PoStnina platana v gotovmL	Posamezna številka 1 Din
Štev. 7.	V Ljubljani, dne 3. septembra 1930.	Leto III.
Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
DELO
Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/H. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54.
V Ljubljani, 3. septembra.
Narodnozstrokovna zveza vabi na svoj letni kongres, ki se vrši v Mark boru v nedeljo, dne 7. septembra.
Po prijavah posameznih organizacij sodeč, bo kongres dobro obiskan in ne bo zaostajal za uspelimi kongresi zadnjih let. Narodni delavci se že več mesecev pripravljajo na pot v Mark bor, svesti si pomembnosti svojega zborovanja, ki ni samo revija organu ziranega in zavednega delavstva, am= pak tudi najlepša priložnost, da nacu jonalno delavstvo povzdigne glas za svoja prava in obenem obrazloži svo* je stališče napram vsem najvažnejšim vprašanjem, ki se tičejo delovnega ljudstva.
Prav posebna važnost letošnjega kongresa je razvidna iz glavnega reje: rata. Tovariš dr. Joža Bohinjec bo re; feriral o borbi narodnega delavstva za jugoslovansko državo in tolmačil mu šljenje v narodno^strokovni zvezi organiziranega delavstva z ozirom na zgodovinske dogodke od 6. januarja 1929 dalje. Narodno delavstvo bo svojim idealom zvesto ponovno manifestiralo za čisto jugoslovansko idejo, za socijalni, gospodarski in kulturni napredek naroda.
Narodno delavstvo je vedno srna: tralo uresničitev duhovno in teritorijalno enotne jugoslovenske države za višek svoje sreče. Smatralo je, da je v jugoslovanski državi tudi edina garam čija za socijalni napredek in blagostanje našega delovnega ljudstva. Prav na jugoslovanstvu je temeljil socijalizem narodnega delastva, zahteve ekonomske enakosti in kulturnega podviga.
Ko je sedanja vlada po modri odlo* čitvi Njegovega Veličanstva kralja proglasila za svoje najvišje načelo pravo in nepokvarjeno jugoslovansko zamisel pri ureditvi države, je naroda no delavstvo oživelo v optimizmu na boljše čase. Verovati je pričelo v ure* sničitev svojih najsmelejših idealov
Preteklo soboto je imela delegacija Narodne strokovne zveze priliko v po= sebni avdijenci pri ministrskem pred: sedniku gospodu Živkoviču izjaviti svojo udanost N j. Vel. kralju in pri: Pravljenost boriti se neustrašeno in vztrajno za zmago jugoslovanstva. To izjavo bo kongres v Mariboru navdu: seno ponovil z zakletvi jo, da narodno delavstvo ne odneha prej, da izgine iz našega narodnega življenja vse, kar: koli bi se postavilo na pot popolni uresničitvi jugoslovanske ideje. Na: rodno delavstvo bo podpiralo sedanjo narodno vlado v stremljenjih, izraže: nih v njenih deklaracijah, s tem večjo vnemo, ker kraljeva vlada ne pozab: Ija zagotavljati pri vsaki priliki, da ji je dobrobit delovnega ljudstva kar najbolj pri srcu in da je v uresničitvi jugoslovanstva zapopaden tudi socijaL ni in gospodarski napredek ljudstva.
Nihče izmed nas naj ne ostane v ne: deljo doma. Ni dovolj, da je narodno delavstvo z duhom in srcem navzoče Pri nedeljski manifestaciji, osebna navzočnost je neobhodno potrebna, kajti množice delavstva morajo javno in na ves glas povedati, kar mislijo in hočejo. Vemo, da ni lahka pot v od: deljeni Maribor spričo težavnih eko: Pomskih razmer, v katerih se na: haja delavstvo, a nobena žrtev ni pre: velika, kadar gre za to, da v odlo: čilnih in važnih trenutkih manifestira: mo za ideje, ki so naše vse na svetu.
In še nekaj! Kongrese narodnega delavstva sklicujemo tudi zato, da po: ložimo račune o našem strokovnem pokretu in da se navdušimo za delo v prihodnjem letu. Iz vseh krajev naših strokovnih postojank se zberejo naši narodni delavski borci in se spoznajo med seboj. Vsakdo lahko spozna, da ni osamljen v borbi, da je član velike enako misleče družine, in prav vse to
d^vrlevatni od6or Jlarodno btrofccvne $vc$e v *£}ud£faHi
vabi na
kongres
narodnega delavstva
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 7. septembra 1930 ob IO. uri dopoldne v dvorani „NAROBNEGA »OMA- v MARIBORU.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev kongresa.
2.	Pozdravi gostov.
3.	Narodno delavstvo v borbi za jugoslovansko državo.
Referent: tov. dr. Joža Bohinjec.
4.	Resolucije.
Popoldne ifudska veselica v Marodnem domu.
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1930.
đaivrsevatni cđbon ftCaroetno s&roŠcovne sveze v JGfublfanu
đZudotf đuvan,
predsednik.
(Dtadimif LfCfavos,
tajnik.
(Or. 0oza (Bohinjec, Oacortn Stopar, Jean ISavčar, fran j o JlupnUe, Anton (Variete,
Atbm Vonte, Ora$o Jtes,
člani odbora.
mu daje v urah težavnih naporov do: volj moralnih opor, da ne omaga.
Posebno važno je, da bomo imeli na kongresu priliko pozdraviti tudi za: stopnike sorodnih nacijonalnih stro: kovnih organizacij iz vse države. Ve:
selo je dejstvo, da se približujemo uresničitvi skupne fronte vsega narod: nega delavstva, ki bo postalo s tem še bolj važen faktor v našem javnem živ: ljenju.
Vsi v Maribor!
udetea&encem šiongreset v *Mui4horu
Izvrševalni odbor je že razposlal vsem podružnicam in društvom vabila za kongres in delegatski zbor. Obenem je poslal tudi natančna navodila za udeležence kongresa, vendar se nam zdi potrebno, da na tem mestu še enkrat opozorimo udeležence na vse. kar morajo vedeti, ko odpotujejo v Maribor.
