DELO ŽIVUEHJE
glasilo delovne shupnosti tovarne obutve alpina ziri
LETNIK 15	ŠTEVILKA 3	ZIRI, MAREC 1976
V H, A STIK t NAPREDEK
Naša rojakinja i
obLdk o
JA,VMCM|
ftt&u
izvodnji plastike razumejo, si prizadevajo za boljšo kvaliteto. Vendar pa imamo tudi določene težave, katere bomo morali v bodoče bolj odločno reševati, vse v cilju boljše in večje proizvodnje, kakor tudi dobrih medsebojnih odnosov.
ti zadovoljivi. Gotovo pa je, da bi z večjo plansko disciplino dosegli boljše rezultate dela tudi na ravni delovne organizacije.
Naslednje vprašanje je težnja obutvene industrije po uvajanju podplatov iz drugih materialov. Tako je čutiti
Gradnja nove proizvodno-skladiščne hale
upadanje proizvodnje obutve s PU podplati. Zato kaže tudi temu vprašanju posvetili posebno pozornost. Ob tem pa organizirano pripravljati proizvodnjo in prodajo novih
proizvodov v skladu s programom, ki smo si ga zadali v naslednjem daljšem obdobju.
Anton Žibert
Gradnja nove proizvodno-skladiščne hale se bo predvidoma pričela v prvi polovici letošnjega leta.
Lokacijsko dovoljenje je SO Skofja Loka že izdala. Prošnje za pridobitev soglasij k načrtom so v glavnem že vložene. Na osnovi vseh pridobljenih soglasij in zagotovljenih finančnih sredstev pa bo izdano gradbeno dovoljenje.
Za prostore, kjer se bodo barvali izdelki iz plastike in poliuretana, je treba po predpisih o varstvu in zaščiti pri delu poskrbeti za posebno varnost. Zato bo treba k prvotnim načrtom narediti še poseben dodatni projekt. Ta projekt je žc naročen pri projektivnem biroju SGP »TEHNIK« škofja Loku.
Predstavniki gradbenih podjetij, ki so dali ponudbe in so zainteresirani za gradnjo hale, so že bili na razgovorih. Izvajalec del za novo halo pa še ni izbran, ker so še nekatere nejasnosti v ponudbah. Po izjavah predstavnikov zainteresiranih gradbenih podjetij mora biti nova proizvodno-skladiščna hala zgrajeniha v 12. mesecih, če so normalni pogoji.
V kolikor pa bi med gradnjo prišlo do večjih sprememb in odstopanj od prvotnega projekta, pa to lahko vpliva na podaljšanje pogodbenega roka ter tudi večjo potrebo finančnih sredstev.
V plastiki napredek
Inventure
Kakor vsako leto tako smo tudi letos dokaj uspešno zaključili z inventurnimi popisi, čeprav je to za našo delovno organizacijo dokaj velik strošek, saj je vseh inventurnih komisij več kot trideset — v vsaki komisiji po 3 člani, kateri morajo delati tudi po več dni. Večjih in pomembnejših manjkov, ki bi bili neupravičeni ni, še vedno pa ugotavljamo premajhno odgovornost in povezanost med posameznimi službami.
Značilno je tudi, da iz leta v leto slišimo ob poročilih inventurnih komisij slične ali iste pripombe, katere potem
V zadnjem obdobju smo se v plastiki veliko ukvarjali s kvaliteto. Upam trditi, da to ni bilo zaman. Zato je tudi v bodoče nujno posvečati veliko pozornosti temu vprašanju. Posebno, če imamo pred seboj ceno izdelkov, ki bi sicer končali na smetišču. Zato smo vsi dolžni spremljati in odpravljati pomankljivosti, ki pri delu nastajajo. To smo v zadnjem času tudi delali. Večinoma vsi zaposleni v pro-
Proizvodnja v januarju se je gibala v okviru plana za leto 1976, mesečni plan pa je presežen za 27,3 %. Ta odstotek bi bil verjetno nekaj višji, v kolikor ne bi spreminjali zahtev glede kvalitete prav v tem mesecu.
V odnosu na mesec januar 1975 pa je bil plan presežen 110,5 °/o. To je bilo sicer z nekaj večjim številom ljudi. Čeprav imamo težave v proizvodnji menim, da so rezulta-
Zaloge in ukrepi za zmanjšanje le-teh
Poslovno leto smo zaključili z dokaj visokimi zalogami obutve v prodajalnah kot tudi v tovarniškem skladišču, pa tudi poprečne zaloge vsega leta 1975 so bile precej višje od zalog v prejšnjem letu.
Na stalno povečevanje zalog mnogo vpliva padec kupne moči prebivalstva, vendar se s tem ne smemo niti tolažiti niti uspavati. Struktura naših zalog konec deccmbra oz. januarja je precej zaskrbljujoča, saj nam je v zalogi ostala kar precejšnja količina ženskih škornjev, ki nam bodo vse do prihodnje jeseni vezali potrebna finančna sredstva. Pa tudi zaloge ženskih salonk ter otroške in moške obutve so precej visoke, vendar pričakujemo, da bomo v sedanji spomladanski sezoni precejšnje količine te obutve prodali, saj smo tudi pri naročanju za to sezono upoštevali zaloge salonk in smo pro-
izvodnji naročili ustrezno manjše količine.
Prve ukrepe za zmanjševanje zalog v prodajalnah je na osnovi temeljite analize zalog prodajaln sprejel DS TOZD Prodaja že v začetku decembra in ti ukrepi so deloma pripomogli k zmanjšanju zalog tuje obutve, medtem ko so se zaloge naše obutve zlasti v novembru in decembru v prodajalnah močno povečale in tudi ostale visoke. Da nam je konec zimske sezone ostala v zalogi tako visoka količina škornjev, je zlasti vplivala zapoznela proizvodnja le-teh, slaba kvaliteta ter povrhu še neugodno vreme v novembru in decembru.
Smatram, da nam bo sedanje zaloge uspelo zmanjšati le z doslednim upoštevanjem dobavnih rokov, predvsem pa z izboljšanjem kvalitete naše obutve, tako pri proizvodnji za izvoz kot za domače tržišče.	Anica Govekar
nismo v stanju razrešiti tekom leta.
Velik problem so še vedno skladiščni prostori, upamo pa, da se bo v letošnjem letu ta problem morda že rešil, oziroma bomo pričeli z gradnjo nove skladiščne hale. Nekaj inventurnih komisij je delalo v času 28., 29. in 30.11., ostale pa po stanju 30.12.1975. Ena izmed pomembnih ugotovitev inventurnih komisij je ta, da so na splošno skladiščni prostori v danih pogojih dobro urejeni, za kar skladiščni delavci zaslužijo pohvalo. Poročilo centralne inventurne komisije je bilo na DS TOZD Prodaja in na skupnem delavskem svetu sprejeto s predlaganimi pripombami in predlogi.
Stane Car
Ob dnevu žena 8. marcu
iskrene čestitke
Kaj bo z uvozom v letu 1976?
Novo leto je prineslo na področju uvoza precej novosti, za katere se še ne ve zagotovo, v kolikšni meri bodo vplivate na možnosti uvoza surovin, repromateriala in investicijske opreme. Navajeni smo že na to, da pristojni organi federacije kasnijo s svojimi odločitvami in tudi letošnje leto ni bilo izjema. Ob novem letu so bila ukinjena soglasja, potekla so dovoljenja za uvoz po posameznih režimih, tako da so vsi posli obstali. Nove predpise in dovoljenja izdajajo počasi, zato se delo le počasi normalizira.
20. januarja smo prejeli avans v višini 20 % vrednosti lanskega tivoza, ki bo izkoriščen konec februarja. Medtem smo za Narodno banko že zbrali potrebne podatke, na podlagi katerih nam bo dodeljen absolutni znesek uvoza za letošnje leto. Zc zdaj je znano, da bo le-ta manjši od celotnega lanskega uvoza, ker hočejo zvezni organi z administrativnimi ukrepi uvoz zavreti, in obljubljajo, da ne bodo dovolili nikakršnih odstopanj.
Povečanje uvoza, ki poteka samo s konvertibilnega področja, bomo lahko dosegli samo s povečanjem izvoza na konvertibilno področje, kajti samo od razmerja med uvozom in izvozom na zahod so
odvisne možnosti uvoza. Po tej plati vzhodni izvoz ne predstavlja stimulacije, ker ne vpliva na višino uvozne kvote. Tu se razhajajo načela naše gospodarske politike, ki poudarjajo pospešeni izvoz v socialistične dežele in države v razvoju, in dejanski interesi gospodarstva, ki si lahko le z izvozom na zahod zagotovi potreben uvoz, kar je zlasti pomembno za delovne organizacije, ki so v veliki meri odvisne od uvoza surovin, bodisi, ker jih doma ne proizvajamo, ali pa ne v zadovoljivi kvaliteti oziroma količini. Al-pina je zaradi tega zelo prizadeta, ker predstavlja izvoz na konvertibilno področje le polovico uvoza, celoten izvoz pa je dvakrat večji od uvoza.
Neidočo obutev prodajamo posebej
Dosedanja oblika razprodaj neidoče obutve v naši jedilnici že iz higienskih razlogov ni ustrezala. Zato smo poiskali prostor, ki bi bil primeren za stalno obliko razprodaje nekurant-ne obutve, ga zasilno opremili in ga primerno usposobili.
V tej »novi« prodajalni, kar glede na delovni čas in vrste obutve gotovo ni, bomo enkrat tedensko prodajali takoimeno-vano nekurantno obutev (vrnjene in popravljene reklamacije), ki je v normalni prodaji ni možno prodati.
Namen te prodaje je predvsem ta, da se nekurantna obutev sproti proda in se ne nabira v skladišču, če pa določene vrste obutve tudi v razprodaji ne bomo uspeli prodati, pa se lahko tako čimprej odpiše. Upamo pa tudi, da bodo naši potrošniki s tako obliko razprodaje zadovoljni, saj se ob množični razprodaji v jedilnici ne znajdejo niti potrošniki niti prodajalci.
Anica Govekar
Proizvodni program je narekoval združitvi obeh šivalnic v eno samo, od koder jC tale posnetek
Cena prevozov z domačimi vozili je primerna. Cena prevozov, ki jo opravijo prevozniki privatniki je nižja od cene naših avtomobilov, medtem ko so cene avtoprevoznih organizacij višje. To pa je tudi vzrok,;xla skušam celotno potrebo prevozov pokriti z lastnim avtop&rkom, v vseh možnih primerih. '.I
Polde FILIPIC
Delavci za stroji v proizvodni hali se nenehno trudijo za večjo storilnost
Rešitev je torej v povečanem izvozu na konvertibilno področje, kar letošnji plan izvoza tudi predvideva. Druga
možnost je v večji usmeritvi na domače tržišče, kar pa ni vedno mogoče zaradi določenih zahtev tujih partnerjev, slabše kvalitete ipd.
In kakšne so najnovejše spremembe?
Narodna banka je prešla na računalniško obdelavo podatkov, zaradi česar se bo celoten proces potrjevanja uvoznih poslov podaljšal za okrog 10 dni. To pomeni, da se bo za prav toliko podaljšal do-
bavni rok, kar bodo morale pristojne službe — planska, razvojna, predvsem pa izvozna — upoštevati, če bomo hoteli, da ne bomo spet zamujali rokov za izdelavo kolekcij.
