Leto 1904
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XIII. — Izdan in razposlan dne 2. marca 1904.
Vsebina: (Št. 21 in 22.) 21. Razglas o ustanovitvi pomožnega carinskega urada II. razreda v Mikestelepu (komitat Hàromszék.) — 22. Dopustilnica za lokalno železnico od postaje Sedlec-Kutna gora v Zruč.
21.
Razglas finančnega ministrstva z dne 25. februarja 1904. 1.
o ustanovitvi pomožnega carinskega urada II. razreda v Mikestelepu (komitat Hàromszék).
V Mikestelepu se je ustanovil pomožni carinski urad II. razreda, ki ima z ozirom na nakazovanje blaga oblasti pomožnega carinskega urada I. razreda in ki začne svoje poslovanje 1. dne marca 1904. 1. — Živali in živalski proizvodi se ne smejo uvažati čez ta carinski urad.
Böhm s. r.
23.
Dopustilnica z dne 20. februarja 1904. 1.
za lokalno železnico od postaje Sedlec-Kutna gora v Zruč.
Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi občini kraljevega rudarskega mesta Kutne gore v družbi z okrajnim zastopom Kntna gora, po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1.
I (drž. zak. št. 238), ter zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od postaje Sedlec-Kutna gora na c. kr. priv. avstr, severnozapadni železnici čez Kutno goro v Zruč v stik z lokalno železnico Svčtla—Kâcow privzemši obstoječo železnico od postaje Sedlec-Kutna gora do mesta Kutna gora, ki je bila predmet hkratu izvzemši §. 2 razveljavljene Najvišje dopustil-nice z dne 23. januarja 1882. 1. (drž. zak. št. 27).
§• 1.
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživata koncesijonarja, kolikor pride v poštev nova delna proga od mesta Kutna gora v Zruč, ki se zgradi, v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti; gledé obstoječe železnice od postaje Sedlec-Kutna gora v mesto Kutna gora pa ostanejo tudi nadalje v moči v §. 2 dopustilnice z dne 23. januarja 1882. 1. (drž. zak. št. 27) navedene ugodnosti v tam predpisanem obsegu.
§. 2.
Koncesijonarja sla dolžna, gradnjo delnega kosa Kutna gora mesto—-Zruč dokončati najdalje v dveh letih, računaje od današnjega dne, in dodc-
(SlovonUch.)
14
lano železnico izročiti javnemu prometu. Ko bo dodelana železnica od Kutne gore do Zruča, ki se zgradi na novo, bo po celi dopuščeni lokalni železnici vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bosta držala gorenjega roka za gradnjo in pa da izvršita in opremita železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dasta koncesionarja na zahtevanje državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§. 3.
Da izdelata dopuščeno železnico, se dodeljuje koncesijonarjema pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeljuje koncesijonarjema tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredé, in o katerih bi državna uprava spoznala, daje njih naprava v javni koristi.
§• 4.
Koncesijonarjema se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu za železnice, in pa po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, ki se dadô morda v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, toliko, kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdà ministrstvo za železnice.
§- 5.
Koncesijonarjema se daje pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki
jih ta postavi, naredita delniško družbo, ki stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Znesek resnične ter nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil ter za dotacijo glavnične reserve, katero določi državna uprava, končno za nakup obstoječe kutno-gorske lokalne železnice in se izkažejo, kakor gre, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in pa kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nika-koršni drugi stroški.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti k napravni glavnici, če je privolila državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor grč.
Vso napravno glavnico je odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila ter obrazci delnic, ki se izdadô, potrebujejo odobrila državne uprave.
§• 6.
Vojaščina se mora prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ki bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi na deželno brambo in črno vojsko obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na orožnike, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in prigledne zbore.