Odhod v Maribor.
Skupen odhod udeležencev je iz Ljubljane v nedeljo dne 7. septembra z vlakom ob 5.12 uri. Vsi tovariši iz vmesnih postaj do Maribora naj vstopajo v ta vlak. Gorenjci odpotujejo en dan prej in nadaljujejo pot z nočnim vlakom ob 0.55 uri iz Ljubljane.
Prihod v Maribor.
Vlak prispe v Maribor ob 9.30 uri. Članstvo naj se po prihodu takoj poda pred kolodvor in vstopi v povorko.
Povorka.
V povorki se koraka v štiristopih po naslednjem redu; godba, prapori, gostje, članstvo. Povorka gre po ma- I riborskih ulicah do Narodnega doma. |
Polovična vožnja.
Vsak udeleženec prejme pri funk-cijonarjih podružnice izkaznico za polovično vožnjo. Izkaznico naj izpolni s svojim imenom in jo pri odhodu da žigosati pri blagajni, kjer kupi cel vozni listek do Maribora. V Mariboru listek ne sme oddati, ker je veljaven za povratek. Na kongresu ali veselici naj si vsakdo da potrditi udeležbo. Pri povratku je žigosati izkaznico na odhodni postaji.
Kongres.
Ko dospe povorka pred Narodni dom, se podajo vsi udeleženci v veliko dvorano na kongres, ki se bo pričei točno ob 10. uri. Udeleženci naj vza mejo nekaj hrane seboj, da jim ne bo treba hoditi ob prihodu v Maribor po
gostilnah.
Obedi.
Za vse udeležence so pripravljeni obedi v Narodnem domu in »pri Roži«. Obedi bodo po 6, 10 in 12 Din. Na kongresu se bodo prodajali bloki za obede. Vsi udeleženci naj se poslužijo skupnih obedov, ker bodo drugod plačali obede mnogo dražje.
Prenočišča.
Za udeležence, ki ostanejo do ponedeljka v Mariboru, so pripravljena prenočišča po nizkih cenah. Kdor rabi prenočišče, naj se javi pri vhodu v zborovalno dvorano reditelju, ki ima skrbeti za prenočišča. Napis bo označil tega reditelja.
Izlet na Falo.
V ponedeljek 8. septembra na Marijin praznik je skupen izlet na Falo. Tam bo ogledovanje električne centrale. Vlak na Falo in nazaj bo stal 14 Din. Želeti je, da se izleta udeleži čimveč tovarišev in si tako ogledajo največjo elektrarno v Sloveniji.
Povratek.
Oni, ki se ne udeleže izleta na Falo, odpotujejo iz Maribora ob 21.50 in dospejo drugi dan domov. Izletniki s Fale se bodo pa med potjo pogovorili o povratku.
Znaki.
Vsi člani NSZ morajo imeti naš znak. V Mariboru naj si vsakdo kupi tudi kongresni znak.
Razgledanje Maribora.
Po obedih bodo posebni reditelji vodili posamezne skupine po Mariboru in jim razkazali mesto.
Delegatski zbor.
Delegatski zbor se bo vršil po obedu ob 2. uri popoldne v Narodnem domu. Delegati bodo imeli skupen obed v zborovalni dvorani. Natančna navodila dobijo na kongresu.
Veselica.
Podružnica NSZ Maribor priredi v čast udeležencem veliko veselico v vseh prostorih Narodnega doma. Svira priznana godba »Drave« in tamburaški zbor. Na sporedu je tudi petje in ples. Vsi udeleženci naj se udeležijo naše veselice in preživijo par prijetnih ur v družbi z vrlimi Mariborčani.
Voditelji.
Vsaka podružnica mora imeti svojega voditelja, ki vodi izletnike v Maribor. Ob prihodu mora vodja skupine prijaviti udeležence tajniku Kravosu. Najbolje je, če si vsak vodja napiše število in imena udeležencev s
pripombo, koliko jih bo obedovalo in prenočilo v Mariboru. Vodje skupin, zapomnite si to J
Informacije.
Iz Ljubljane odpotujejo z udeleženci tudi člani Izvrševalnega odbora, ki bodo v vlaku dali vsakomur potrebne informacije. Za vse se obrnite v vlaku na naše funkcionarje, v Mariboru pa na tajnika Kravosa in rediteljski zbor.
Prosimo vse člane in članice ter druge udeležence, naj se točno ravnajo po teh navodilih, da bo kongres potekel v najlepšem redu.
Izvršev. odbor Nar. str. zv.
Naj višje priznanje socialnemu delu
ni, tako da ima danes Invalidsko udruženje različnega realnega imetja v znesku
2,600.000	Din. Toda tudi pri tem imetju je dvomljivo, če je njegova vrednost v resnici tolika. General Tomaševijc pravi dalje v svojem poročilu, da se o kaki štednji pri upravi (Invalidskega udruženja sploh ne da govoriti in da je bila vsa gotovina fonda za gradnjo Idvalid-skega doma v znesku enega milijona dinarjev posojena brez vsakršnih garancij, da je bila denarna cirkulacija v blagajniških knjigah zelo lahkomišljeno in nepravilno vknjižena, da je invalidski
zavod v Zemunu, v katerem je bilo investiranega državnega denarja za štiri milijone dinarjev in omenjeni milijon Invalidskega udruženja, finančno popolnoma upropaščen.
Na podlagi vsega dosedaj navedenega je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje odredilo, da se poročilo generala Tomase vica v celoti natisne in da se sodnijskim potom kaznujejo vsi krivci ter da se končno ukrene vse potrebno, da se zapravljeni denar iztirja pri krivcih, kolikor bo to pač mogoče.
'Predno je odpotoval ^Nj. Vel. kralj na •Bled, se je zadržal nekaj časa v Han Pijesku. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralj obiskal delavsko okrevališče Kasindol, ki se nahaja v blilžini Sarajeva. Nj. (Vel. kralj si je temeljito in z največjim zanimanjem ogledal delavsko okrevališče in izrazil svoje visoko zadovoljstvo nad lepo urejeno socijalno delavsko ustanovo. Ob priliki obiska Nj. Vel. kralja v Kasindolu je kralja pozdravil v imenu delavskih zbornic generalni tajnik delavskih zbornic dr.