Srečko ERZNOŽNIK
Avtopromet se je splačalo organizirati
Avtopromet je kot samostojna služba organizirana od leta 1973 dalje. Prostor, kjer ima avtopromet pisarno je zelo primeren, saj omogoča pregled nad odhodi in prihodi avtomobilov in povezavo vodje avtoprometa s šoferji.
Organizacija dela v avtoprometu je dobra, saj sprotno (dnevno) vodimo vse podatke, tako za avtopromet kot celoto ali za vsako vozilo posebej. Prepričan sem, da je za ALPINO koristno, da ima lastni avtopark. Ob tako velikih potrebah po prevoznih storitvah bi le težko pokrivali vse potrebe po prevozih materialov ali gotovih izdelkov preko zunanjih prevoznih organizacij. Naj omenim, da imamo 8 tovornjakov različne nosilnosti, 6 kombijev in 2 osebna avtomobila. Kljub temu moramo večkrat med letom naročati prevoze pri raznih avtoprevoznih organizacijah, kot so avtoprevozno podjetje VEKTOR Kranj, Kmetijska zadruga Skofja Loka in drugi. V času jesensko-zimske sezone je v naših prodajalnah prav pravočasna dostava obutve v prodajalne pomembna za čim boljšo prodajo obutve, večje so pa tudi potrebe po prevozu materiala, zato v tem času poiščem vse možnosti za čim hitrejši prevoz. Ce tega ni mogoče zagotoviti z domačimi avtomobili, jih seveda poiščem drugod. Tako se v skrajnem primeru moram odločiti za avtoprevoznika privatnika. Tudi v primeru, ko pride do okvare avtomobila, je važnejše, da za čas, ko je avto v popravilu, za prevoz poiščem prevoznika izven ALPINE. Tako se zgodi, da vidimo na dvorišču stati naš tovarniški avtomobil, ki je sicer v popravilu, prevoze nam pa opravljajo drugi prevozniki. Odgovoren sem za pravočasno izvršitev prevozov, prav tako za pravilno in čim boljše izkoriščanje vozil, zaradi tega razporejam avtomobile tako, da je prostornina in nosilnost avtomobila v vsakem primeru čim bolje izkoriščena, še toliko bolj, kadar naročam vozila izven Alpine. Koriščenje drugih vozil je pogostejše tudi takrat, ko je treba odpremiti obutev na železnico, ker je v določenem času treba prepeljati celotno količino obutve, da je vagon čim hitreje naložen.
razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ure
Vloga žene v združenem delu
Sodelovale so: Slavka šublc iz sekalnlce, Milka Gladek in Marinka Mlakar iz šivalnice, Anica Krvina iz skupnih služb in Darja Ferenčak iz obrata Gorenja vas.
Razgovor sta vodila Vladimir Pivk in Nejko Podobnik.
Zapiske je pripravila Anuška Starman.
1. vprašanje:
Za nami je leto tensk. Kaj vam je pomenilo to leto, ali menite, da je drutba za reševanje problemov žensk oziroma družine resnično kaj napravila in ali je žena dobila mesto v družbenem življenju, ki ji gre?
Anica Krvina:
Mislim, da v letu žensk me, ženske, nismo čutile nobenih posebnih sprememb.
V tem času pa je družba za reševanje problemov gotovo precej naredila in izboljšala družbene razmere žensk. Velikega pomena za nas je gradnja novega vzgojnovar-stvenega zavoda, s katerim se bodo rešili mnogi problemi.
Udejstvovanje žensk v družbenem življenju pa še vedno ni tako, kot bi moralo biti. Res je, da je ženska dobila svoje mesto v družbenem življenju in da ji je zagotovljena popolna enakopravnost na vseh področjih. Kljub temu pa bo ženska v družbenem življenju še vedno precej prikrajšana.
Po napornem delu v tovarni, jo čaka še delo doma, in ji tako preostane le malo časa za družbeno življenje.
Milka Gladek:
Leto žensk nam ni veliko pomenilo. Družba je v tem času kar precej naredila, vendar vsi tega še vedno ne moremo izkoristiti. Ženska je dobila mesto v družbenem življenju in so ji zagotovljene vse pravice. Problem pa je v tem, ker nas je pri odločanju premalo in premalo zaupamo same sebi. Velikokrat tiste naloge in odgovornosti, ki bi jih lahko tudi ženske dobro opravile, prepustimo moškim. Za zaposleno ženo je dovolj dela doma in je zanjo velikokrat prekratek dan.
Slavka Subic:
Strinjam se s predgovorni-cama. O mednarodnem letu žensk veliko slišimo po radiu, le da od tega nismo imele koristi. Za zaposleno ženo je najhuje delo ob sobotah popoldne, ker ji tako ostane le nedelja za kuhanje, šivanje, pranje in pospravljanje, zato bi bilo nujno, da bi vsaj ob delovnih sobotah delali samo , dopoldne.
Veliko problemov se bo sedaj rešilo z novim vrtcem. Sedaj ko so daljši porodniški dopusti," lahko dlje časa ostanemo pri otroku in-ga -nato lahko že damo v vrtec. Vsekakor, če se-spomnimo nekaj let nazaj, se je stanje izredno izboljšalo in je bilo v tem t Veliko"-rtfmijenegfl.	■»
Marinka Mlakar:
Leto žensk nam v Zireh ni prineslo kaj posebnega, razen gospodarskih težav in da po asfaltni cesti hodimo po vodo. Drugod razmer ne poznam. Družba bi se morala bolj prizadevati za razbremenitev zaposlene žene. Nov vrtec bo velika pridobitev. Naslednji korak pa naj bi bil obrat družbene prehrane, kjer bi se lahko po zmerni ceni hranila cela družina.
Žena bi že dobila mesto v družbenem življenju, vendar je zanjo zraven službe in gospodinjstva dan čisto prekratek.
Darja Ferenčak:
V glavnem so tovarišice že povedale. O letu žensk je stal-
no na televiziji in radiu, v resnici pa izboljšav ni. Zen. ska je v družbi že priznana, v družini pa je vsekakor drugače.
Iz ustave sledijo pravice žena, predvsem udejstvovanje v samoupravnih organih. Žensk pa je tu še vedno premalo in tudi vedno bo tako, ker nimajo časa, da bi sproti zasledovale delo samoupravnih organov in se udeleževale sestankov, vsaka se brani pripadajočih funkcij.
Problem pa je še v tem, da smo premalo odločne in same sebi ne zaupamo. Večina žensk se zapre v družino in se nima časa zanimati za druge stvari.
2. vprašanje:
Kaj predlagate, da *bi napravili v Alpifti, ,da bi bile življenjske in delovne taztne-re zapašlmihJten&k boljše2. >
Anica Krvina:
V Alpini bi morali ženskam oz. vsaj materam omogočiti, da bi delale samo dopoldne, vendar se tu spet pojavi problem. Delovne razmere so za nekatere ženske zelo neugodne, saj delajo v plastiki, kjer je zelo slab zrak in tudi delo težko. Tudi delo pred ali po rednem delovnem času zelo slabo vpliva na zdravje in počutje žene.
Varstvo v popoldanskem času tudi še ne bo kmalu organizirano.
Darja Ferenčak:
Varstvo otrok je res težko organizirati, da Pa bi vsi delali dopoldne je pa nemogoče organizirati, ker je to v glavnem ženski kolektiv.
Vsekakor pa bo treba nadure ob sobotah popoldne ukiniti. V našem obratu v Gorenji vasi imamo velik problem s kurjavo, enkrat nas zebe, drugič nam je vroče, zato bo treba to na vsak način izboljšati.
Milka Gladek:
Predlagam, da bi ob sobotah delali vsaj samo do 12. ure, za ženske pa bi bilo bolje, ko bi lahko delale samo dopoldne. Norme, bi morale biti bolj realne kot so. Ob združitvi obeh šivalnic so se delovne razmere zelo poslabšale, zato naj bi se vsaj plačilne skupine povišale.
Slavka Subic:
Ne strinjam se povsem s tem, da bi vse ženske delale dopoldan, če delam popoldan, se vsaj lahko, majo odpoči-jeih. S tem se* strinjam, da
bi imeli obrat družbene prehrane, ki bi bil finančno sprejemljiv za vse delavce. Tako bi imele tudi ženske malo več prostega časa.
Glede novega vzgojnovar-stvenega zavoda pa me skrbi, tako kot tudi večino drugih mater, koliko se bo sedaj podražilo varstvo, če si bomo sploh še lahko to privoščili.
Marinka Mlakar:
V prvi vrsti predlagam, da naj drži delovni koledar in da bi bile norme bolj pravične, da se ne bi jemale minute od norm, ki niso bile predobre. S tem bi se izboljšale življenjske razmere pa tudi z veseljem bi hodile delat.
Glede delovnih razmer pa mislim, da bi bilo dosti boljše, če bi vedeli vsaj teden dni vnaprej, kaj se bo delalo.
3. vprašanje:
Kaj menite, kaj ženske pojmujejo pod Dnevom žena?
Anica Krvina:
Na ta dan bolj praznujejo moški kot ženske in nas doma čaka prav toliko dela.
Edino veselje nam lahko napravijo otroci, ki se spomnijo na nas. Tudi v službi smo deležne pozornosti, saj se sindikat vsako leto spomni na nas.
Mislim, da je pametno, da prispevamo ta delež, to je bO din za nakup rentgenske aparature za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Pametno bi bilo, ko bi aparaturo namestili na avtobus. Ce Pa to ne bi bilo možno, naj bi sindikat organiziral skupine (razpored po oddelkih), da bi se resnično vsaka ženska lahko udeležila pregleda.
Darja Ferenčak:
Mislim, da je ta akcija v redu, ker menim, da je ta center že dolgo nujno potreben, saj je pogostnost takšnih obolenj vedno večje.
Kot praznik pa Dan žena kaj malo pomeni tistim ženam, ki imajo majhne otroke, saj jih doma čaka prav toliko dela. Ce pa bi žena šla sama v gostilno, pa spet ne bi bilo prav. Dan žena je za sedaj še vedno le na papirju. Mislim, da bi imeli od tega dne največ, če bi bili takrat prosti.
Milka Gladek:
Tudi meni se zdi prav, da so se ženske odrekle običajnim darilom in podprle vse osnovne organizacije sindikata.
Vedno smo bile vesele, da se sindikat s skromnim darilom spomni na nas, mislim pa, da je tudi to darilo za vse ženske zelo pomembna pridobitev.
Naš praznik lepo počastijo tudi otroci, ki organizirajo razne prireditve in proslave, vendar mislim, da še vedno nekatere žene ostanejo pozabljene, ker nimajo nikogar, da bi se jih spomnil.
Slavka Subic:
Ta aparat bo zelo pomembno in lepo darilo za vse žene, ki ga bodo lahko tudi izkoristile. Vendar se mi vseeno ne zdi prav, da morajo ravno žene prispevati za tako stvar. Finančna sredstva bi se lahko dobila iz drugih virov.
Marinka Mlakar:
Strinjam se, da je tudi naša osnovna organizacija sindikata podprla to akcijo.
Ženske pojmujejo Dan žena za svoj praznik, vendar se vprašujem, kda ga praznuje?