Koncesijonarja sta dolžna pristopili k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opremnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega priporna-
ganja z osebjem in z vozili za večje vojaške prevoze, dalje da pristopita k vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871.1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakčas veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, potem vsakčas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesionarja moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni železnici obrat. Predpisi omenjene vrste, ki se izdado šele po tem času, in se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za koncesionarja veljavnost tedaj, kadar se jima priznanijo uradoma.
Te dolžnosti imata koncesijonarja samo v toliko, kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na sekundarni značaj te proge in na olajšila, dodeljena vsled tega glede naprave, opreme in vrste obrata.
Koncesijonarja sla dolžna, oddajaje službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§• 7.
Za prevažanje civilnih stružnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj slično veljajo znižani tarifni postavki, veljajoči za vojaške prevoze.
§• 8.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9., lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa gledč obstoječega kosa lokalne železnice Sedlec-Kulna gora—Kutna gora mesto za čas od današnjega dne do vštetega 22. dne januarja 1972. h, gledé kosa Kutna gora mesto—Zruč na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v §. 2 ustanovljene o dovršitvi gradnje in o začetku obrata, kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §.11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila od dne, katerega se začne obrat po progi Kutna gora mesto—Zruč, za račun koncesijonarjev država, in koncesijonarja naj upravi državnih železnic povrneta stroške, ki ji res nastanejo vsled tega obratovanja. Načini, kako je voditi ta obrat, se uravnajo z obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarjema.
§• 10.
Koncesijonarja imata dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 3 I. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), vsakčas dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se šele napravijo in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih.
§• H-
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, odkupiti vsak čas po nastopnih določilih:
1.	Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imelo podjetje v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
2.	Če hi se železnica odkupila v času, ko je pretekla začasna davčna prostost za progo Sedlec-Kutna gora—Kutna gora mesto ali tudi že za progo Kutna gora mesto —Zruč, tedaj je ob preračunu letnih čislih donosov z davki, dokladami ter drugačnimi javnimi davščinami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obratnimi stroški.
če v teh primerih še ni bilo davčne dolžnosti kakega kosa gledé vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je gledé dotičnega kosa za davka prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstol-
nem postavku dotičnih let ter ga odbiti od donosa. Isto velja gledé proge Kutna gora mesto — Zruč tudi za čas, v katerem bi še ne bila nastopila davčna dolžnost te proge, pač pa že davčna dolžnost kosa Sedlec-Kutna gora —Kutna gora mesto.
K tako najdenemu poprečnemu čistemu donesku pa je z ozirom na desetodstotni rentni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po §. 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke teh čistih doneskov.
Za primer, da bi se po preteku dopustilne dobe železničnega kosa Sedlec-Kutna gora v Kutno goro mesto (§. 8) odkupil samo železnični kos od Kutne gore mesta v Zruč, je vzeti v dotičnih letih doneske tega kosa za leta 1965 do 1971 vštevši vsakčas s «/, (šestimi sedminkaini) donosov skupne proge od Sedleca-Kutne gore v Zruč, za leto 1972. in za naslednja leta pa jih je postavljati v račun z resnično doseženimi zneski.
3.	V zmislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti donesek je potem koncesijonarjema kakor odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, in sicer za primer, da bi se železnica odkupila pred pretekom dopustilne dobe železničnega kosa od Sedleca-Kutne gore v Kutno goro mesto (§. 8), do preteka dopustilne dobe prej imenovanega železničnega kosa s polnim zneskom, od tedaj do preteka dopustilne dobe železničnega kosa od Kutne gore mesta v Zruč (g. 8) s 4 * 6/7 (šestimi sedminkami) tega zneska.
4.	Ako bi se pa železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po določilih v odstavkih 1 do 3 najdeni poprečni čisti donos brez pribitka, navedenega v odstavku 2, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je enak letnini. potrebni za počrtežno obrestovanje in razdolžbo v namen nabave novcev pri deželni banki kraljevine češke s poroštvom le kraljevine vzprejetega hipotečnega zajma ter za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene delnične glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dà država za odkup železnice, v tem, da država namesto koncesijonarjev plača sama zgoraj omenjeni hipotečni zajem, dokler ni
povsem poplačan, ob dogovorjenih rokovih dospelosti, ter da plača spredaj navedeno letnino za
delniško glavnico v polletnih obrokih, 30. dne junija
in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne koncesijonarjema rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente.