Živko Topalovič in prosil kralja za pomoč pri očuvanju in jačanju socijalnih ustanov. Nj. Vel. kralj je izjavil, da je očaran nad lepoto Kasindola in da bo on, kot njegova vlada, vedno podpirala take ustanove. Dr. Živko Topalovič je predstavil Nj. (Vel. kralju predsednike delavskih zbornic in to gospode Mel-hijorja čohala iz Ljubljane, Mediča iz Sarajeva. Iliča iz Beograda in Harami-no iz Zagreba. Vsem imenovanim gospodom je Nj. Vel. kralj podal roko.
Razkol med marksisti v Zagrebu
Škandalozne poneverbe denarja vojnih invalidov
Hz vrst vojnih invalidov so prihajale zadnja leta številne pritožbe o slabem gospodarstvu Osrednjega odbora udruženja vojnih invalidov. Vse, z dokazi podprte pritožbe pa dolga leta niso našle nobenega odziva. Partizanski oziri so pač ščitili vodilne funkcijonarje Osrednjega odbora udruženja vojnih invalidov. Šele sedanja narodna vlada je energično posegla vmes in razčistila gnile razmere ter ugotovila, da so bile pritožbe upravičene.
GoSfpod minister za socijalno politiko je imenoval v Osrednjem odboru udruženja vojnih invalidov komisarja invalida, gospoda generala Nikolo Tomaše-viča. Gospod general-invalid Tomaše-vič je dobil nalog, da pregleda delo in knjige osrednjega odbora in da, če najde kake nepravilnosti, razreši funkcij posamezne člane odbora ali pa tudi ves (Osrednji odbor. Gospod Tomaševič je Izvršil zaukazano revizijo in ugotovil tako škandalozne nepravilnosti v delovanju Osrednjega odbora, da je bil primoran suspendirati vso osrednjo upravo.
(Poročilo generala Tomase vica o delovanju Osrednjega odbora udruženja vojnih invalidov so objavili beogradski listi v izvlečku. Najbistvenejše ugotovitve poročila vladnega komisarja so te-le:
Predsednik Udruženja vojnih invalidov upokojeni polkovnik Petar M. Lazarevič je zagrešil mnogo nepravilnosti. (Med drugim je dvignil iz blagajne Udruženja na račun svoje reprezentacije 24.000 Din več, kakor bi bil smel. Na zahtevo komisarja pa je ta znesek vrnil blagajni. Blagajnik Udruženja g. (Miloševič je na osnovi priznanja g. Lazareviča prejel od invalidskega fonda »(Sv. Djordje« za razdelitev med invalide 100.000 Din. Predsednik Lazarevič pa o tem znesku, ki ga sploh ni razdelil med invalide, ni vodil računa. — Ugotovilo se je, da je blagajnik Miloševič vse zneske poneveril, za kar je bil od sodišča obsojen. Mlinister za socijalno politiko je 1. 191217 podaril invalidskemu udruženju 500.000 Din, da se ta znesek porazdeli med invalide in vojne sirote v Vsej državi. Predsednik Lazareviči o tem darilu ni obvestil osrednjega odbo-
ra in tudi ni ravnal po nalogu ministra, temveč je denar pridržal, da je z njim pokril prejšnje primanjkljaje v blagajni osrednjega odbora. Tudi član nadzornega odbora in advokat udruženja Dušan Ilič je zagrešil več nepravilnosti. Med drugim je prejel iz blagajne Udruženja za plačilo sodnih taks 6600 Din, za takse pa je porabil samo 25 dinarjev, a ostalo poneveril. (Razen tega Ilič ni Opravičil zneska 12.000 Din, ki ga je vzel iz blagajne osrednjega odbora, niti za ta znesek dal obračuna. Tudi ostali člani se niso držali predpisov in pravil Udruženja ter so s tem Udruženje in pa njega člane zelo oškodovali, ilz poročila generala Tomase vica se dalje vidi, da so Nj. Vel. kralj in nekateri drugi darovalci poklonili osrednjemu odboru v času od leta sl905 do 1929 v vsem 5,422.876 dinarjev. — /Od te vsote je osrednji odbor razdelil med invalide samo 3,686.000 Din, ostanek 2,766.000 dinarjev pa je odbor potrošil za svoje reprezentacije in za druge podobne stroške.
Samo za pisarniške in reprezentacij-ske stroške je osrednja uprava od 1. 1925. do 19129. izdala 3,276.000 dinarjev. 'Od te vsote je odpadlo na dnevnice članov 369.000, na avtomobil, s katerim se je vozil predsednik Lazarevič,' pa
313.000	Din.
V konkurzu je zaradi nepravilnega poslovanja tudi Obrtna invalidska zadruga v Zemuna, za katero sta država in (Invalidsko udruženje izdali preko
5.100.000	Din.
Za vršitev svojih funkcij je osrednji odbor prejel od države in ostalih podpornikov 14 milijonov dinarjev. Od te vsote so dobili invalidi na račun podpore nekaj več kot dva milijona dinarjev, ostalih devet milijonov pa je bilo porabljenih in vpropaščenih, ker je dvomljiva vrednost imetja, ki, v kolikor je krita, ne predstavlja skoro nobene realne vrednosti.
Komisar Tomaševič je poudaril v svojem poročilu, da je osrednji odbor upravljal imovino Invalidskega udruženja proti vsem pravilom, da je njegov denar lahkomiselno investiral v nepotrebne svrhe in s spekulacijskimi name-
Nad marksističnimi strokovnimi organizacijami visi usoda večnih raz* kolov. Komaj in komaj se zlepi enotna fronta amsterdamskih strokovnih orga* nizacij, že prične znova razkol in raz* kroj.