Nova sestava sekretariata OO ZK »Alpina«
Nov sekretariat osnovne organizacije Zveze komunistov Alpina je bil izvoljen 15. januarja 1976. Sestavljajo ga naslednji člani:
1.	Marija Justin,
2.	Lojze Poljanšek — sekretar organizacije,
3.	Ljudmila Justin,
4.	Jernej Peternelj in!
5.	Srečko Erznožnlk.
Poškodbe v letu 1975
V letu 1975 je bilo v naši delovni organizaciji 37 poškodb pri delu in sicer 35 v Zireh in 2 v obratu na Colu. V obratu v Gorenji vasi pa ni bilo primera poškodbe pri delu.
Najpogostejši vzrok za poškodbe pri delu so bili: pomanjkanje delovnih izkušenj v dvanajstih, prehiter tempo dela v osmih in premajhna previdnost pri delu v sedmih
Najpogostejši vir (material, ni vzrok) za poškodbe je bil odletavajoč material, zaradi česar je bilo 7 poškodb. Temu pa sledijo stroj za žigosanje s 5 in vroča plastična masa s 3 primeri poškodb. Siccr pa so se viri poškodb pojavljali samo po enkrat.
Med poškodovanci je največ mlajših, do 25 let starosti in sicer 16. To je v tesni povezavi s pomanjkanjem izku-
odpade na poškodbe na prstih rok 22 primerov.
Zdravljenje poškodb pri delu je zahtevalo 411 delovnih dni zdravljenja. Poprečno odpade na eno poškodbo 14,1 dneva zdravljenja. Odstotek poškodovanih pri delu pa znaša 2,28.
Na poti na delo in z dela pa se je ponesrečilo 5 članov kolektiva. Zdravljenje teh poškodb je zahtevalo doslej 592 delovnih dni zdravljenja, verjetno pa se bo to število še povečalo za nadaljnjih 150 dni, ker se ena poškodovanka
Krivdo za nastanek prometnih nesreč, v katerih so bili poškodovani člani kolektiva, je samo v enem primeru nosil poškodovanec sam, v ostalih štirih primerih pa poškodovanci niso bili povzročitelji prometnih nesreč.
Ce za zaključek primerjamo število poškodb pri delu s. podatki prejšnjih let, ugotovimo napredek (glej grafikona), saj število poškodb zadnja leta pada, čeprav zaposlenost na-
Marlja KASTELEC
G I bA-MOL STAVILA ^POSL&PIH-
Dopolnili smo sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke
1%cj	Ic^L 1<tt i)	19«
Ob koncu lanskega leta in v januarju letos je tekel postopek obravnave In sprejemanja sprememb in dopolnitev Sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke. Postopek smo zaključili s podpisovanjem izjav o sprejemu sprememb in spremembe tudi sprejeli, ker je izjavo o sprejemu podpisalo nad 2/3 vseh zaposlenih — 86,8 °/b vseh članov OZD Alplna.
primerih. Ostali vzroki nezgod pri delu pa so se pojavljali samo po enkrat.
Najtežja poškodba se je primerila na delovnem mestu vlivanja poliuretana in je zahtevala 26 delovnih dni zdravljenja. Tudi po pogostnosti poškodb je omenjeno delovno mesto na prvem mestu. Kar 5 poškodb se je namreč primerilo pri vlivanju poliuretana. Sledijo pa delovna mesta kot: žigosanje steljk s 4 in delovno mesto mizarja s po 3 poškodbami.
šenj pri delu, saj se je zaradi neizkušenosti poškodovalo 12 zaposlenih. Lahko pa trdim, da je neizkušenost botrovala tudi pri poškodbah, ki so se primerile delavcem, ki so opravljali razna občasna dela. Takih primerov je bilo 16, tako, da se je le približno 1/3 vseh poškodb primerilo izkušenim in starejšim članom kolektiva.
Mod poškodbami močno prevladujejo poškodbe rok, kar v 28 primerih. Od tega
še zdravi. Tako bo izguba delovnih dni zaradi 5 primerov poškodb na poti na delo in z dela skoraj dvakrat tolikšna kot izguba delovnih dni zaradi zdravljenja vseh poškodb pri delu.
Zdravljenje ene od teh poškodb je zahtevalo poprečno 118 delovnih dni (podatek pa še ni dokončen iz že prej omenjenega razloga). To kaže na neprimerno težji in resnejši značaj teh poškodb v primerjavi s poškodbami pri delu.
Sprejeli smo naslednje
spremembe in dopolnitve:
Odločbe o delu
Poleg že uveljavljenih določil je dodano:
Odločbo 12. skupine dobi tudi delavec, ki ima PK, 20 let delovnih izkušenj in opravlja pretežno dela 12. in 13. skupine; ali delavec, ki ima PK, 25 delovnih izkušenj ne glede na kateri fazi dela.
Odločbo 14. skupine dobi tudi delavec, ki ima PK in nima delovnih izkušenj v naši stroki.
Nadure
Dodano je, da se v primeru, da je začetek vožnje nad rednim delovnim časom, šoferjem, ne glede na določilo o dnevnem normativu kilometrov za 8 ur, izračunajo nadure po prevoženih kilometrih. Do nadur po 7. skupini so upravičeni tudi drugi delavci — člani Alpine, kadar opravljajo prevoz za OZD z vozilom delovne organizacije po rednem delovnem času. V primeru vožnje z osebnim avtomobilom delavca nadure po kilometrih ne pripadajo.
Pravice do nadur nimajo delavci od 1. do 4. skupine — vodilni in vodstveni delavci. Vodjem proizvodnih oddelkov se izjemoma zaradi organizacije dvoizmenskega dela lahko obračuna in izplača do največ 10 nadur mesečno.
OD v poskusni dobi — za
režijska delovna mesta
Delavec, ki je sprejet v delovno organizacijo in razporejen na režijsko delovno mesto s poskusno delovno dobo in ni upravičen do osebnega dohodka po 40. členu, prejme osebni dohodek:
NK delavec, NS delavec:
1.	mesec	1200 din
2.	mesec	1400 din
3.	mesec se mu obračuna OD po začetni postavki delovnega mesta, na katerega je razporejen, z upoštevanjem splošne delovne ocene po 50. členu, po točkah 1—4.
KV delavec:
1.	mesec	1500 din
2.	mesec	1800 din
3.	mesec: OD po začetni postavki delovnega mesta, na katerega je razporejen, z upoštevanjem splošne delovne ocene po 50. členu, po točkah 1-4.
Premeščanje
Spremenila se je točka 2 in dodala točka 3:
2.	za večkratno premeščanje v istem mesecu se delavcu obračuna OD po poprečni aktontaciji OD izplačani v zadnjih treh mesecih,
3.	za premeščanje med oddelki — normirano delo — se delavcu obračuna OD po poprečni akontaciji OD izplačanih v zadnjih treh mesecih.
Po tem določilu se lahko obračuna OD največ do 3 mesecev. V kolikor OD po učinku na novem delovnem mestu preseže poprečje iz prvega odstavka, se delavcu izplača OD dejanskem učinku.
Poprečjo oddelka pri splošni delovni oceni režijskih delovnih mest Črtalo se je določilo o odštevanju prekoračenih točk ocenjevalcu in določilo naslednje:
Referent za nagrajevanje naj kontrolira po posameznih službah spoštovanje tega člena, in to pred izdajo odločb iz prvega odstavka. Odločbe na podlagi splošne delovne ocene se izdajo samo za delavce službe, v katerih je upoštevano določilo o dovoljenem poprečju.
V službi, za katero se ugotovi, da je poprečje prekoračeno, je pristojna oseba dolžna vse delavce ponovno oceniti, upoštevati določilo drugega odstavka tega člena in šele nato se izdajo odločbe o začetni postavki OD.
Nagrade za najboljše dosežke ali Izredno prizadevnost
Po predlogu DPO je uvede, na možnost nagrade za najboljše dosežke:
Komisija za nagrajevanje lahko prizna delavcem tudi
GlBArNOG ŠTfcUiL4 ?o£ KO&B,
posebno nagrado za najboljše dosežke, izredno pripravljenost ali prizadevnost pri delu.
Utemeljene predloge, ki jih podajo vodje oddelkov in šefi služb obravnava komisija mesečno in odloči v vsakem primeru o višini nagrade.
Najvišja možna mesečna nagrada po tem členu je do 500 dinarjev.
Zamude in izostanki
Da bi se izboljšala disciplina in zmanjšali izostanki z dela, smo z novim določilom v zvezi s tem sprejeli naslednje:
Delavec, ki neupravičeno zamuja delo, ima neopravičene izhode med delovnim časom, predčasno zapusti delovno mesto ali ima celodnevni neupravičeni izostanek, ni upravičen do OD za čas navedenih odsotnosti.
Neupravičeni izostanki z dela in zamude negativno vplivajo na proizvodni proces, ustvarjanje dohodka in delovno disciplino in zato je delavec ob vsakem omenjenem primeru dolžan kriti del stroškov skupne režije, in to 50% bruto režijske urne postavke OZD po skupini njegovega delovnega mesta, upoštevajoč čas odsotnosti.
Bruto urne postavke za skupno režijo v DO se ugotovijo ob sprejemu letnega plana in veljajo za tekoče leto.
Delavce se o zamudi in drugi odstotnosti obvesti z obrazložitvijo, kako mu bo neplačana odsotnost obračunana. Delavec ima možnost zahteve za varstvo pravic v roku 3 dni po prejemu obvestila na Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu, vendar zahtevek za varstvo pravic ne zadrži izvršitve.
Kopijo obvestila dobi finančna služba zaradi obračuna.
Evidenco o zamudah vodi kadrovska služba na osnovi evidence vratarjev, ki tudi obvešča delavce, vodje služb in finančno službo.
Stimulacija natančnosti
Delavci, ki delajo na par-skem pakiranju in oštevilčenju kartonov po končni kontroli so upravičeni do nagrade, in sicer: za 0,25 % od skupne zapakirane količine po 2 din za par. Ta nagrada se jim zmanjša ob vsakem nepravilno zapakiranem paru za 2 din.
Če je napak več kot 0,25 % se obračuna negativna razlika v naslednjem mesecu.
Dispanzersko zdravljenje
Članom kolektiva, ki se zdravijo proti alkoholizmu in obiskujejo skupino na dispanzerju, se krije polovica stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z zdravljenjem s strani organizacije združenega dela (4 ure plačane), drugo polovico pa nosi zdravljenec sam, s tem da se mu odobri neplačani dopust (4 ure neplačani dopust).
Isto velja za družinskega člana zdravljenca, ki spremlja potek zdravljenja in z njim redno obiskuje dispanzersko skupino.
Nadomestilo se obračuna po urni postavki delovnega mesta, na katerem je delavec največ delal v tekočem mesecu, in to brez dodatka od poprečnega presega.
Valorizacija osnove
za boleznino
Osnova za obračun nadomestila Iz 98. in 99. člena se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila zdravstvena skupnost Slovenije v prilogi Delavske enotnosti »Vzajemnost«.
Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegel delavec, če bi delal.
