69376

po božjim usmiljenji in po milosti svetiga apostolskiga Sedeža

Knežo-škof v Ljubljani 1.1  d.

Visim ljubljenim vernim Ijubljtuiske Škofije

zveličanje in blagoslov v Gospodu!

V

* hitrim teku časa se je spet štirdesetdanski post perbližal. 'J'a čas, ljubi moji
v Kristusu! je namenjen, de človek nekoliko postoji na poti svojiga življenja, svoj
dušni stan pazniši pregleda in s sveto resnobo svoj namen v večnosti premisli. Ako je
v vsili navedbah svete katoliške cerkve razvidno in očitno, de jo neprenehama sveti
Duh s svojo gnado vlada in oživlja, se to posebno jasno v modri skerbljivosti kaže, s
ktero je štirdesetdanski post za verne odločila. Človek je sicer za Boga vstvarjen, v
nebesih je njegova prava domačija; tode na zemljo je od vsigamogočniga stvarnika
postavljen, in potovaje po tem svetu si mora krono zveličanja v večnosti perslužiti. Za¬
torej pa ne more drugači biti, kakor de se vsakteri več ali menj z zemeljskimi rečmi
peča in trudi, in le prelahko se zgodi, de tudi tisti, kteri svojimu Bogu zvesto služi,
in svoje dušne oči nepremakljivo na nebeški dom obernjene ima, z nekolikim posvetnim
praham, kakor sv. Leon papež pravi, svoje serce omadežva. Takimu zvestimu prijatlu
božjimu so gotovo v letu nekteri dnevi zaželeni, v kterih perložnost najde, svoje misli
bolj v Bogu zbrati, globokejši pogledati v svojo dušo in vse kote svojiga serca bolj
natanko preiskati; veseli se teh svetih dni v resnici, ker v njih svojo dušo od vsih
madežev bolj očistiti, z nebeškim Očetam se terdnejši skleniti in ogenj ljubezni k višimu
plamenu vneti zamore. Prav potrebni pa so taki dnevi tistim , kteri, od sladnost sveta
omamljeni, le posvetniga bolj išejo, in se prav odvadijo, svoje oči proti nebu povzdigovati.
Zdej ko hrup raztresavnih veselic večidel utihne in nič več s svojo silno močjo neu-
merjočiga duha ne moti, perpravin čas imajo , svoj dušni stan prevdariti, k zavesti
svojiga nebeškiga poklica se povzdigniti in se v svitlim spoznanji uterditi, de ima človek
nekej neskončno boljšiga in imenitnišiga iskati, kakor je uno časno in minljivo, k čimur
ga meseno poželenje žene.

„ Glejte, zdaj je prijetni čas, glejte, zdaj je dan zveličanja “ vam s sv. apo-
stelnam (2.  Kor. 6, 2.) v začetku štirdesetdanskiga posta kličem. Poslušajte glas svojiga
višiga pastirja, kterimu zveličanje vaše globoko k sercu gre, ker dobro zpozna pre¬
drago ceno kervi Kristusove, s ktero je tavžent in tavžent njemu izročenih duš odkupljenih.
Ta želja, ljubi moji v Kristusu! naj bo živa v vašim duhu, de svitlo spoznate, k kakšini
visoki vrednosti ste kakor kristjani povzdignjeni in k kakšnimu imenitnimu poklicu ste
poklicani, in de Njemu, ki vas je poklical, v sveti hvaležnosti zvesto služite.