Na Hrvatskem ima največ organi* zirancev Opći Radnički Savez. Vodja saveza je poleg znanega marksista Vi* tomira Korača tudi Vilim Haramina, predsednik zagrebške delavske zborni* ce, Vilim Haramina je v sporu z vse* mi nastavljenci delavske zbornice, še prav posebno pa z njenim tajnikom Pfeiferjem. Haramina in njegovi pri* staši niso zadovoljni z delom zagreb* ške zbornice, ki je po njihovem mne* nju vse preveč odvisna od centrale delavskih zbornic v Beogradu. Mark* sistični opozicijonalci v svojem glasi* lu »Radničkem glasniku« grajajo, da so zbornice vse premalo storile na po* Iju socijalnega studija in intelektual* nega dela. Posledica nedelavnosti zbor* nic je, da delavstvo zapušča organiza* cije, katerim načelujejo marksisti, zagovorniki dosedanjega poslovanja v zbornicah. Marksistični sindikati pro* padajo in nimajo niti toliko članov, da bi lahko izpopolnili odbore sindikatov. Dalje očitajo marksistični opozicijo* nalci prevelike upravne stroške zbor*
nic in grajajo zaračunavanje previso* kih potnih stroškov.
V kolikor se tiče ljubljanske delav* ske zbornice lahko ugotovimo, da se bistven del očitkov zagrebških stro* kovničarjev na njo ne nanaša. Kako je pa v drugih zbornicah, nam pa ni zna* no. V vseh ostalih zbornicah v državi so večinoma zastopane strokovne organizacije le ene smeri in prav lahko
verjamemo, da so se delale pogreške, katerih ni mogoče zagovarjati. Znano nam je, da so nekatere zbornice favo* rizirale le ene vrste organizacij, dočim so bile vse druge nič manj strokovne organizacije pri vsaki priliki prikraj* šane. Tudi funkcijonarji in nameščen* ci posameznih zbornic so pozabljali na svoj uradni značaj pri intervencijah in javnih nastopih, tako da je mnogo* krat bil vzbujen videz, da funkcijo* narji in nameščenci ne govore in dela* jo z višjega, objektivnega vidika, temveč le iz posebnih ozirov na orga* nizacije, katerih člani in voditelji so. Potrebna bi bila v tem pogledu reme* dura. Z denarjem zbornic se bo mora* lo pričeti bolj hraniti in preprečiti vsak izdatek, ki ni utemeljen v najnujnej* ših potrebah zbornic.
Ko pa to pripominjamo, takoj tudi dostavljamo, da za izpopolnitev pošlo* vanja zbornic še ne bi bil potreben razkol v strokovnih organizacijah. Go* spod j e marksistični .strokovničarji, ki imajo vodstvo zbornic, bi se že lahko med seboj pogovorili in dogovorili, da napravijo red. Kajti razkol strokovnih organizacij pomeni oslabljenje delav* skega gibanja. Očividno pa marksistič* ni strokovničarji niso več v stanju na* praviti sami med seboj red in se jim zdi nujno, da za ureditev zbornic kli* čejo javnost in vse merodajne faktor* je, ki imajo nadzorstvo nad zbornica* mi — na pomoč. Ako pa zadeva delav* skih zbornic postaja javna, ji bomo tu* di mi še prav posebno posvečali paž* njo, zaenkrat in za danes vsaj toliko, da smo ves spor v našem listu konsta* tirali.
marlhorstiim tovarišem f
V nedeljo 7. septembra prihitijo med nas naši dragi tovariši iz vseh delov Slovenije in ostalih pokrajin države. Nas vseh dolžnost je, da sprejmemo drage goste na kolodvoru in jih tam tudi pozdravimo. Vsi člani in članice morajo biti na kolodvoru najpozneje pol ure pred prihodom vlaka, t. j. ob 9. uri dopoldne. Skrbijo pa naj, da se sprejema udeleži tudi ostala mariborska javnost. Ob prihodu dragih gostov pokažimo že s sprejemom, da so nam dobrodošli.
Odbor.
Zasebne borze dela
Minister za socijalno politiko je izdal odlok, da se vse borze dela, ki so se ustanovile do 1. januarja 1930, smatrajo kot polnoveljavne. Ostale borze, ki se ustanove po tem datumu, morajo predložiti prijave šest mesecev preden prično poslovati oziroma smejo pričeti s poslovanjem šele šest mesecev po prijavi. Vse zasebne borze se morajo po enem letu zapreti brez pravice na odškodnino.
iZelo hvalevredna je odločitev g. ministra za socijalno (politiko, da se ukinejo vse privatne posredovalnice za službe in da bo imela pravico posredovanja le borza dela. Kajti znana stvar je, da so privatne posredovalnice silno zlorabljale svoje koncesije in da
jim ni bilo toliko v skrb preskrbeti delavce in delavke s službami, kakor čim več kasirati za svoje posredovanje.
/Želimo pa, da se izvrši reorganizacija poslovnega reda Borz dela. Opažamo, da se je pričel uvajati pri Borzah dela nemogoč birokratizem, ki otežko-čuje posredovanje. Špecijelno ljubljanska Borza dela pa mora dobiti nove ali vsaj boljše poslovne prostore. Vse to pa mora biti urejeno do dne, ko bodo Borze dela imele izključno pravico posredovanja. Kajti ne smemo dopustiti, da bi (Borze dela vsled slabe in nezadostne organizacije same dokazale, da so potrebne tudi — privatne posredovalnice za službe.
Slaba zdravila
Hdor potuje v UtatiSot naj v$ame &e6oj današnjo števiCRo ^dteCa*, &je\ so priobčena vsa navedita $a (tongtes*
Delavski dopusti v inozemstvu
Okrožni urad za zavarovanje delavcev vrši zadnji čas stalno kontrolo 5>o lekarnah, kjer se pripravljajo zdravila za njegove člane. Glasom časopisnih vesti so revizije ugotovile, da so nekateri lekarnarji izdajali slabejša zdravila, kakor so jih predpisali zdravniki. Več obravnav pred sodiščem je dognalo, da so lekarnarji na uradove recepte dajali bolnim delavcem zdravila, ki niso vsebovala ona zdravila, ki bi odločilno učinkovala pri zdravljenju.