5.	Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki jih je po določilih spredaj stoječih točk plačevati koncesijonarjema, plačati glavnico, ki je enaka znesku glavnične po štiri od sto na leto, diskontovane vrednosti teh plačil, računaje obresti od obresti, — seveda odbivši pribitek, obsežen morda v zmislu določil odstavka 2 v teh plačilih.
Ako se država odloči plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
6.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odškodnino, predpisano v št. 1 do 5, brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo še z nepoplačanimi ostanki z odo-brilom državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši vozila, gradivne zaloge in bla-gajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarjev, in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, v kolikor niso bile že določilu primerno uporabljene z odobrilom državne uprave.
7.	Sklep državne uprave o izvrševanju državne odkupne pravice, ki se mora zgoditi vselej z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi :
a)	čas, od katerega se opravi odkup;
b)	železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki naj bodisi kakor pritiklina železniškega podjetja, bodisi v založbo terjatev države ali iz drugih pravnih naslovov preidejo na državo ;
c)	znesek odkupnine, ki jo država plača železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene (št. 1 do 5), ki jo je ovedeti začasno, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
8.	Državna uprava si pridržuje pravico, vro-čivši odkupno izjavo postaviti hkratu posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stan imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka prodaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave počenši pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost.
9.	Koncesionarja sta dolžna poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonarja ne izpolnila te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesijonarjev in brez sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so od tedaj vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora tudi samo poravnali vse iz gradnje in obrata železnice do gorenjega časa nastajajoče obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
10.	Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 7) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarja sta dolžna, državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago dati pravne listine, katere bi bile morda še potrebne ž njih strani.
§■ 12.
Ko mine dopustilo za delni kos odSedleca-Kutne gore v Kutno goro mesto in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek imenovanega železničnega kosa in vsega nepremičnega pristojstva, kakih dovlačnic, ki se odcepljajo od tega delnega kosa in so last koncesijonarjev, nadalje ene sedminke premičnega pristojstva (vštevši vozila, gradivne zaloge in blagaj-nične zaloge), nadalje ene sedminke postranskih opravil, in pa ene sedminke iz napravne glavnice narejenih obratnih in glavničnih reserv v obsegu, povedanem v §. 11, odstavku 6.
Ko mine dopustilo za delni kos od Kutne gore mesta v Zruč in z dnem, katerega mine, preide na državo brezodplatno neobremenjena lastnina in užitek imenovanega delnega kosa in vsega njegovega nepremičnega pristojstva, kakih dovlačnic, ki se odcepljajo od lega delnega kosa in so last koncesijonarjev, nadalje ostanka premičnega pristojstva (vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge), nadalje ostanka postranskih opravil ter ostanka iz napravne glavnice narejenih obratnih in glavničnih reserv v obsegu, povedanem v §. 11, odstavku 6.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupi železnica (§. 11), obdržita koncesijonarja last pri-čuvnega zaklada, napravljenega iz lastnega donosa podjetja, in pa kar bi imela po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih, oziroma pridobljenih iz lastne imovine, katera sta si koncesijonarja sezidala ali pridobila sama po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§• 13.
Državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
Državna uprava ima tudi pravico, po odposlanem organu pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornih organih, pošiljanih ob stroških koncesijonarjev, kakorkoli se ji zdi primerno, pregledovati, da se izvaja gradnja po projektu in pogcdbi.
(SlOYOIltflch.)
Ako se napravi delniška družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-krat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, ki bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne' javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi takoj odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo.
§• 14.
Državni upravi se nadalje pridržuje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wittek s. r.