Učenci Kristusovi ste postali v sv. kerstu; neizbrisljivo znamnje odrešenja je
bilo tamkej vaši duši vtisnjeno, kri nedolžniga Jagnjeta je od madežev greha vas oprala,
gnada sv. Duha je bila v vaše serca vlita, usmiljeni Oče v nebesih vas je spet z lju-
bijočim sercam za svoje otroke vzel in veselo upanje na erbšino nebeškiga kraljestva
vam podaril. V tisti zveličanski stan ste bili postavljeni, po kterim je nekdej s serčnim
hrepenenjem Job (p. 29.) zdihoval: „ Kdo mi bo dal spet takimu biti, kakor sim r>
poprejšnih dnevih bil , ko me je Bog varoval, ko je njegova luč nad mojo glavo sve¬
tila in sim v njegovi svitlobi po temi hodil? Kakor sim v dnevih svoje mladosti bil,
ko je Bog še nevidno v moji hiši prebival ?  N pravičnostjo sim bil takrat še oblečen , in
kakor z oblačilom in krono me je obdajala moja pravica u .  Luč ljubezni božje je tudi
nad vašimi glavami svetila, s pravico in svetostjo ste bili tudi vi ovenčani, k visoki
časti ste bili tudi vi povzdignjeni per sv. kerstu, ker ste postali udje „izvoljeniga rodu ,
kraljeviga duhovstva, svetiga naroda, perdobljeniga ljudstva, de oznanujete popolna-
mosti tistiga , kteri vas je iz teme poklical v svojo prečudno luč, kteri nekdaj niste
bili njegovo ljudstvo, zdaj pa ste božje ljudstvo, kteri niste usmiljenja dosegli, zdaj pa
ste usmiljenje dosegli 11 ,  (1 Petr. 2, 9. 10.) Visok tedej je vaš poklic, imenitna vaša
služba , velik del vašiga upanja, ker Bog sam je vaš delež, ki se v večnih prebi-
valjših vsim tistim gledati in vživati da, ktere za svoje otroke sprejme.

To visoko upanje pa vam je bilo le dano, ta bogati zaklad večnih dari obljubljen
in zagotovljen le s tem, de vero v Kristusa in njegovo odrešenje zvesto ohranite, se
odpoveste hudiču in njegovimu djanju, ter dela dopernašate, na ktere božje oko z do-
padajenjem gleda.

Velika je sicer slabost človeška in dostikrat pod težo mnogoterih skušnjav
omaguje; spoznam, de ni ravno tako lahko, tim svetim dolžnostim do Boga zvestobo
vedno ohraniti; tode vse je človeku mogoče v Njem, ki ga poterduje. Pomnite besede
sv. apostelna (1 Kor. 10, 13.) tolažbe polne: „ Skušnjava naj vas ne napade druga
kakor človeška. Bog pa je zvest, ki ras ne bo pustil skušati bolj , kakor premorete,
temuč bo storil, de bo skušnjava dobro izšla, de jo zmagate u .  Neskončna Ijubezin
Izveličarja vam je v sveti cerkvi preveliko obilnost gnad perpravila, ktere vas v vsih
okolišinah življenja noter do zadnje ure z nepremagljivo močjo zoper vsakoršne skuš¬
njave okrepčati zamorejo.

Ko ste, oblečeni z oblačilam kerstne nedolžnosti, v zavetji svete cerkve pod
varstvam svojih staršev in duhovnih pastirjev nekoliko porasli, ste že bili v zakramentu
sv. birme z močjo sv*. Duha navdani, de se pod banderam nebeškiga kralja Kristusa s
sveto serčnostjo zoper vse sovražnike zveličanja bojujete; na čeli, kjer je sedež svete
sramožljivosti, ste bili zaznamnjani s križem, de se nikdar in nikjer imena križaniga
Jezusa spoznavati ne sramujete. To sveto znamnje, ki je neizbrisljivo vžgano vaši
duši, ima prečudno moč v sebi, ktera vselej s tako ognjeno ljubeznijo serce presuniti
zamore, de se kristjan neprestrašeno tudi v nar silniši boj s skušnjavami poda in zmaga.