Kontrola delavcev
na bolniškem dopustu
V kolikor delovna organizacija po pooblaščenem delavcu ugotovi, da delavec, ki mu je odobrena odsotnost z dela za zdravljenje, ali za negovanje obolelega družinskega člana, izkorišča to odsotnost v druge namene, se mu po predhodnem posvetovanju s pristojnim organom zdravstvene službe, nadomestilo po 98. ali 99. členu ne prizna in se ga obravnava kot kršilca delovne dolžnosti.
Dodatek na stalnost
za delavce prodajaln
Delavci prodajaln v TOZD Prodaja obutve so upravičeni do dodatka na stalnost 5 let prej kot delavci v TOZD Proizvodnja in DSSS. Sprememba je sprejeta glede na to, da je v mestih večja možnost fluktuacije in da je bila maloprodajna mreža kasneje ustanovljena.
Delavcem prodajaln v TOZD Prodaja obutve se ovrednoti stalnost po naslednji lestvici:
Delovna	Mesečni
doba	odstotek
v OZD	OD za
Alpina	obračun
nad 10 do 15 let	2
nad 15 do 20 let	3
nad 20 do 25 let	4
nad 25 let	5
Nagrade učencem
v gospodarstvu
1.	Učencem v TOZD Proizvodnja obutve, DSSS in v prodajalnah TOZD Prodaja obutve na območju SR Slovenije gredo v času praktičnega in teoretičnega pouka naslednje nagrade:
a)	za čas praktičnega pouka — nagrada, ki je kot najmanjšo možno nagrado, glede na letnik, predvidevajo določila Sindikalne liste za tekoče leto,
b)	za čas teoretičnega pouka — nagrada v višini štipendije, ki jo glede na doseženi uspeh določa Samoupravni sporazum o štipendiranju dijakov in študentov.
2.	Učencem v prodajalnah TOZD Prodaja obutve izven SR Slovenije, ki imajo s TOZD sklenjeno pogodbo, pripada v času praktičnega
in teoretičnega pouka 60% nagrade Iz točke a) tega člena.
Nagrade za praktlkante
Dijakom dnevno pripada 35 dinarjev, študentom pa dnevno 45 dinarjev.
Solidarnostne pomoči
Sprejeli smo dodatek, da je možna enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino.
Dnevnice
Delavcu pripada za čas službene odsotnosti izven kraja stalne zaposlitve dnevnica:
od 8 do 12 ur	90 din
nad 12 ur	140 din
Delavec, ki je službeno odsoten izven kraja stalne zaposlitve od 6 do 8 ur je upravičen do znižane dnevnice, ki znaša 50 din. Do tako znižane dnevnice je upravičen delavec, ki nastopi službeno potovanje vsaj dve uri pred začetkom svojega rednega delovnega časa, ali pa konča vsaj dve uri po preteku svojega rednega delovnega časa.
Dnevnice za službena potovanja v tujino se obračunavajo po zakonu in predpisih o dnevnicah za upravne organe SR Slovenije.
Za delovna mesta v skupinah od 1 do 5 se obračunavajo po II. skupini dnevnic za upravne organe, za delovna mesta do vključno 6. skupine pa po III. skupini.
Kadar potuje več delavcev hkrati v isti kraj in z isto delovno nalogo, so vsi upravičeni do dnevnice, do katere je upravičen tisti, ki je med njimi razporejen na najzahtevnejše delovno mesto.
Terenski dodatek
Delavcu, ki je z nalogom poslan iz kraja stalne zaposlitve na delo ali po drugi službeni nalogi v naš obrat ali iz obrata v matično podjetje, je upravičen od terenskega dodatka, in sicer:
a)	za odsotnost nad 7 ur in s pogojem, da je začetek ali konec odsotnosti 2 uri pred oz. po rednem delovnem času
—	50 din,
b)	za odsotnost nad 14 ur
—	70 din,
c)	nočnina se poravna po računu.
Terenski dodatek izključuje dnevnico.
Terenski dodatek v višini 20 din pripada tudi delavcu za delo na terenu ali za službeni opravek izven kraja stalne zaposlitve nad 4 ure, s pogojem, da je v dopoldanski izmeni odhod pred 8. uro in povratek na redno delovno mesto po 12. uri, oz. v popoldanski izmeni odhod pred 17. uro in povratek po 21. uri.
Za delo v naših obratih ta dodatek ne pripada.
Nočnina
Delavcu na potovanju pripada nočnina na podlagi računa največ do 160 din.
Delavec, ki ne predloži računa za nočnino pa je upravičen do nočnine v višini 70 dinarjev.
Stroške prenočevanja v tujini delavec krije z dnevnico. Kolikor ti stroški po predloženem računu presegajo 30 % cele dnevnice, se povrne tudi znesek računa, ki presega 30 odstotkov cele dnevnice s pogojem, da je uporabil največ srednjo kategorijo hotela. Izjemoma se lahko prizna višja kategorija hotela, kadar delavec ni imel druge izbire, kar mora v obračunu stroškov pismeno utemeljiti.
Povračilo stroškov za
prevoz na delo in z dela
Delavci, ki se vozijo na delo z javnimi prevoznimi sredstvi, imajo pravico do povrnitve stroškov v višini največ 160 din. Lastni prispevek delavca je 50 din.
Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, ima delavec, ki se vozi na delo več kot 3 kilometre, pravico do povrnitve stroškov v višini 0,50 din za kilometer.
Delavci, ki se vozijo na delo z javnimi prevoznimi sredstvi in so oddaljeni od avtobusne postaje do doma več kot 2 kilometra, imajo pravico do povrnitve stroškov v višini 0,50 din za kilometer za pot nad 2 km.
Delavci, ki koristijo pogodbeni avtobus, krijejo 50% zneska od mesečne vozovnice na relaciji, kjer se vozijo, in pri tem so določila 1. odstavka tega člena ne upošteva.
Na progah, na katerih je podjetje organiziralo kolektiven prevoz, delavci niso upravičeni do povračila kilometrine za prevoz z zasebnimi prevoznimi sredstvi.
Delavcu se po določilih tega člena krijejo tudi potni stroški ob nadurnem delu, če je oddaljen od delovne organizacije več kot 3 km.
Primer izračuna:
Delavec, ki je npr. oddaljen od tovarne oz. obrat^ 4.km, prejme za 23 delovnihJdni 42 dinarjev (2x4 km dnevno = = 8 km X 23 dni = 184 km mesečno X 0,50 din = 92,00 dinarjev — 50,00 din (lastni prispevek delavca) = 42 din).
Po prejšnjih določilih so se pri obračunu odštevali tudi 4 km; po novih določilih se kilometri ne odštevajo, temveč se odšteje samo znesek,
ki je določen kot lastni prispevek delavca.
Regres za prehrano
Regres za prehrano med delom na zaposlenega delavca se obračuna v višini, ki jo določi Skupni delavski svet s sklepom, da SDS sklepa v okviru določil Sindikalne liste za tekoče leto.
Za delavce prodajaln v TOZD Prodaja obutve se regres za prehrano izjemoma lahko izplača v obliki vrednostnih bonov, ker zaradi narave dela ni mogoče organizirati skupne prehrane. Mesečni znesek bonov določi SDS.
Delavci, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano, so upravičeni do regresa, ki se jim izplača v obliki bonov. O višini regresa, ki se za dietno prehrano izplačuje v obliki bonov, sklepa SDS.
Prejete bone lahko delavci koristijo v naši kuhinji, ali v trgovini, s katero OZD sklene ustrezen dogovor.
Bone se lahko uporabi za nakup prehrambenih artiklov, razen alkoholnih pijač.
Nagrada ob delovnem
Jubileju
Delavcu pripada nagrada ob delovnem jubileju, če je zaposlen v naši OZD: 20 let — v višini 2/3 poprečnega OD OZD v preteklem letu,
30 let — v višini 1 poprečnega OD OZD v preteklem letu.
V skupno delovno dobo se upošteva delovna doba v OZD Alpina in tista, ki se delavcem na osnovi tega Sporazuma upošteva pri izračunu delovne dobe za dodatek za ovrednotenje stalnosti.
Upravičenost se ugotavlja po stanju 30. aprila tekočega leta.
Jubilejna nagrada se izplača v gotovini pred praznikom dela — 1. majem.
Spremembe in dopolnitve Sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke veljajo od 1. januarja 1976, razen določil v zvezi z nadurami vodstvenih delavcev, zamudami, nagradami učencem v gospodarstvu, dnevnicami in terenskim dodatkom, ki veljajo od 1. februarja 1976 dalje.
Majda Jescnko
Nepogrešljiv kotiček v naši proizvodni hali, kjer se rešuje, kar se rešiti da
Kako se bomo ravnali po novem
Skupščina občine škofja Loka na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. 2. 1976 sprejela
ODLOK
o Javnem redu In inlru v občini škofja Loka
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo občanov in premoženja za varova-zdravja in čistoče, zunanjega izgleda naselij in zelenih površin ter ukrepi za varovanje živali v občini Škofja Loka.
2.	člen
Občani so dolžni, da uravnavajo svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo, da skrbijo za privlačen videz svojega kraja in da ne opravljajo ali opuščajo dejanj, ki so po tem odloku prepovedana oziroma obvezna.
Roditelj oziroma skrbnik mladoletnika je odgovoren za prekršek, ki ga je storil mladoletnik, če je storjeni prekršek' posledica opuščene dolžne skrbi roditelja oziroma skrbnika za mladoletnika.
II. VARSTVO MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE
3.	člen
Zaradi varstva miru in družbene discipline je prepovedano:
1.	Vinjenim osebam kljub opominu zadrževati se v gostinskih in drugih podobnih lokalih in na prireditvenih prostorih,-kjer točijo alkoholne pijače;
2.	Točiti in prodajati alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj;
3: točiti in prodajati alkoholne pijače v obratih družbene prehrane delovnih in drugih organizacij ali v. prostorih, kjer prodajajo kruh in so prvenstveno temu namenjene;
4.	mladoletnikom izpod 15. leta starosti zadrževati se brez spremstva roditelja oziroma skrbnika po 21. uri v gostinskih in drugih podobnih lokalih in na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače;
5.	kvartati v javnih lokalih, kjer je to prepovedano;
6.	točiti oziroma prodajati alkoholne pijače na prireditvenih prostorih v času trajanja športnih prireditev;
7.	zadrževati se v gostinskih in drugih podobnih lokalih in na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače, preko dovoljenega ali določenega obratovalnega časa;
8.	kaditi v gledališčih, športnih dvoranah, kinematografih, javnih prevoznih sredstvih, na sestankih in zborovanjih v zaprtih javnih prostorih, v zaprtih prostorih, kjer servirajo ali prodajajo slaščice in kruh in so prvenstveno temu namenjeni ter v drugih prostorih, kjer je to izrecno prepovedano;
9.	prenočevati po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih postajališčih, železniških postajah in v podobnih objektih;
10.	zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug način trošiti vodo iz vodovodnega omrežja, kljub izrecnemu opozorilu na to, da je trošenje vode omejeno, ker jo primanjkuje;
11.	postavljati mlaje ob cestah, razen ob proslavah in drugih slovesnostih, ki jih prirejajo družbenopolitične skupnosti, delovne organizacije, družbenopolitične in družbene organizacije, samoupravne interesne in krajevne skupnosti;
12.	parkirati ali postavljati vozila na hišnih hodnikih ali na prehodih, ki povezujejo ulice, javne prostore ali prometne površine;
13.	v stanovanjskih naseljih pri stoječem motornem vozilu pustiti, da deluje motor ali ogrevati motor več kot eno minuto;
14.	ovirati pešce na pločnikih s tem, da se ljudje zadr-
8.	z metanjem kamenja ali drugih predmetov ogrožati varnost ljudi in premoženja;
9.	pustiti ob javnih cestah ali poteh ograjo, živo mejo in druge predmete v takem stanju, da je ogrožena varnost ljudi ali oviran promet;
10.	sankati, smučati, kotal-kati ali se igrati na cestah;
11.	skakati med vožnjo na vozila v javnem prometu ali se obešati na vozila med vožnjo;
12.	ovirati pešce na pločnikih in drugih za pešce namenjenih prometnih površinah z odlaganjem kuriva ali drugega materiala za dalj kot 12 ur;
13.	voziti kolo ali druga vozila na igriščih ter po stezah in poteh v javnih parkih, četudi to ni s prometnimi znaki prepovedano;
14.	prislanjati kolesa na stene hiš, robnike cestnih hodnikov, na izložbena okna ali kamorkoli, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet.
