod V . I. D. • Masgutova, Svetlana; Masgutov, Denis (2015): Parents' Guide to MNRI. Svetlana Masgutova Educational Institute, LLC. Seminar Taktilna integracija bo v slovenskem jeziku v Ljubljani, 18. in 19. 5. 2019, v obsegu 20 ur. Izvajala ga bo Marjeta Krejči Hrastar. Informacije in prijave: http://www.dkps.si/seminarji/ taktilna-integracija/. Pred začetkom terapije: "Česar ne čutim, ne narišem." Foto: arhiv Marjete Krejči Hrastar. Deček je hodil na terapijo vsakih 14 dni, 9 mesecev. Doma je taktilno integracijo, ki se je je naučila tekom terapije, izvajala mama. Foto: arhiv Marjete Krejči Hrastar.