Tode s tem še ljubezni božji ni bilo zadosti; Jezus sam se vam je v zakramentu
sv, rešnjiga Telesa dal, de skrivnostno sklenjeni z njim polnost moči imate zoper vse
napade sveta in poželjivosti, kteri bi vas v brezno dušne smerti pogresniti zamogli.
Sej vam on sam s tolaživnimi besedami govori: „ Kdor moje meso je in pije mojo kri,
ostane v meni in jest v njem. Jest sim vinska terta in vi mladike. Kdor v meni
ostane in jest v njem, pernese veliko sadu. Jest sim živi kruli, kteri jez nebes prišel’,
kdor ta kruh je, bo živel vekomaj (Jan. 6.) Zaupajte tedej, ljubeznjivi moji! Kristus,
naš gospod in mojster, je premagal svet; v njem ga  bote premagali tudi vi. — Sej
vas tudi še takrat popolnama ne zapusti, kadar se v svoji nehvaležnosti ločite od njega
in se v sužnost greha zapletete. Gnada ljubezni božje, s ktero vas je sv. Duh v
kerstni vodi opravičil in posvetil, sicer iz grešniga serca vselej zgine; vender pa Bog
v svojim usmiljenji tudi še za zgubljenim sinam z očetovsko ljubeznijo gleda in ga s
svarivnim in budivnim glasam k sebi nazaj kliče. Skesanimu pa in poboljšanimu v zakra¬
mentu sv. pokore spet obilne darove svoje gnade podeli. — Ravno tako vam tudi na
koncu zemeljskiga popotvanja v svetim poslednjim olji na pomoč pride, de sovražnik našiga
zveličanja nič ne premore zoper tistiga, kteri je sklenjen s Kristusam. — Tudi še za
zakonski stan vam je perpravil posebne gnade, de povsod, kjer greh obilniši nastaja,
se tudi gnada obilniši razodeva,— in de se studenci nebeške moči nikdar ne usuše, je
duhovski stan postavil in posvetil, po kterim življenje gnade, ki ga je na svet perne-
sel, skoz vse čase človeškimu rodu podeluje.

Glejte tedej, ljubi moji v Kristusu! nikdar, v nobenih, tudi v nar težavniših
okolišinah življenja vam ne bo oživljajoče moči manjkalo, s ktero zamorete do konca
vse spolniti, kar Bog terja, de per sv. kerstu obljubljeno posestvo nebeškiga kralje¬
stva v resnici dosežete. Bog je neskončno dober, on vas vse kliče k zveličanju; v
svoji ljubezni ni nobeniga vstvaril v pogubo, temuč de spoznava njegovo ime in večno
življenje ima. ,.On hoče, de bi vsi zveličani bili in k spoznanju resnice persli w , pravi
sv. apostel (1 Tim. 2, 4), in vam zato tudi da potrebne gnade. Le na vami je tedej
ležeče, de tudi zares kerstne obljube spolniti hočete. Ako imate, ljubi moji! resnične
želje spoznati resnico in s podeljeno gnado zvesto delate, bote gotovo, kar je
pred vsim potrebno, vse dni svojiga življenja čisto in nepopačeno ohranili vero, ki
ste jo Bogu per sv. kerstu obljubili. To je tista vera, ktero so apostelni od Kristusa
prejeli, ktero so pod perutami sv. Duha po celim svetu oznanovali in pred svojim od-
hodam iz sveta svojim namestnikam, Rimskimu papežu in z njim zedinjenim škofam
izročili Ta vera se nikdar ne more zgubiti iz katoliške cerkve, ker Duh resnice,
kteriga darove je Kristus izlil na svoje apostelne, vedno nad njo čuje ter zmot obva¬
ruje tiste, ki jih je v varlie tega zveličavniga zaklada povišal in posvetil. Tudi mene
je po nezapopadljivim sklepu svoje previdnosti izvolil, de vas vodim na nepokažene
pašnike resnice in vas varujem strupenih zmot, ki dušo umore in pogube. In de vašim
dušam nikoli jedi, ki v večno življenje rede, ne manjka, vam pošiljam z oblastjo, s
ktero sim jest poslan, fajmoštre in druge duhovne pastirje, kteri vam evangeli mini in
veselo sporočilo od kraljestva božjiga oznanujejo. Lete poslušajte z resničnim hrepene¬
njem po spoznanji resnice, njih svarivnim besedam pokoršino skazujte, „ker čujejonad
vami in bodo odgovor dajali za vaše duše , de z veseljem to store, ne z dih o v aje u . (II e b r . 1 3 , 1 7 .)
Tako tudi spolnite voljo tistiga, kteri je rekel: „Kdor vas posluša, mene posluša, kdor
vas zaničuje , mene zaničuje, in kdor zaničuje mene, zaničuje Njega, ki me je poslal
(Luk. 10, 16.) Od te poti se ne dajte od nikogar odverniti, naj tudi z obetanjem še tako
globoke vednosti in še tako visociga razsvitljenja pride k vam. Pokoršina do duhovnih
pastirjev naj bo jedro vsiga vašiga verniga življenja, ker je po besedah sv. pisma
pokoršina boljši ko daritve.  (1 Kralj. 15, 22.) Globoko v spomin in v serce naj
vam ostanejo zapisane besede sv. Filipa Nerija: „Noben pokorin Še ni bil pogubljen,
pa tudi noben nepokorin še zveličan u .  Ohranite tedej pokoršino; v pokoršini bote tudi
obvarovali vero, ktero je milost božja iz nebeških višav na zemljo usadila. Te vere,
ktera vas sama tu in unkraj sveta zveliča, se toliko terdnejši oklenite, kolikor bolj
vidite, de jo duh napuha zametuje. Sej ste to per sv. kerstu obljubili; ta obljuba vaša
je po vsi obsegi v bukvah življenja hranjena, in Bog, kteri je svojiga Duha v vaše
serca zlil, je nikdar ne bo pozabil.