5. člen
Uporabniki smučišč morajo ravnati v skladu s pravili o
V takih primerih bo treba veliko dobre volje in potrpljenja
žujejo v skupinah na mestih, ki predstavljajo prometne ožine;
15.	poškodovati ali odstraniti oglase in druga obvestila v času, ko imajo še pomen;
16.	motiti ali ovirati dopustne oz, dovoljene sprevode občanov in vznemirjati udeležence teh sprevodov.
III. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
4. člen
Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano:
1.	v javnih lokalih nositi orožje ali predmete, ki so prirejeni za napad;
2.	netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost ljudi in premoženja ali zadim-ljuje okolico; odmetavati prižgane cigarete ali druge ogorke na kraju, kjer se lahko zaneti požar;
3.	dražiti ali plašiti živali;
4.	z brezobzirno vožnjo oškropiti ali umjizati ljudi;
5.	opustiti popravilo ali odstranitev objektov in naprav-ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja;
6.	uničiti, poškodovati ali odstraniti napisne table, in druga javna znamenja;
7.	ppškodovati, odstraniti ali neopravičeno ugašati javno razsvetljavo; "
varni vožnji na smučiščih in upoštevati znake in opozorila, ki so v ta namen postavljeni. Po smučiščih morajo voziti ali hoditi v skladu z okoliščinami na smučiščih in tako, da vožnjo ves čas popolnoma obvladajo in da lahko ukrenejo vse, kar je potrebno, da se izognejo nevarnosti, ki jo v danih razmerah lahko pričakujejo.
Smučarji so dolžni uporabljati varnostne trakove (lovil-ko) za pritrditev smuči k nogi-
Prepovedano se je zadrževati na zoženih in nepreglednih delih smučišč. Ni dovoljeno prerivanje ali vrivanje v vrsto pri čakanju na žičnih in vlečnih postajah. V primeru nesreče na smučišču so uporabniki smučišč dolžni pomagati, obvestiti o nesreči upravitelja žičnice in dati osebne podatke pooblaščenim osebam.
IV. VARSTVO ZDRAVJA
IN ČISTOČE
6. člen
Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano:
1.	pljuvati ali drugače po-nesnažiti tla ali predmete na javnih prostorih;
2.	spuščati odplake ali fekalije na javna pota in v odkri-
te cestne jarke ter spuščati odplake na kmetijska in gozdna zemljišča;
3.	preko dneva, od 5.—21. ure, prenašati ali prevažati po Mestnem trgu, Blažcvi ulici, Cankarjevem trgu, Spodnjem trgu in Titovem trgu gnoj ali gnojnico v času od 15. aprila do 15. septembra;
4.	voditi ali puščati živali v javne lokale, tržne prostore, otroška igrišča, parke in na zelenice, v javna kopališča in na pokopališča;
5.	gojiti domače živali v stanovanjskih predelih ali v objektih, v katerih je to prepovedano;
6.	poškodovati, uničiti ali odstraniti smetnjake ali košare za odpadke, klopi, stojala za kolesa in druge predmete, postavljene na javnih mestih;
7.	prati motorna vozila na bregovih in v strugah vodotokov.
V. VARSTVO ZUNANJEGA IZGLEDA KRAJEV, ZELENIH POVRŠIN IN ŽIVALI
7. člen
Zaradi varstva zunanjega izgleda krajev, zelenih površin in živali je prepovedano:
1.	pisati in risati ali na kakršenkoli drug način zamaza-ti zidove hiš in drugih stavb, ograje in podobno;
2.	postavljati ograje, ki niso v skladu z urbanistično dokumentacijo in kvarijo zunanji izgled kraja;
3.	postavljati šotore, avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso določena za taborjenje;
4.	parkirati tovorna motorna vozila in avtobuse v stanovanjskih naseljih izven za to določenih mest (prostorov), četudi to ni s prometnimi znaki izrecno prepovedano;
5.	parkirati osebne avtomo-mobile pred stanovanjskimi bloki in stolpnicami izven označenih parkirišč, kjer so parkirni prostori označeni;
6.	parkirati vozila na travnikih in drugih kmetijskih površinah brez privoljenja lastnika ali drugega upravičenca;
7.	na kakršenkoli način uničevati zelene površine, plodno zemljo, drevje in grmičevje na tujem zemljišču;
8.	pobijati ptice in druge živali;
9.	nositi podvodne puške v ribolovnih vodah ali ob njihovih strugah.
8. člen
Lastniki in uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ob cestah oziroma hišni sveti so dolžni:
1.	čistiti in vzdrževati hišno pročelje, table, napise in druge znake na poslopjih;
2.	skrbeti, da so nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežni ščitniki in podobno;
3.	odstraniti sneg, ki je zapadel preko noči, s pločnikov in dohodov pri hišah, iz kanalizacijskih jarkov in korit-nic do 5.30 ure zjutraj; preko neva pa skrbeti, da bo novo zapadli sneg sproti odstranjen; posipati pločnike v slučaju poledice; če pride do poledice ponoči, morajo biti pločniki posuti do 5.30 ure zjutraj;
4.	čistiti pločnike in hodnike za pešce;
5.	odstraniti	ruševine zgradb, ograje in druge objekte, ki niso sposobni za obnovo oziroma jih lastnik ali uporabnik ne namerava obnoviti in kazijo podobo kraja, pa niso pod posebno zaščito.
9.	člen
Podjetja za vzdrževanje cest oziroma krajevne skupnosti so dolžni spomladi pravočasno odstraniti z asfaltiranih cest pesek, ki so ga posipali zaradi poledice.
10.	člen
Izložbe morajo biti primerno in lepo urejene, ne glede na to, v kakšne namene se uporablja lokal, h kateremu spadajo.
Za ureditev izložb so odgovorni uporabniki lokalov, pri katerih je izložba.
VI.	IZOBEŠANJE IN NOŠENJE ZASTAV IN PRAPOROV
11.	člen
Lastniki ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb oziroma hišni sveti so dolžni na dan zveznih, republiških, občinskih in krajevnih praznikov, ob posebnih priložnostih, pa tudi na splošen poziv, izobesiti zastave družbenopolitičnih skupnosti.
12.	člen
Zastave družbenopolitičnih organizacij in prapore društev je dovoljeno izobešati ali nositi ob jubilejih in praznikih teh organizacij in društev ali ob drugih priložnostih, pomembnih za te organizacije in društva.
Zastave družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter prapore društev se nosi v organiziranih sprevodih na čelu teh sprevodov.
Zastav in priporov ni dovoljeno nositi v sprevodih zabavnega pomena.
VII.	DOLOČBE O KAZNIH
13.	člen
Z denarno kaznijo 50.— din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor se preko dovoljenega ali določenega obratovalnega časa zadržuje v prostorih, ki so našteti v 7. točki 3. člena tega odloka;
2.	kdor ovira pešce na pločnikih s tem, da se zadržuje v skupini na mestih, ki predstavljajo prometne ožine;
3.	kdor vozi kolo ali druga vozila na igriščih ter po stezah in poteh v javnih parkih, četudi to ni s prometnimi znaki prepovedano;
4.	kdor prislanja kolo jia stene hiš, robnike cestnih hodnikov, na izložbena okna ali kamorkoli, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet;
5.	kdor se sanka, smuča, kotalka in igra na cestah;
6.	kdor pri smučanju na smučiščih ne uporablja varnostnih trakov (lovilke) za pritrditev smuči k nogi;
7.	kdor se preriva ali vriva v vrsto pri čakanju na žičnih in na vlečnih postajah;
8.	kdor se zadržuje na zoženih in nepreglednih delih smučišč;
9.	kdor s pluvanjem ali kako drugače ponesnaži tla ali predmete na javnih prostorih;
10. kdor vodi ali pušča živali v javne lokale, tržne prostore, otroška igrišča, parke in na zelenice, v javna kopališča in pokopališča.
14.	člen
Z denarno kaznijo 100.— di narjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor kadi v gledališčih, športnih dvoranah, kinematografih, javnih prevoznih sredstvih, v zaprtih prostorih, kjer servirajo ali prodajajo slaščice in kruh in so prvenstveno temu namenjeni ter v drugih prostorih, kjer je to izrecno prepovedano; kdor odmetava prižgane cigarete ali druge ogorke na kraju, kjer se lahko zaneti požar;
2.	kdor se vinjen, kljub opominu, zadržuje v prostorih, ki so našteti v 1. točki 3. člena tega odloka;
3.	ikdor parkira ali postavlja vozila na hišnih dohodih ali na prehodih, ki povezujejo ulice, javne prostore ali prometne površine;
4.	kdor v stanovanjskih naseljih pri stoječem motornem vozilu pusti, da deluje motor ali ogreva motor več kot eno minuto;
5.	kdor skače med vožnjo na vozila v javnem prometu ali se obeša na vozila med vožnjo;
6.	kdor parkira osebni avtomobil pred stanovanjskimi bloki in stolpnicami izven označenih parkirišč, kjer so parkirni prostori označoni;
7.	kdor postavlja žotore, avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače tabori na zemljiščih, ki niso določena za taborjenje;
8.	kdor opusti dolžnosti iz 11. člena tega odloka.
15.	člen
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 11. člena tega odloka z denarno kaznijo od 200.— do 2.000 dinarjev, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 100.— do 500,— dinarjev.