'Poučeni smo, da se vrše še nekatere preiskave. Zato se zaenkrat še ne vmešavamo v izsledke GOZD, da se
Leto 1908 je Okrožni urad zaključil s pribitkom 22.000 Din. Že to dejstvo samo je dalo povod k razglabljanju, kako omiliti fin. krizo, ki more postati za bolniško zavarovalno panogo katastrofalna. K temu minimalnemu poslovnemu pribitku se je začetkom leta 1929 pojavila še epidemija, ki je tekom 6 tednov zahtevala nad 1,600.000 Din abnormalnih izdatkov. Iz tega nujno sledi, da bolniška zavarovalna panoga mora zbirati primerne rezerve, ki pa ne smejo biti samo knjižne, temveč likvidne. Ce upoštevamo, da morejo prekomerna obolenja, epidemije, četudi se pojavijo v posameznih krajih, v razmeroma kratkom času (5 do 6 tednov) zahtevati tako Ogromne denarne žrtve, nas prebitek v letu 1909 v zneisku 420.000 Din ali 0.91 •odstotkov nikakor ne more zadovoljiti. Tako neznatni prirastki k rezervam ne opravičujejo nade, na trdnejšo finančno podlago, ki naj bo temelj vsaki ustanovi, posebno pa še socialni.
Pa še drug moment je važen, da ga podčrtamo. Iz računskega zaključka za leto 1929 je namreč razvidno, da bolniška panoga ne obratuje z lastnim denarjem, temveč si mora obratni kapital izposojati od nezgodne panoge. Povprečno ima izposojenega 3 in pol milijona dinarjev. Ta znesek je treba obrestovati po 6%, kar znaša letno 210.000 dinarjev. .Za ta znesek je seveda vsakoletni poslovni usipah neugodnejši. Nastane vprašanje, kje dobiti tri in ,pol milijona, ki so potrebni kot obratni kapital in ki bi osvobodil panogo za slučaj bolezni dolgov, ki jih ima pri nezgodno zavarovalni panogi. V svrho rešitve tega važnega vprašanja moramo premotriti aktivne postavke v bilanci za leto 1929. Pogled nam obvisi seveda na naj višji postavki, to so dolžniki — prispevki (predpisani a še ne plačani zavarovalni prispevki) v znesku 14,247.088.08 dinarjev. Ali je mogoče to postavko za 3 in pol milijona znižati? Ne, kajti pri sedanjem načinu poslovanja, ko se prispevki predpisujejo mesečno za nazaj, {je zaostanek trimesečnega povprečnega predpisa neizogiben. Treba je ob noveli-zaciji zakona resno misliti na to, da se Obdobje med izdajo plačilnega naloga in realizacijo skrajša na minimum. Z uvedbo tedenskega prispevka bi se stanje znatno zboljšalo, ker bi bilo mogoče plačilne naloge prej realizirati. Pa tudi sicer naj bi se uveljavilo pri stavljanju predlogov k novelizaciji zakona strem-jenje, da se posamezne zavarovalne panoge v finančnem pogledu popolnoma Oišamosvoje, t. j. da postanejo finančno dovolj močne za vršenje svojih nalog in tudi za nadaljnji uspešni razvoj. Kakor smo že ugotovili, odgovarja zaostanek na neplačanih zavarovalnih prispevkih 'Sikoro trimesečnemu povprečnemu predpisu za vse vrste zavarovanja, t. j. za •slučaj bolezni, za slučaj nezgode, za onemoglost, starost in smrt, dalje za Delavsko zbornico in za Borzo dela. Ta' zaostanek je torej z ozirom na sedanji način predpisovanja normalen. Drugo 'vprašanje pa je, s kakšnimi žrtvami je ta normala na zaostanku dosežena. Aparat izterjave prispevkov stane urad letno preko 600.000 Din. Ne trdimo, da
nam ne bi očitalo, da hočemo vplivati na potek preiskav. Zahtevamo pa, da OUŽD po zaključku preiskav doku-mentarično javno objavi vse gradivo, iz katerega bi sledila krivda posameznih lekarnarjev, da so iz malomarnosti ali dobičkanosnih ozirov zagrešili zločin dajanja manjvrednih zdravil. Vsak ozir mora pasti, vsa imena se morajo objaviti! Absolutno se ne zadovoljujemo s splošnimi ugotovitvami, ki so se že dajale s strani OUZD. Vse mora biti točno in z imeni objavljeno!
bi mogel cel ta znesek odpasti, pač pa bi se pri večji plačilni morali delodajalcev lahko znižal vsaj za polovico. Znižanje izterjevalnilh stroškov in prihranek na obrestih za izposojeni obratni kapital bi mogel situacijo zboljšati za okroglo pol milijona dinarjev. Finančna politika bolniškega zavarovanja je usmerjena za tem, da se denarno popolnoma osamosvoji, in da dobi krepke gospodarske temelje. Temu cilju se sicer približujemo, vendar pa zelo počasi, ter obstoja nevarnost, da nas neugodne zdravstvene razmere, pa četudi bi trajale samo nekaj tednov, utegnejo oslabiti za denarne uspehe prejšnjih ugodnejših let. Dolg, ki ga ima bolniško zavarovanje pri nezgodno - zavarovalni panogi, se sicer od leta do leta polagoma znižuje, toda ne v taki meri, ki' bi upravičevala nado na Skorajšnjo osamosvojitev.
Z raznimi ukrepi, ki jih je mogoče v okviru zakonitih in statutarnih predipi-, sov izvesti, si prizadeva urad, da efcp-nomizira na eni strani stroške za razne dajatve, na drugi strani pa skuša znižati režijske stroške na minimum. Pri tem pa je treba postopati skrajno oprezno, ker bi moglo nesmotreno nastopanje v tem pogledu na eni strani oškodovati zavarovance, na drugi strani pa ogrožati dobro in hitro poslovanje urada. Uspeh ekonomizacije izplačevanja dajatev se izraža v skupnih dajatvah, če iste primerjamo z onimi v letu 1923. (1928—68.64%, 19139—70.19 odstotkov).