Pomislite pa tudi v svetim postnim času, de niste le vere per sv. kerstu oblju¬
bili, temuč tudi življenje v svetosti in pravici, in dela,ktere pred obličjem božjim ob¬
stoje. Kakor učenci Kristusovi ste se Njega posnemati zavezali, kteri je „ veliki du¬
hoven. , svet, nedoliin, neomadeivan, odločen od grešnikov u ,  (Hebr. 7,  26.) in čigar
oko tedej na nesveto djanje z gnusenjem gleda. Vse hudobne želje zatorej iz serca iz¬
ženite, vaše misli in besede naj se nikakor z nečistostjo ne oskrunijo. ,,Vsa nečistost
in lakomnost se Še ne imenuj med vami,\ ali nesramnost, ali nespametne besede , kar
se ne spodobi . u  (Efež. 5, 3. 4.) ,, Popvlslite vso goljfijo in hinavšino in nevoščljivost

in vse obrekvanje. Kakor novorojeni otroci poželite duhovno, neskaieno mleko, de
hote rastli po njem v zveličanje (1 Petri 2, 1. 2.) n Bajte svoje telesa v iiv, svet
in Bogu dopadljiv dar, de bo vam služba po pameti. In ne ravnajte se po tem sve¬
tu, temuč ponovite se s ponovljenjem svojiga duha, de spoznate, kaj je dobra, dopad¬
ljiva in popolna volja božja (Rimlj. 12, 1. 2.) „Bodite posnemavci božji kakor
preljubi otroci  ; primite orožje božje, ter vzemite čelado zveličanja in meč duha; z vso
molitvijo in prošnjo molite vsak čas v duhu.“  (Efez. 5, 1. 6,13. 17. 18.) Škit vere v
rokah pojdite z blago serčnostjo za svojim kraljem Kristusam v boj zoper vse sovražne
moči teme. Glejte, on gre pred vami in gotovo zmago vam obeta; pred vsimi nosi
težo in vročino dneva, nobene zopernosti se ne ogiba, in ne bote grenkosti najdli,
ktere bi on ne bil pred vami okusil ali celo čez vso mero z njo nasiten bil. Bi se vam
li ne zdelo sramotno, ko bi se prijaznimu vabljenju taciga kralja ne kotli vdati,temuč
le po zložnosti in sladnosti življenja hrepeneli? Pisano je (Jan. 2, 17.): „Gorečnost
za hišo božjo me vnema u , in vaše serce se ne bo vnelo v svetih željah , za Jezusam ho¬
diti, ko vender drugači svojiga zveličanja zagotoviti ne morete? Kaj? delo svojiga
večniga zveličanja bote leno in mlačno opravljali? Ne tako! ako ljubite svoje neumer-
joče duše, bogato mero del ljubezni Bogu darujte; „bodite popolnoma, kakor je vas
Oče v nebesih tudi popolnoma “. (Mat. 5,48.) Ne glejte na to, kar ste dozdaj storili,
temuč na to, kar vam še manjka, de bote rastli v dobrim, kakor nas sv. apostel Pavl
z izgledam svojiga lastniga življenja opominja (Filip. 3, 13. 14 č): ^Bratje jest ne mi¬
slim, de sim že dosegel; eno pa, kar je za menoj, sim pozabil , in se stegujem po tem,
kar je pred menoj, in se ženem doseči konec, odločeno plačilo gornjiga poklica božjiga