16.	člen
Z denarno kaznijo od 100.— do 500.— dinarjev se kaznuje za prekršek:
1. kdor toči ali prodaja alkoholne pijače na prireditvah nih prostorih v času trajanja športnih prireditev;
2.	kdor dovoljuje kvartanjc ali kdor kvarta v javnih lokalih, če je to prepovedano,
3.	kdor prenočuje po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih avtobusnih postajališčih železniških postajah in v podobnih objoktih;
4.	kdor poškoduje ali odstrani oglase in druga obvestila v času, ko imajo še pomen;
5.	kdor z metanjem kamenja ali drugih predmetov ogroža varnost ljudi in premoženja;
6.	kdor draži ali plaši živali;
7.	kdor ovira pešce na pločnikih in drugih za pešce namenjenih prometnih površinah z odlaganjem kuriva ali drugega materiala za dalj kot 12 ur;
8.	kdor z brezobzirno vožnjo oškropi ali umaže ljudi;
9.	kdor ravna v nasprotju z določili prvega odstavka in tretjega stavka 3. odstavka 5. člena glede reda in varnosti na smučiščih;
10.	kdor spušča odplake in fekalije v nasprotju z določili 2. točke 6. člena tega odloka;
11.	kdor preko dneva, od 5. do 21. ure, prenaša ali prevaža po Mestnem trgu, Blaževi ulici, Cankarjevem trgu, Spodnjem trgu in Titovem trgu gnoj ali gnojnico v času od 15. aprila do 15. septembra;
12.	kdor goji domače živali v stanovanjskih predelih in objektih, kjer je to prepovedano;
13.	kdor poškoduje, uniči ali odstrani smetnjake ali košare za odpadke, klopi, stojala za kolesa in druge predmete, postavljene na javnih mestih;
14.	kdor pere motorna vozila na bregovih in v strugah vodotokov;
15.	kdor s pisanjem, risanjem ali na kakršenkoli drug način zamaže zidove hiš in drugih stavb, ograje in podobno;
16.	kdor v stanovanjskih naseljih parkira tovorna motorna vozila in avtobuse izven za to določenih most (prosto-rov(, četudi to ni s promet-
nimi znaki izrecno prepovedano;
17.	kdor parkira vozila na travnikih in drugih kmetijskih površinah brez dovoljenja lastnika ali drugega upravičenca;
18.	kdor pobija ptice in in druge živali;
19.	kdor opusti dolžnost iz 8. člena tega odloka;
20.	kdor postavlja ograje, ki niso v skladu z urbanistično dokumentacijo in kvarijo zunanji izgled kraja;
21.	kdor izobeša ali nosi zastave in prapore v nasprotju z določili prvega in tretjega odstavka 12. člena tega odloka;
22.	kdor primerno in lepo ne uredi izložbe;
23.	kdor nosi podvodno puško v ribolovnih vodah ali ob njihovih strugah.
Pravna oseba se za prekršek iz 1., 2., 10., 11., 12., 19.. 20., 21. in 22. točke tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 300— do 3.000,— dinarjev, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 200.— do 1.000,— dinarjev.
17.	člen
Z denarno kaznijo od 300.— do 3.000.— dinarjev se kaznuje pravna oseba, ki opusti dolžnosti iz 9. člena tega odloka ,njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 200. do 1.000,— dinarjev.
18.	člen
Z denarno kaznijo od 200.— do 1.000,— dinarjev se kaznuje za prekršek:
1. kdor postavlja mlaje v nasprotju z določili 11. točke 3. člena tega odloka; 2. kdor troši vodo v nasprotju z določili 10. točke 3. člena toga odloka;
3.	kdor toči ali prodaja alkoholne pijače v nasprotju z določili 2. in 3. točke 3. člena tega odloka;
4.	kdor v javnih lokalih nosi orožje ali predmete, ki so prirejeni za napad;
5.	kdor pusti ob javnih cestah ali poteh ograjo, živo mejo in druge predmete v takem stanju, da je ogrožena varnost ljudi ali oviran promet;
6.	kdor uniči, poškoduje ali odstrani napisne table in druga javna znamenja;
7.	kdor poškoduje, odstrani ali neupravičeno ugaša javno razsvetljavo;
8.	kdor na kakršenkoli način uničuje zelene površine, plodno zemljo, drevje in grmičevje na tujem zemljišču.
Pravna oseba se za prekršek iz 2., 3., 5. in 8. točke tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 400,— do 4.000,— dinarjev, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 300,— do 1.500,— dinarjev.
19.	člen
Z denarno kaznijo od 200.— do 500.— dinarjev se kaznuje za prekršek roditelj oziroma skrbnik, če se mladoletnik, ki še ni dopolnil 15 let, zadržuje po 21. uri v gostinskih in drugih podobnih lokalih in na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače, brez spremstva roditelja oziroma skrbnika.
Z enako denarno kaznijo se kaznuje za prekršek upravitelj ali lastnik gostinskega
in drugega podobnega lokala ali pooblaščeni predstavnik organizatorja prireditve, kjer se toči alkoholna pijača, ki dopušča po 21. uri zadrževanje mladoletnika, ki še ni dopolnil 15. leta, brez spremstva roditelja oz. skrbnika, v lokalu ali na prireditvenem prostoru, ne da bi nemudoma o tem obvestil postajo postajo milice, milice.
20.	člen
Z denarno kaznijo od 300.— do 500.— dinarjev se kaznuje za prekršek poslovodja ali druga odgovorna oseba v družbenem gostinskem obratu, samostojni gostinec ali oseba, ki ji je zaupano vodenje gostišča samostojnega gostinca in vodja prireditve, če ne stori vse potrebno, da se iz gostinskih ali prireditvenih prostorov odstrani vinjena oseba, ki ogroža red in mir ali vzbuja zgražanje.
21.	člen
Z denarno kaznijo od 400.— do 3.000.— dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor opusti popravilo ali odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja;
2.	kdor neti ali prenaša ogenj v nasprotju z določili 2. točke 4. člena tega odloka;
3.	kdor nosi zastave in prapore v nasprotju z določili drugega odstavka 12. člena
tega odloka; kdor na kakršen koli način ovira ali skuša preprečiti nošenje zastav in praporov na čelu organiziranih sprevodov;
4. kdor moti ali ovira dopustne oziroma dovoljene sprevode občanov ali vznemirja udeležence teh sprevodov.
Pravna oseba se za prekršek iz 1. in 2. točke tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 500,— do 5.000,— dinarjev, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 400.— do 2.000.— dinarjev.
22.	člen
Za prekršek iz 13. in 14. člena tega odloka lahko izterja kazen delavec milice ali popoblaščeni delavec upravnega organa takoj na kraju samem.
O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Ce storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena uradna oseba plačilni nalog.
VIII. KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Skofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/66, 26/69, 24/72 in 26/72).
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.
Ali *e bomo vedli kaj boljše?
Objavljen je natečaj za stanovanjska posojila
Skupni delavski svet je na svoji seji dne 16.2.1976 potrdil predlog natečaja za dodelitev stanovanjskih posojil delavcem OZD Alpina — za TOZD Proizvodnja obutve, TOZD Prodaja obutve in DSSS.
Pogoji v natečaju za pridobitev posojila so v glavnem isti kot v letu 1975. Povišala se je le obrestna mera na 3 %, najvišji možni znesek posojila, če sta oba zakonca zaposlena v Alpini pa je 120.000,00 din. Stanovanjska komisija je pred odločitvijo za povišanje obrestne mere preverila, za kakšno obrestno mero so se odločili v ostalih OZD v škofjeloški občini. Ker je bilo ugotovljeno, da so skoraj vse OZD že v lanskem letu povišale obrestno mero na 3 ali 4 %, smo se za povišanje odločili tudi pri nas, glede na to, da je tudi znesek posojila večji.
Natečaj je objavljen na oglasnih deskah. Prijave na natečaj sprejema kadrovska služba 20 dni po objavi, to je do vključno 9. marca 1976. Obrazce za prošnjo za posojilo in vsa pojasnila dobijo interesenti v kadrovski službi Alpine.
Prosimo, da se omenjenega roka držite točno in pravočasno dostavite prošnjo in ustrezno dokumentacijo, ker zakasnelih prošenj in prošenj z neustrezno dokumentacijo ne bomo mogli upoštevati.
V letošnjem letu bomo morali deliti sredstva namenjena za stanovanjsko gradnjo v razmerju 70:30 v korist blokovske gradnje, ker bomo s tem pridobili pravico, da zaprosimo za posojilo pri zboru vlagateljev, kamor združujemo sredstva po 0,84%. Zato je pravilno, da se nam ta sredstva vračajo nazaj v obliki posojila.
Marta Treven
Dopisujte v Delo-življenje
Sejmi — sejmi — sejmi — sejmi — sejmi —
splošno pa se mi zdi, da je naša kolekcija dobra in da ne zaostaja za kolekcijo drugih proizvajalcev.
Kaj naj bi še rekla o sejmu na splošno. Verjetno je njegova dobra stran v tem, da lahko proizvajalci širšomu občinstvu in seveda kupcem prikažejo svoje izdelke, oziroma, da opozorijo naše, da sploh obstajajo.
Majdi Gregorač želimo na njeni življenjski poti vse najlepše. *
~ __' ■.....' .............................. ......... --■
Obutev, ki je obiskovalce najbolj pritegnila
Trg delovne sile v Švici z rekordnim številom brezposelnih
Na začetku tega leta je število brezposelnih v Švici doseglo že 26.258 oseb proti 20.316 osebam konec novembra ter le 1030 konec 1974. Število brezposelnih je konec decembra znašalo 0,9 % aktivnega prebivalstva,, kar je naj-•višji odstotek od začetka petdesetih let. (T&)
iv-f.-r" £
-: Vir:-frankfurter Allgemeine 17. 1. 1976 i- i*.-
In še tole: sejem je pravo zbirališče in menjalnica značk. Verjetno je prišlo polovico obiskovalcev ravno s tem namenom.
Vsekakor je moj bežen vtis o sejmu dober in mislim, da firma z najemom razstavnega prostora več pridobi kot pa izgubi.	Andreja Cadež
Razstavni prostor lahke obutve
Sejem mode 197C
SODELOVAL BO OKTET GALLUS
Od 17. do 23. januarja 1976 je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani tradicionalni 21. sejem mode. Na njem je poleg 325 domačih razstavljavcev iz vse Jugoslavije sodelovala tudi naša tovarna. Razstavljalci so prikazali svoje najnovejše dosežke na področju mode. Kot vsako leto, so bile tudi letos v času sejma mode Tevije, ki jih prireja Center za sodobno oblačenje in opremo. Tovarna UTOK iz Kamnika je organizirala modno revijo dvakrat na dan in pokazala svojo najnovejšo kolekcijo.
Samega sejma si nisem preveč dobro ogledala, malo bolj so me zanimali le naši konkurenti. Modeli pri vseh razstavljavcih obutve so si bili podobni, zlasti modeli za poletno sezono, tako da so bile razlike med posamezniki le v urejenosti razstavnega prostora.
Dobila sem občutek, da je mnogo stvari bilo namenjenih le za čas sejma, v trgovinah pa jih potem ne bo mogoče dobiti.
Obiskovalce sejma je pri našem razstavnem prostoru najbolj pritegnila kolekcija smučarske in planinske obutve. Vzrok je seveda tudi v tem, da druge firme tovrstne obutve niso razstavljale. Na
ZLASTI ŽENSKE
vabimo na proslavo ob Dnevu žena 6.3.1976 ob 19. uri v dvorani Svobode.
Zaključki s stališča in priporočila predstavnikov skupščine in DPO in predstavnikov tovarniških glasil in lokalne radijske postaje in časopisa »Glas« o obveščanju v delegatskem sistemu
Podvin, 28. januarja 1976
1.	Veliko glasil organizacij združenega dola v samoupravnem delegatskem obveščanju ima premajhno vlogo posredovalca informacij od delovnih ljudi v združenem delu, v krajevni skupnosti in občanov v samoupravnih interesnih skupnostih.