Ce primerjamo upravne stroške urada, ki znašajo 7,134.332.26 Din nas to na prvi pogled osupne. Toda od tega zneska odpade na osebne izdatke 4 milijone 798.276 dinarjev (10.45%), dočim odpade ostalo na stvarne izdatke. Iz stvarnih izdatkov bi se moralo izločiti stroške za lajiško kontrolo bolnikov, ker je te pasle smatrati kot zadravni-ško-pomožno službo. Dalje bi se tudi najemnima znamo znižala, Če bi se ista računala s 7% od prometne vrednosti, ki je za okroglo 20% nižja od knjižne vrednosti. Torej bi potemtakem iz upravnih stroškov odpadlo: Polovica stroškov za izterjavo 3Q0.000 Din, dalje izdatki za lajiško kontrolo bolnikov 600 tisoč dinarjev, in razlika med najemnino od književne vrednosti im prometne vrednosti 120.000 Din, skupaj 1,020.000 dinarjev. S tem bi se skupini upravni stroški znižali na 6,114.33206, kar znaša napram skupnem predpisu v 1. 1929. (45,484.567.79 Din) 13.44%. Ta odstotek pa se zniža za bonifikacijo, ki jo panogi za slučaj bolezni prizna nezgadno-z a varovalna panoga. Odstotek bonifikacije varira med 1.50 do 2.50%, ker se ta bonifikacija določa po računskem uspehu SUZORa in vseh krajevnih organov. Po odbitku te bonifikacije bi znašali dejanski upravni stroški jedva 111:5% kar dokazuje, da je poslovanje urada dokaj ustaljeno in tudi režijski stroški socialnih zavodov v sosednih državah danes niso nižji, dasi je povsod zavarovalna mezda višja, kakor v naši državi.
Vprašanje plačanih delavskih dopustov se je pokrenilo predvsem po svetovni vojni. V nekaterih državah so delavski plačani dopusti že zakonito urejeni.
Delavci imajo zakonito pravico na dopust v Braziliji, Finski, Letoniji, Luksemburgu, Avstriji, Poljski, Ru-muniji, Rusiji in Češkoslovaški.
Vsi zakoni zahtevajo, da je delavec gotov čas zaposlen pri istem delodajalcu, preden dobi pravico do dopusta. Ta čakalni rok se v večini primerov giblje med 6 meseci in enega leta. V večini držav je dopust tem daljši, čim daljša je zaposlitev pri istem delodajalcu.
V Braziliji imajo dplavei po preteku enega leta pravico do 14-dnevnega plačanega dopusta, v Letoniji po 6 mesecih 2 tedna in v Rusiji po 5 in pol mesecih 2 tedna dopusta. V Avstri-
KUDOtiF JUVAN 1. r„ tč. predsednik.
POZIV PODRUŽNICAM!
Ko prejmete list v roke, pojdite ta-kaj na agitacijo in pridobite v zadnjem času še vse one, ki se še niso mogli odločiti za pot v Maribor. Letošnje naše zborovanje v Mariboru bo zgodovinskega pomena, ker se ga udeleže zastopniki nacionalnega delavstva iz cele države. Poleg Slovencev, bodo zastopani Srbi, Hrvati in Dalmatinci. Na kongresu bo spregovorjena odločilna beseda o združitvi vseh nacionalnih delavskih organizacij v Jugoslaviji. Naj ne bo nikogar, ki bi ostal doma. Četudi živimo v težkih časih, naj nas ne plašijo gmotne žrtve in pohitite v Maribor. Pokažimo, da smo zreli in zavedni člani svoje organizacije.
ji ima delavec po enoletni zaposlitvi pravico do enega tedna dopusta, po 5 letih zaposlitve pa 2 tedna dopusta. Na Poljskem ima delavec po enem letu S dni dopusta, po treh letih pa 15 dni.
V	Rumuniji ima delavec po enem letu 7 dni, po 3—5 let 10 dni, po 5—10 let 14 dni in nadalje za vsaho leto po en dan, skupaj največ do 30 dni dopusta.
V	Češkoslovaški ima delavec po enem letu 6 dni, po 10 letih 7 dni, po 16 letih zaposlitve 8 dni dopusta. Nekatere države imajo še posebna zakonita določila glede mladostnih delavcev.
V	Rusiji imajo delavci, ki delajo v zdravju škodljivih podjetjih, dvojni dopust.
Cas nastopa dopustov določa delodajalec. Nekateri zakoni pa celo predvidevajo sporazum med delavci in delodajalci glede določitve nastopa dopusta; v primeru nesporazuma je možna pritožbah na nadzorstveno oblast.
Voditelje posameznih skupin prosimo, da ob prihodu v Maribor javijo vodstvu število udeležencev, ki so jih pripeljali. Tako bomo tudi videli, kje je zavednost in kje je ni. Vodstvo.
Dovoljena polovična vožnja za Maribor.
Ministrstvo Saobraćaja nam je z odlokom MSbr 16472 od 30. avgusta dovolilo polovično vožnjo za kongres v Mariboru. Opozarjamo ponovno, da se potuje lahko brez izkaznice. Kupiti je celo vozno karto do Maribora. Tam je ni oddati, ker velja za povratek. Izkaznice se bodo dobile v Mariboru na kongresu in veselici.
K računskemu
zakifučku ©UZD
(Sjuxno opozorilo vadi veznje/
Vsi udeleženci dobijo izkaznico za polovično vožnjo pri svojih zaupnikih. Izkaznice se bodo dobile tudi na postajah, v vlaku in v Mariboru. Če kdo ne bi imel izkaznice, naj kupi na odhodni postaji cel vozni listek do Maribora. V Mariboru naj ga ne odda. Na kongresu dobi izkaznico in ž njo velja listek za brezplačen povratek. Opozorite vse udeležence o tem.
Nar.-strokovna zveza
Vabilo
na
DELEGATSKO ZBOROVANJE NARODNO STROKOVNE ZVEZE
ki se vrši v nedeljo, dne 7. septembra 1930 točno ob 2. uri popoldne v Narodnem
domu v Mariboru.