v Kristusu Jezusu u .  Varujte se opešati na poti, ki v večno življenje pelje; venec
zmage le ta dobi, kteri konec doseže. „Tako tecite , de ga dosežete (1 Kor. 9,24.)
Tudi kaciga truda in zatajevanja se na tej poti nikar ne ogibajte; sej Bog več skerbi
in truda od vas ne terja, pravi sv. Bernard, kakor si ga tisti perzadenejo, ki minlji¬
vih zakladov išejo. Le poglejte ljudi, koliko se za posvetne reči trudijo, ktere tatje
ukradejo in molji snedo, ali jih saj v smerti morajo zapustiti; glejte jih, kako so dostikrat
prečudno vneti in delavni, nekteri celo takrat, ko prav hudobne naklepe izpeljati ho¬
čejo. Kako skerbno kupec skupšino prešteva, de se svojiga dobička zagotovi; kako
serčno se na dolžili potih vsim nevarnostim po suhim in po morji prepusti, de svoje
bogastvo zvikša; kako prederzno dostikrat zastavi vse svoje premoženje , de bi si bo¬
gat zaklad vložil za prihodnost. Ne pravi li Jezus sam, de bi naše serca vnel: ^Ne¬
beško kraljestvo je kupcu enako, kteri ise dobrih biserov, in ko eniga draziga najde,
da vse , de si ga perdobi Li .  (Mat. 13, 45. 46.) — Tudi od sovražnikov svete cerkve
se učite. Ali jih ne vidite, kako nikdar ne počivajo, temuč vedno nove naklepe zo¬
per kraljestvo božje na zemlji izmišljujejo? Kako si perzadevajo, vero in bogaboječe ve¬
denje perpraviti v zaničevanje; kako se s svojo nar prazniši nejevero in s svojim ne-
keršanskim zaderžanjem prederzno povsod ponašajo; kako vedo svoje moči zbrati in
zediniti, de svojimu zaverženimu hudobnimu početju zdajniši pospeh dajo; kako so tudi
perpravljeni, z lastnim premoženjem temne dela svoje prevzetnosti podpirati. Iz tega
se lahko vidi, kako so še zmirej resnične Jezusove besede (Luk. 16, 8.): „Otroci
tega sveta so razumniši v svojim rodu , kakor otroci luči".  I 11  pač po pravici toži zdi-
hovaje sv. Bernard: „Kakšno osramotenje je to za nas! Uni išejo z veči gorečnostjo
škodljiviga, kakor mi koristniga; uni hitreje vsmert derejo, kakor mi v življenje^.

Hrepenite , ljubi moji v Kristusu! po boljših darovih.“  (1 Kor. 12, 31.)
Kakšne lepe dela bi razveselovale cerkev božjo, kakšin bogat blagoslov bi se iz ne¬
bes izlival na človeštvo, ako bi se vi z ravno tako vnemo za uterjenje vere in ker-
šanskiga vedenja perzadevali, kakor otroci sveta te nar lepši darove božje uničujejo;
ako bi vi z enako serčnostjo v besedah in v djanji svoji veri dajali spričevanje, kakor
uni per vsaki perložnosti nejevero nestrahljivo razodevajo; ako bi ravno tako z zedi¬
njenimi močmi in z blago radodarnostjo podpirali vse naprave, ki so v povikšanje bo¬
žje časti namenjene, kakor otroci sveta vse store, Bogu dolžno čast vzeti.