Spremljati morajo pobude pri delu in potrebe delovnih ljudi. Glasila organizacij združenega dela naj bi v prihodnje vsebovala informacije iz svojih DPO, občin in KS. Glasila naj objavljajo informacije s potrebno politično prizadetostjo jn ustvarjalnostjo.
Organizacije združenega dela morajo ustrezno organizirati in kadrovsko zasesti službe informiranja.
2.	Za »Glas« velja določilo, da zasleduje dogajanje od pobude do razreševanja določenega vprašanja. Tiskal naj bi pri. loge v zvezi z informacijami in nekaterimi gradivi v občini.
Dobre informacije morajo pravočasno in temeljito obvestiti vse o dogajanju v skupščini, samoupravnih interesnih skupnostih in DPO.
3.	Pospešiti je treba priprave za ustanovitev INDOK (informacijsko dokumentacijskih centrov). Ostale organizacije pa si morajo organizirati informativne skupine. Rešiti je treba problem lokacije in status INDOK centrov.
4.	Poskrbeti bo treba za izobraževanje kadrov, skupaj z občinsko skupščino in sindikati. Za ustanovitev centrov pripravijo vse skupščine družbene dogovore. Republiški iniciativni odbor naj daje potrebno strokovno pomoč odborom za ustanovitev teh centrov.
5.	Pripraviti povzetke gradiv za potrebe INDOK centrov. Informacije morajo služiti tako delegatom, kakor tudi za obveščanje ostalih občanov.
6.	Usposobiti upravne in strokovne kadre za iskanje informacij, ki bodo prilagojene potrebam delovnega človeka, udeleževanja akcij usposabljanja.
7.	Republiški sekretariat za informacije izdela variantni predlog, kako bi bilo možno ustanoviti INDOK centre.
8.	INDOK centri v občini morajo biti povezani z drugimi središči informiranja, tudi zaradi vzpostavitve povratnih
Anuška Starman
Konferenca osnovnih organizacij sindikata Alpina
21. februarja smo imeli 2. redno konferenco osnovnih organizacij sindikata. Pregledali smo delo v preteklem obdobju, si začrtali smernice za bodoče delo in reorganizirali osnovno organizacijo sindikata v TOZD Prodaja obutve.
Ce naštejemo le nekaj dejavnosti v preteklem letu, bi naštevanje omejili na sprejemanje Samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke, organiziranje javnih razprav po oddelkih, delegatski sistem, obravnavanje predlogov samoupravnih aktov itd. V vsem tem delu je bilo čutiti aktivnost izvršnega odbora konference OOS, medtem ko delo v osnovnih organizacijah in sindikalnih skupinah ni steklo tako kot bi moralo. Neposrednost dogajanja in ukrepanja bi -morala biti prisotna prav v teh organizacijskih tvorbah. Osnovna organizacija v TOZD Prodaja obutve sploh ni delovala. Pri iskanju krivca za neaktivnost prav
gotovo ne bi prišli daleč, vsekakor pa nekateri, ki so bili izvoljeni v vodstvo te organizacije niso izpolnili zaupanja ljudi, ki so jih izvolili, zato jih je osnovna organizacija sindikata odpoklicala. V vodstvo so predlagali in izvolili člane. 10 OOS TOZD Prodaja obutve bo štel 7 članov. Za predsednika so izvolili Celik Jakoba, za tajnika Radosav-ljevič Velišo in za blagajnika Bratkovič Alojza.
V smernicah za bodoče delo smo se odločili delovati na naslednjih področjih: sistematizacija delovnih mest, kadrovska politika, inovacije, delavske kontrole, stabilizacije, organiziranost sindikata v skladu s samoupravno organiziranostjo OZD itd.
Naj na koncu omenimo le še to, da je pohvala sekretarje, organiziranost sindikatov sveta, da smo ena najbplj aktivnih organizacij sindikata -' škofjeloške občine, Ippo pri-v^apanjšj».>naSe
- ■> ' OOS Sipine
Samoupravno kronika
OD 15. 1. DO 15. 2. 1976
3. 2. — Komisija
za nagrajevanje
Komisija je ugotovila rezultate podpisovanja izjav o sprejemu sprememb in dopolnitev Sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke in sprejela na podlagi pooblastila SDS začasen sklep o razglasitvi veljavnosti sprememb.
Obravnavan je bil predlog vodje proizvodnje za razvrstitev delovnega mesta »urejevalec traku Rog« v 7. skupino in sprejet predlog za Skupni delavski svet.
10. 2. — Stanovanjska
komisija
Obravnavan je bil plan stanovanjske gradnje za leto 1977 in 1978 ter predlog natečaja za dodelitev stanovanjskih posojil za leto 1976.
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
1.	Za leto 1977 in 1978 lahko glede na razpoložljiva sredstva planiramo 8 stanovanj za nakup.
V Gorenji vasi se šele pripravlja urbanistični načrt, zato se še ne planira sredstev za nakup stanova. V primeru, da bi začeli z gradnjo bloka v Gorenji vasi, je naša OZD interesent za nakup stanovanj za delavce v našem obratu.
2.	Vsi tisti delavci, ki imajo v Alpini vložene prošnje za stanovanja, morajo prinesti potrdilo, da imajo z banko sklenjeno pogodbo o namenskem varčevanju. Ce tega potrdila ne bodo predložili, se njihova prošnja za stanovanje ne bo reševala.
3.	Ker je cena za kv. m stanovanjske površine pri Stanovanjskem podjetju Lokain-vest Škofja Loka zelo visoka, se tovariša Rajka Subica zadolži, da se pozanima, če je možno, da bi blok gradilo podjetje, ki bi bilo cenejše, z vgrajeno centralno kurjavo in sodobnejšo prerazporeditvijo notranjih prostorov.
4.	Sprejet je bil predlog natečaja za oddajo stanovanjskih posojil delavcem OZD ALPINA Ziri — za TOZD Proizvodnja, TOZD Prodaja in DSSS.
5.	Stanovanji v bloku, ki sta še nezasedeni, naj še ostaneta na razpolago, dokler ne bo zaključen razpis za prosta delovna mesta in bodo ta delovna mesta tudi zasedena.
13. 2. — DS TOZD Prodaja
Obravnavano in potrjeno je bilo poročilo centralne inventurne komisije o popisih sredstev in virov sredstev ob zaključku leta 1975. Potrjen je bil pristop k Samoupravnemu sporazumu o izgradnji objektov infrastrukture Rije-ke. Sprejet je bil sklep o objavi natečaja za stanovanjska posojila ter sklep o podaljšanju roka odplačila kredita za nakup stanovanja v bloku Ivanu Likarju iz prodajalne Velenje, i Sprejet je bil sklep o plačevanju prispevkov po sprejetih samoupravnih sporazumih.	*
16. 2. — Skupni delavski
svet, delavski svet TOZD
Proizvodnja
Sprejet je bil sklep o potrditvi poročila predsednika centralne inventurne komisije in o potrditvi sklepov inventurnih komisij, obravnavani so bili Samoupravni sporazumi: Za železniški in luški promet SRS, Za pokrivanje izpadlega dohodka EGS (ta dva sporazuma nista bila sprejeta), sprejet pa je bil Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za sofinanciranje programov v krajevnih skupnostih v občini Idrija in Ajdovščina in Samoupravni sporazum o financiranju vodnogospodarskih del za leto 1975 območne vodne skupnosti Gorenjske. Obravnavan in potrjen je bil plan stroškov za leto 1976, sprejet sklep o popisu pogodbe s kreatorjem športne obutve Heilom za eno leto, gotovi izdelki naj se v letu 1976 vodijo po variabilnih cenah (variabilne cene vsebujejo osebne dohodke izdelave in osnovni material). Za gotove izdelke, ki so po stanju 31. decembra 1975 v zalogi in jih v tekočem letu ne bomo več izdelovali, naj es ne izvrši preračun po novih planskih cenah.
Razlike, nastale 1. 1. 1973, 1. 1. 1974, 1. 1. 1975 pri preračunu na nove planske cene materiala v skupnem znesku din 8.572.789,10, nedokončane proizvodnje v skupnem znesku 1.848. 840, 72, naj se prenesejo ob zaključnem računu za leto 1975 v poslovni sklad. Za vodenje vrnjene obutve (reklamacije nošena obutev) veljajo ob koncu leta 1975 in za leto 1976 znižane cene, ki so bile določene.
DS odobri znesek din 4.231,32 po fakturi 937 za 31 parov čevljev v breme sklada skupne porabe. DS odobri znesek din 3.630,00 (pogostitev upokojencev), odobri izplačila po pogodbah o delu iz civilno pravnega razmerja za leto 1975, odobri dotacijo sindikatu, odobri plačilo nadur tov. Orešnik Maksu in tov. Zakelj Janku, nakup delovnih halj za šoferje in de-delavcev domači nabavi, potrjen je bil sklep o razglasitvi veljavnosti sprememb in dopolnitev Sporazuma o delitvi sredstev za OD. Obravnavan je bil predlog za opis delovnega mesta »samostojni manipulant na traku v šivalnici« v 7. obračunsko skupino, vendar predlog ni bil sprejet.
Članom delavskih svetov je bilo podano obvestilo glede objavljanja seznama mesečnih osebnih dohodkov.
Sprejet je bil predlog natečaja za stanovanjska posojila in objava razpisa natečaja.
V breme izrednih izdatkov podjetja se odpišejo zneski DM 2.743,50 firme WILHELM MEINEGKE Hannover, din 2.732,75 firme SLOVENIJA-LES Ljubljana, din 357,20 firme SEARS Dunaj.
Sprejet je bil predlog DS TOZD Prodaja glede problema kvalitete, da se zaradi te-
ga vprašanja oz. problema se-stanejo vsi delavski sveti skupno z vodstvom družbenopolitičnih organizacij. Na prošnjo Krajevne skupnosti Ledine, je delavski svet odobril pomoč ob obdaritvi žena ob 8. marcu, ki znaša pet parov čevljev.
16. 2. — Razpisna komisija
je sklenila, da se ponovi razpis za delovno mesto direktorja.
30. 1. — Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
Odbor je na seji pregledal vložene prošnje za združeno delo in o njih ustrezno odločil. Potrdil je tudi začasno razporeditev delavke Stane Mlinar iz oddelka šivalnice na delovno mesto pisarniške delavke v kadrovskem oddelku.
Iz kadrovske službe
Iz poslovnega poročila za leto 1975 navajam nekaj podatkov. V celotni delovni or-ganizaciji je bilo zaposlenih poprečno 1577 delavcev, od tega v obratu v Zireh 1050, v Gorenji vasi 186, na Colu 81 in v prodajni mreži 260. število zaposlenih se je v primerjavi s prejšnjim letom povečalo le za 17 delavcev in sicer: v obratu v Zireh za 4 delavce, v obratu v Gorenji vasi se je število zaposlenih celo zmanjšalo za enega delavca, v obratu na Colu je povečano za dve delavki, v prodajni mreži pa se je število povečalo za 12 delavcev. Opazno povečanje je torej le v prodajni mreži. Fluktuacija je bila v preteklem letu nekoliko večja kot prejšnje leto. Sprejetih je bilo 129 novih delavcev, z delom pa je prenehalo 112 delavcev in delavk.