DNEVNI RED:
1.	Naznanila predsedstva.
2.	Poročilo verifikacijskega odseka.
3.	Poročilo tajništva.
4.	Poročilo blagajnika.
5.	Poročilo nadzorstva.
6.	Volitve: a) Izvrševalnega odbora (predsednika, I. podpredsednika, I. taj-niita, I. blagajnika), b) upravnega odbora in c) nadzorstva.
7.	Predlogi: a) upravnega odbora, b) razni.
8.	Slučajnosti.
v Pri vstopu v zborovalno dvorano je oddati legitimacijo s polnim imenom in vstop ni° dovoljen odnosno orSamzacije, katero delegat zastopa. Brez legitimacije
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1930.
Izvrševatai odbor Narodno strokovne zveze
VLADIMIR KRAVOS 1. r.,
tč. tajnik.
Vsem ljubljanskim članom NSZ!
Centrala je te dni razposlala vabila in izkaznice za polovično vožnjo. Pozivam vse ljubljanske člane, da se po možnosti udeleže kongresa v Mariboru. Kdor ne bi pomotoma prejel vabila in izkaznice, naj potuje vseeno. Izkaznico dobi na kolodvoru. Vodja transporta iz Ljubljane je tov. Anton Varšek, predsednik ljubljanske podružnice. Povabite v Maribor tudi svoje prijatelje in znance. Storite vse, da nas bo šlo iz Ljubljane čim več. — Predsednik.
Delegatski zbor NSZ v Mariboru.
Ponovno opozarjamo vse delegate, da se vrši ob 2. uri popoldne v mali dvorani Narodnega doma delegatski zbor. Delegati bodo imeli pripravljen obed v zborovalni dvorani in jih prosimo, da se takoj po kongresu zberejo vsi k obedu. Delegatski zbor prične točno ob 2. uri popoldne, ker bo pozneje veselica.
Velika ljudska veselica v mariborskem Narodnem domu.
V čast došlim gostom priredi mariborska podružnica veliko ljudsko veselico v vseh prostorih Narodnega doma. Na prireditvi svira priznana železničarska godba »Drava« in tamburaški zbor. Na sporedu je tudi srečelov, petje in ples. Za vsestransko zabavo bo poskrbljeno. Ker je čisti dobiček namenjen podporni blagajni naše mariborske podružnice, vabimo udeležence, da se udeležijo veselice. Začetek veselice je določen na 5. uro popoldne.
NASI DRAGI WESTFALCI ZOPET
MED NAMI.
Zveza jugoslovanskih delavskih podpornih društev v Nemčiji je priredila pod vodstvom svojega priljubljenega voditelja in predsednika tov. Pavleta Bolhe izlet v domovino. Izletniki so dospeli na Jesenice v torek 26. avgusta, kjer jim je bil prirejen veličasten sprejem. Med zvoki godbe je pripeljal vlak na postajo, kjer je bila zbrana masa vrlih Jeseničanov s praporom naše podružnice na čelu. Po pozdravu zastopnika župana, tamkajšnjega župnika in ostalih zastopnikov, je izletnike pozdravil tudi zastopnik naše organizacije. Izletniki so nato nadaljevali pot na Bled, kjer so si ogledali vse znamenitosti Bleda. Od tu so šli v Ljubljano, kjer jih je sprejela na kolodvoru tisočglava množica, godba, zastopniki oblasti, magistrata, različnih društev. Pozdravil je goste zastopnik g. bana in podžupan Jarc, nakar jim je bila prirejena na vrtu kolodvorske restavracije bogata zakuska. Pri zakuski je svirala godba »Sloge« in so združeni ljubljanski pevci zapeli par lepih narodnih pesmic.
Naši westfalski rudarji pridejo v lepem številu tudi v Maribor, kjer jih bomo nadvse toplo pozdravili.
V prihodnji številki lista bomo obširneje poročali o njihovi poti v domovino, za danes jih samo najtopleje pozdravljamo in kličemo: dobrodošli bratje in sestre med nami!
TRBOVLJE.
Podružnica NSZ v Trbovljah je imela v nedeljo 31. avgusta svoj članski sestanek, katerega se je udeležil tudi strokovni tajnik Kravos iz Ljubljane. Na sestanku .se je razpravljalo o kongresu v Mariboru. Članstvo se bo kongresa udeležilo v prav velikem številu, četudi so razmere v Trbovljah zelo žalostne. Za svojo organizacijo pa hoče rudar doprinesti naljvečjo žrtev. Odbor poživlja vse one, ki se niso prijavili, da se takoj prijavijo pri Dorniku ali kakem drugem funkcijonarju za udeležbo v Maribor. Trboveljčani odhajamo iz Trbovelj z vlakom ob 6.29 uri izjutraj. Vodja izleta je tov. Dornik. Kdor ne bi imel izkaznice jo dobi pri njemu. Tovariši, vsi v Maribor.
ZAGORJE.
Podružnica NSZ v Zagorju -je imela v nedeljo 31. avgusta svoj članski sestanek. Sestanka se je udeležilo lepo število članov in se je na njem govorilo o kongresu. Podružnici, je doslej prijavljenih 30 udeležencev, računa pa se, da jih bo mnogo več. Udeleženci odpotujejo iz .Zagorja z vlakom ob 6.21 zjutraj v nedeljo 7. septembra. Kdor še ni prijavljen, na se prijavi. Stroški ne bodo veliki.
LITIJA.
Litijsko delavstvo se pridno pripravlja za kongres v Mariboru. Doslej se je prijavilo prav veliko število udeležencev, ki se zberejo na kolodvoru v nedeljo ob pol 6. uri zjutraj. Točno ob 6. uri odhod. Naj nihče ne zamudi. Izkaznice se bodo dobile lahko tudi na kolodvoru. Prijave sprejemajo funkcionarji odbora, priglasite se pa pri tov. Bizjaku, ki vodi tudi skupino. Litijčani moramo pokazati, da smo izavedni člani NSZ.
ŠT. PAVEL.