Zatorej tedej povzdignite svoje serca! „Ae dajte se premagati od hudiga; te¬
muč premagajte hudo z dobrim . u  (Rimlj. 12,21.) Ne bodite skopi v svojih delih za
Boga. Na Jezusa glejte, kteri pred vami s poštam v pušavi, z molitvijo in pre¬
mišljevanjem, s terpljenjem in težkim križem v svoje veličastvo gre. K svojim poveli¬
čanim bratam v nebesih, k svetnikam, se obernite in njih čudovite dela ljubezni pregledujte,
s kterimi so si krono večniga plačila zaslužili, in vaše serca se bodo k sveti serčnosti vnele;
v spoznanji svoje nevrednosti se izvoljenim božjim v priprošnje perporočujte, in, s prečudno
močjo navdani, bote vsim napadam skušnjav zoperstali in v bogastvu dobrih del se ra¬
do vali. ,,Misli pridniga vselej obilnost pernesejo.  (Prip. 21, 5.) Kdor pa delo božje v
mlačnosti opravlja, k studencu življenja ne bo prišel. „Ker si mlačin,. te bom začel
izpljuvati iz svojih ust “, govori Gospod (Skriv. raz. 3, 16.). Ne zaverže sicer precej
mlačniga; tode zavoljo lenobe, ktero v službi božji kaže, mu sčasama odtegne svoje
gnade in ga potem popolnama spred svojiga obličja pahne. S. Bernard sam od sebe
pravi: de se je tresel in so mu lasje po koncu stali, ko je premišljeval, kar sv. Duh skoz
usta Modriga govori: „Človek ne ve, ali je sovraštva ali ljubezni vredin u .  (Sir. 9,1.)
Ves mir je od mene zginil, pravi, ko sim na tem mestu sv. pisma bral, in trepetaje
besede si ponavljal: „Kdo ve , ali je sovraštva ali ljubezni vredin ? u  Ako se sveti možje,
ako se stebri cerkve tresejo, kaj bo mlačni j;toriI? kaj se bo spodobilo tistimu, ki v

temi greha in v senci smerti hodi? Nar globokeji globočino duše presune beseda sv.
pisma: ..Pol hudobnih je temna, ne vedo kje padejo “. (Prip. 4, 19.)

Ravno tako budivna je pa tudi una beseda: „Pot pravičnih je kakor svetla luč ,
pr e naprej in raste do polnil/a dne'".  (Prip. 4, 18.) Zato bratje! ..kakor pomagavci
vas opominjamo, de nepridama gnade božje ne prejemate u .  (2 Kor. 6, 1.) Posebno
pa vas zdej v začetku štirdesetdanskiga posta z vso močjo skerbne ljubezni opominjam,
ker je Gospod rekel: „F času gnade te uslišim in v dan zveličanja ti pomagam
(2 Kor. 6, 2.) Premišljujte tedej, ljubi moji v Kristusu! v tem svetim času z vso
resnobo, kar vam v zveličanje duše tekne, ker niste z minljivim zlatarn in srebram,
temuč z drago kervjo nedolžniga Jagnjeta odkupljeni in k visokimu poklicu poklicani.

Zdej v svojim sercu terdin sklep storite, neomahljivo po stopinjah Kristusovih
hoditi, ako ravno pot kdej ozka in ternjeva nastaja: sej je govoril vsim tolaživne besede:
n Hočem, de je tam, kjer sim jest, tudi moj služabnik u .  (Jan. 12, 26.) Ni mi sicer
neznano, de je dostikrat težavno, ta blagi sklep zvesto spolniti; tode vse zamorete v
njem, ki vas poterduje. Studenci gnade bodo zdej bogatejši tekli, ker se v pogost-
niši molitvi ponižate pred Rogam; sej ponižnimu z neskončno radodarnostjo svojo pomoč
deli. Nikakor vam tudi ne zakrivam, de se bote na poti zveličanja marsikakimu sovraž¬
niku mogli v bran postaviti, kteri bo vašo .stanovitnost omajati hotel. Tode ravno
postni čas vam perložnost da, se previditi s potrebnim orožjem za to duhovno vojsko,
ker se v delih zatajevanja in premagovanja z alinožno in poštam vadite. Ako enkrat
oblast čez se dobite in svoje lastne napčne nagnjenja premagate, bote v vsakim boji
zoper sovražnike zveličanja srečno zmagali.