Pri planiranju delavcev za leto 1976 smo upoštevali predvsem potrebe za šivalnice v Gorenji vasi, kjer bi lahko bilo zaposlenih do 210 delavk. V obratu v Zireh bomo sprejeli le toliko novih šivalk, kolikor jih bo prišlo iz šole. Sicer pa bomo v šivalnici v Zireh in na Colu redno pokrivali nastalo fluktuacijo. Na
Colu namreč zaradi prostorske stiske ne moremo sprejemati novih delavk. Oddelek plastike sicer ne krije vseh potreb po delavcih, zato so te potrebe zajete v planu za to leto. V strokovnih službah so planirane potrebe po kadrih že s planom izobraževanja. V letošnjem letu bo predvidoma sprejetih 7 novih delavcev, ki bodo začasno razporejeni kot pripravniki. V strokovnih službah pa imamo še vedno nezasedenih nekaj delovnih mest in pomembno je, da bi bila delovna mesta čimprej ustrezno zasedena.
V obdobju preteklega meseca so nastopili delo naslednji delavci: Franci Kavčič se je vrnil iz JLA in je nastopil delo v montaži lahke obutve, Andra Križič je nastopila delo kot ekonomist-priprav-nik, Radomir Uroševič je nastopil delo v prodajalni I Beograd, Albin Pungaršek pa je prevzel poslovodsko mesto v prodajalni obutve v Celju. Z delom sta prenehali le dve delavki in to Ana Mihelčič, prodajalka v prodajalni ALPINA v Celju in Milena Baje, delavka v obratu na Colu.
F. A.
APARAT ZA ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA —
DARILO GORENJSKIM ŽENAM ZA NJIHOV
PRAZNIK
Tudi naša osnovna organizacija sindikata je podprla akcijo za nakup rentgenske aparature za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Ta akcija bo terjala finančna sredstva, ki jih bodo osnovne organizacije sindikata Gorenjske zagotovile Iz sredstev, ki so bila vsako leto namenjena za obdaritev žena. Vsaka osnovna organizacija sindikata bo prispevala po 50 dinarjev na zaposlenega.
V nekaterih organizacijah združenega dela so se žene odrekle običajnim darilom in se odločile za akcijo, ki so jo podprle vse osnovne organizacije sindikata, pobudo pa so dale bralke »Glasa«.
Akcija je solidarnostna, zato upam, da jo bodo podprle tudi delavke, ki aparature ne bodo Imele možnosti uporabljati.
Ker je v naši organizaciji združenega dela več delavk, ki od te aparature ne bodo imele neposredne koristi (delavke na Colu in v prodajni mreži), je osnovna organizacija sindikata Alpine sprejela sklep, da poleg prispevka za nastavo te aparature, ženam nameni še enotna darila v približni vrednosti 90 din. Prevladuje mnenje, da bi bilo Iz strokovnih razlogov bolj priporočljivo, da bi šli v nakup dveh aparatur, ki bi bile postavljene na Jesenicah in v Kranju. To ne bi bilo dražje, kot če bi imeli 1 aparaturo montirano na avtobusu.
S strani zdravstvenih delavcev Gorenjske je bila akcija podprta, saj je to področje še neraziskano, opaža pa se, da je rakastih obolenj vedno več. Proučeno je bilo tudi vprašanje kadrov in prostora, medtem ko je financiranje dodatnih zdravstvenih uslug še vedno odprto, vendar so možnosti, da se tudi to vprašanje reši.
OO sindikata Alpine
Poldetu Kopaču
v slovo
Vse nas je pretresla nenadna novica o smrti našega upokojenca Poldeta Kopača. Na njegovi zadnji poti smo ga spremili 14. februarja.
V Alpini se je zaposlil že v novembru 1946. leta. Delal je v montažnih oddelkih, pretežno pa v od-lelku prikrojcvalnlce, kjer je bil konec leta 1970 tudi upokojen.
S svojimi 24 leti dela in prizadevanj je mnogo prispeval k razvoju in napredku ALPINE.
»DELO ŽIVLJENJE« Je glasilo ALPINE tovarne obutve Zlri, Stara vas 23 — n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnja obutve, TOZD Prodaja obutve in Delovno skupnost skupnih služb.
Ureja ga uredniški odbor:
Vladimir Pivk
Alfonz Zajec
Ivan Capuder
Janez Smeh
Martina Gregorač
Majda Jcsenko — glavni urednik
Nejko Podobnik — odgovorni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1600 Izvodov.
Fotografije: Franc Je-tenko
Tisk: Gorenjski tisk, Kranj
Tjffisr rqjc&i
Anton Jobst
Prešernov nagrajenec
Žirija za podeljevanje Prešernovih nagrad je na seji dne 26. decembra 1975 obravnavala predloge za podelitev Prešernovih nagrad za Gorenjsko za leto 1975.
Med drugim je sprejela sklep, da občinski skupščini Škofja Loka predlaga, da podeli Prešernovo nagrado za leto 1975 Antonu Jobstu za tivljenjsko delo na področju glasbene ustvarjalnosti in po ustvarjalnosti, in Francetu Planini za življenjsko znanstveno in poljudno znanstveno delo na področju geografije.
Anton Jobst se je rodil 12. septembra 1894 na Brdu pri Smohorju v Ziljski dolini na Koroškem. Po končanem šolanju na orglarski šoli v Ljubljani pri prof. Stanku Premrlu je leta 1912 začel v Zireh polagati temeljne razgibani, vsestranski, predvsem pa kvalitetni dejavnosti na glasbenem področju, ki je kmalu segla daleč prek krajevnih meja.
Osnoval je vrsto zborov, od mladinskih do moških iti mešanih, učiteljski komorni orkester, orkester sokolskega društva in nekaj pihalnih orkestrov pri gasilskih društvih v Zireh in okolici. Kmalu po njegovem prihodu v Ziri takorekoč ni bilo prireditve, na kateri ne bi nastopil vsaj eden izmed glasbenih ansamblov pod njegovim vodstvom. Seveda je vse to obselno delo opravljal nepoklicno. Po osvoboditvi je bil imenovan za učitelja glasbe na tirovski osnovni šoli, prosti čas pa je še vedno z vso vnemo posvečal glasbenim skupinam. Veliko je tudi kom-ponirat, tako da je bilo v številnih domačih glasbenih revijah, pa tudi pri zalotbi Carrara v Bergamu doslej objavljenih več kot dvesto njegovih skladb. Nekatere glasbene skupine so postopno prevzeli druge vodje, često nagrajenčevi učenci, sam pa kljub dvainosemdesetim letom še vedno vodi moški pevski zbor podjetij Ziri in z njim uspešno nastopa na različnih prireditvah in revijah.
TOLSTOJ
MATI
Se bolj sem te sedaj spoznala,
ko sama mati sem postala
in ko drlim to malo, ljubeče bitje
v naročju svojem; vem
kako varna sem bila takrat v tvojem.
Sele sedaj vem za tvoje skrbi, za prečute noči. Zato se k materi vsakdo rad vrača, saj, ko greš od nje si svetu le igrača.
Moj dom kot bela golobica na hribu tam stoji in okna kot zaskrbljene oči upiraš v lepe te Ziri hi na Soro, ki po tebi mirno valovi.
Sprašuješ nas, kam ste odšli, otroci moji, saj skrbno sem čuvala vas pod perutmi.
Do tebe niti noč ne zbriše nam poti, pohitel bi čez polja, plan, da našel bi spet tvojo toplo dlan, o mati!
Francka Trček
— Z besedami predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva.
PLEHANOV
— Ne sprašuj, kaj bo zate storila domovina — vprašaj raje, kaj sam lahko storiš zanjo.
J. F. KENNEDY
— Življenjski cilj vsakega posameznika je vedno isti: napredovanje v dobrem.
nadvze razgibanega kulturnega življenja. Igrali smo in plesali — zlasti folklorne plese. Domači so mi prinašali kosilo, sama sem bila doma le redkokdaj. Na počitek nisem niti pomislila, saj mi je bilo vse v veselje.«
Tako delo je veliko vredno, vskočim, posebno danes se kaj takega ne dogaja več. Toda, kakor, da to ni pomembno mirno, a odločno pove: »moje delo je kolektivno delo.«
Kasneje je bila šola »bolj uradno« organizirana za vse Ziri, Binca je učila naprej.
Po vojni je ostala v pro-sveti. Kaj pa drugega!
Spet še svetlejši utrinek v njenem razpoloženju... Pet let je delala na Bovškem. »Tam so bili res čudoviti ljudje, razumevajoči, delovni,« se z navdušenjem spominja.
Pa sreča nekega dne svojega nekdanjega profe-sorja: »Ti, v šolo bo še treba.« In kakor se je že branila, nič ni pomagalo. Dobila je štipendijo tolminskega okraja za šolanje na Višji pedagoški šoli, kjer je študirala slovenščino, srbohrvačino in nemščino. Kar hitro in uspešno je končala.
Po diplomi pa je odšla v Stično, kjer si je ustvarila prijeten, topel dom, in družino.
Poleg službe, kjer poleg izobraževanja posebno poudarja vzgojne smotre, se je že leta 1957 začela ubadati s takrat povsem neznanim področjem — poklicnim usmerjanjem.
»V šolo sem vabila bivše učence, najprej poklicnih, kasneje pa tudi drugih šot. Organizirali smo tekmovanje, kjer so učenci lahko spoznavali poklice, pisali naloge, ki so učence usmerjali v razmišljanje o svojem življenju in poklicu.«
Tudi zavod za poklicno usmerjanje je znal ceniti to njeno delo.
»To pa le zapišite,« pravi, »še vedno sem ostala Zirovka. Nikdar ne bom pozabila domače pokrajine, s katero so povezani spomini na dom in moje najbližje.«
Tekst: Nejko Podobnik Foto: Franc Jesenko
V starem, častitljivem Stiškem samostanu poučuje na osnovni šoli Binca Lesjak, rojena 1923. v Zireh, v številni Erznožni-kovi družini.
mini. Čutim, da govoriva o njenih najdražjih, težkih, toda vendarle srečnih časih — partizanski šoli. Poleti 1943 je vodila partizansko šolo, ki so jo obi-
Ze v mladosti je bila deležna napredne vzgoje. Na oblikovanje značaja in sposobnosti doraščajočega dekletca je zlasti vplival oče, in pa samo družinsko življenje v tako številni družini, ki ni dopuščalo razkošja ali lenobe.
Hitro je izdelata 5 razredov osnovne šole in seveda čipkarsko šolo, da bi zapustila domače ognjišče in v Lichtenturmu opravila malo maturo.
Tako si je želela postati učiteljica, pa to takrat ni bilo kar tako. V šolo so redko sprejemali učence iz naprednejše usmerjenih družin. No, pa se je prizadevna Binca vseeno nekako prerinila na Višjo učiteljsko šolo, kjer jo je druga svetovna vojna zatekla, ko je končala dva letnika.
Izraz na obrazu naše rojakinje nenadoma zaživi, ko planejo v ospredje spo-
skovali samo otroci iz partizanskih družin iz Jarčje doline, Mrzlega vrha, Sela in Lidenice. »To je bila res enkratna šola«, pripoveduje, »in otroci so bili res zlati. Spominjam se obiskov borcev v šoti, pa