n  -

R  »:< 'sl

ar dovolenje zastran mesnih' zadepe, za letošnji štirdesctdanski post in za
druge postne dni skoz leto vse to velja. kar sim vam bil v lanskim pastirskim listu
od 3. svečana 1852 za pretečeno leto oznanil; to tukaj z ravno tistimi besedami sledi:

A.  Postiti se samo na sebi, to je, v jedi si pertergati, ostane zapove¬
dano , in le enkrat na dan do sitiga se najesti je perpušcno naslednje dni:

1, Vse dni štirdesetdanskiga posta zunaj samih nedelj;

2. vse srede in petke v adventu;

3. vse kvaterne srede, petke in sabote;

4. v saboto pred binkoštmi (14. vel. travna), o preddnevih ss. apostelnov Petra in
Pavla (28. rožniga cveta), Mariiniga vnebovzetja (13. vel. serpana), vsili Svetnikov
(31. kozoperska), Mariiniga spočetja ( 7 . grudna), in Rojstva Gospodoviga ali
pred Svetim dnevam (24. grudna).

B. Mesne jedi vživati je prepovedano:

1. vse petke celiga leta;

2. vse kvaterne dni;

3. vse sabote v štirdesetdanskim postu, pepelnično sredo in veliki četertik;

4. binkoštno saboto in vse dneve pred velikimi prazniki, kteri šobili ravno poprej imenovani.
Kdor se pa tega polajšanja ne bo poslužil, temuč se bo po stari keršanski
katoliški navadi vse zapovedane postne dni, kakor tudi vse sabote skoz leto mesnih jedi
zderžal, bo imel pred Bogam in sveto cerkvijo posebno zasluženje, ako bo to iz bo-
goljubne gorečnosti storil, in ne bo zaničeval tistih, kteri se cerkveniga polajšanja te
zapovedi poslužijo.

Kak«r je pa slehernimu na voljo dano, si po svojim notranjim nagibu veči
pertergovanja v duhu prave ponižnosti in pokore naložiti; ravno tako se pa tudi tistim,
kteri bi se tega perlajšanja poslužili, posebej zaterdi, de ob unih zapovedanih
postnih dneh,  ob kterih se vživanje mesnih jedi dopusti, namreč ob vseh perlajšanih
dnevih štirdesetdanskiga posta (zunaj nedelj, v kterih je meso tudi zvečer perpušeno)
in ob adventnih sredah se sme meso le opoldne vživati, zvečer pa od mesa le sama
juha (župa). Le ako bi zavoljo starosti, ubožnosti, težkih del ali slabiga zdravja komu
potrebno bilo, bi smel tudi zvečer še eno mesno jed vžiti. Stanovitno prepovedano pa
ostane, o tacili perlajšanih dneh,  ribe in mesne jedi ob enim vživati. Vsak tudi,
kdor bi se tiga cerkveniga polajšanja poslužil, si ima z obilniši gorečnostjo perzadevati, de
z zatiranjem počutljivosti, s premaganjem hudiga nagnjenja, s hvaležnimi mislimi v
terpljenje in smert našiga Odrešenika Jezusa Kristusa in z deli radodarne ljubezni do
bližnjiga namen postne zapovedi svete cerkve doseže, kteri je naše posvečenje.

Takim, ki so v posebni revšini, ali še cIo od usmiljenja druzih žive, ali so
scer zastran živeža popolnama v oblasti druzih, zamorejo spovedniki in duhovni pastirji
tudi obširniši polajšanje podeliti; drugi pa, ako bi kje zavolj svojih okoljšin taciga
perlajšanja potrebni bili, naj ga per škoiijstvu prosijo.

Milost našiga Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vami! Amen.

Dano v škofijskim sedežu v Ljubljani 24. prosenca 1853.

Anton Alojzi. m. p.

knezo-škof.

Nittisn) .1 Biasnik,

' f