Ponovno opozarja odbor podružnice, da je odhod iz Št. Petra v nedeljo 7. septembra ob 6.40 uri. Iz Celja je odhod ob 7.44 uri. Vsi, ki ste se prijavili, bodite točno na postaji Št. Peter. Pripeljite tudi druge seboj. Izkaznice se bodo dobile lahko tudi v vlaku ali Mariboru. Udeležencev je doslej prav lepo število, nekoliko dolbre volje in zavednosti, pa se to število lahko podvoji. Pokažimo tudi letos, da smo Št. Pavelčani zavedni in disciplinirani. Pohitimo vsi v Maribor!
JESENICE.
(Podružnica NSZ na Jesenicah je imela v nedeljo 31. avgusta svoj članski sestanek na katerem je poročal predsednik tov. Juvan iz Ljubljane. Na sestanku so se obravnavale društvene zadeve. Govorilo se je tudi o razmerah v tovarni in napravili potrebni ^sklepi. Radi kongresa se je tudi govorilo in sklenilo, da se ga udeleži kar največje število članov. Udeleženci naj se prijavijo funkcionarjem odbora. Tam dobijo vse informacije in (izkaznice za polovično vožnjo. Odbor ponovno poziva vse tovariše, naj gredo v Maribor.
MEDVODE.
članstvo NSZ v Medvodah pohiti v Maribor v prav lepem številu. Za vodjo skupine je izbran tov. Alojz Gabrovec, ki sprejema tudi prijave za izlet v Maribor in daje vsa navodila. Kdor se še ni prijavil, naj to takoj stori. Neprijavljeni naj pridejo v soboto 6. septembra ob 8. uri na kolodvor. Ob 20.36 uri je odhod proti Ljubljani. Tam z nočnim vlakom naprej. Pridite vsi in polnoštevilno.
LOKE PRI ZAGORJU.
Četudi smo najmlajša podružnica, vendar bomo poslali v Maribor prav lepo število udeležencev. Odbor je določil za vo!djo tov. Ivana Rinka, ki sprejema prijave in daje potrebna navodila. Odhod bo skupen in naj se člani zato obrnejo na tov. Finka, da jim pove točno uro. Kdor še ni prijavljen, to lahko še stori. Lahko pa se izleta udeležijo tudi neprijavljeni. Ti dobijo izkaznico na kolodvoru. VsaJkdo naj si kupi. celo karto do Maribora in naj jo v Mariboru obdrži. Berite navodila v današnjem listu.
STRAŽIŠČE.
Naša podružnica se udeleži kongresa v lepem številu, četudi smo precej oddaljeni. Vodstvo ima v rokah tov. Tomaž Kavčič, ki bo razdelil u deležnik oni tudi izkaznice za polovično vožnjo. Iz Kranja gremo v soboto zvečer ob 20. (8.) uri. Pridružimo se delegatom z Jesenic in ž njimi potujemo potem dalje v Maribor. Pridite vsi prijavljeni in pripeljite tudi druge s seboj.
KRANJ.
Odbor kranjske podružnice opozarja udeležence, da je odhod na kongres v soboto 6. septembra z vlakom ob 8. uri zvečer. Na kolodvoru se sestanemo pol
ure prej s Stražiščani. Med potjo se nam pridružijo tovariši z Jesenic in Medvod. Skupno potujemo dalje v Maribor. Naj nihče, ki se je prijavil, ne ostane doma. Bodimo zavedni in pokažimo, da se zavedamo važnosti kongresa.
ŠE VEDNO GLAS IZ TRBOVELJ.
Dragi tovariš urednik! Oprosti mi, da te zopet nadlegujem in prosim za mal kotiček v našem glasilu. Hočemo zopet napisati par besed in izliti svojo in svojih tovarišev bol v javno glasilo, da bodo visi naši tovariši vedeli, kako se nam godi v Trbovljah, posebno pa pni podjetju Dukič. Pri Dukiču so najslabše razmere. Delamo še vedno po štiri dni na teden, pri tem pa gremo domov za vsako malenkost, posebno pa oni, ki smo zaznamovani s tem, da smo člani NSZ. Posebno slabo se nam godi v strojniškem oddelku. Tu smo vsak dan na slabšem. Če se ti zgodi krivica in se obrneš na predpostavljenega, ti ta ne more pomagati, vsaj tako pravi, lahko pa te pošlje domov kadar se mu zljubi, ne da bi o tem obvestil obratovodjo, h kateremu te sicer pošilja. II. rudarska skupina bi imela veliko kvaležnega dela, če bi se hotela pobrigati tudi za nas, ki smo pri Dakiču. Samo pogledati je treba in skrbeti za nas, ki smo v tej Sibiriji. Naše članstvo pa opozarjam in prosim, naj se ne plaši nikogar. Smo zakonita organizacija in kot taka imamo pravico do obstoja. Članstvo naj redno plačuje svoje prispevke in se v vsakem oziru obrača na odbor podružnice. Mnogim smo že pomagali, pa bomo tudi v bodoče. Nobenega strahu, korajžno naprej za sveto stvar. Naj omenim še to, da so pri akordu kaj čudne razmere. Delavstvo ne zasluži niti za svoj trd kruhek. Delajo po 8 ur, dobijo pa komaj 20 do 30 dinarjev dnevno. Vsem primanjkujejo vozički in delo ne gre izpod rok, pa je zaslužek manjši. To pa ne po krivdi delavstva, nego po krivdi vodstva samega. Delavci in delavke pri Dukiču pa naj vstopijo v našo organizacijo, da borno vsi organizirani in močni, če hočejo sebi in svojim dobro. Tako vidiš, dragi tovariš urednik, sedaj se mi je olajšalo srce. Povedal sem, kar mi je ležalo na srcu. Prihodnjič morda več. Te pozdravlja Tvoj — sibinjanec.
Občni zbor podružnice NSZ v Ptuju.
V nedeljo, dne 17. avgusta se je vršil v »Društvenem domu« v Ptuju redni občni zbor naše ptujske podružnice. Občni zbor je bil nenavadno dobro obiskan in so člani pokazali s tem, da se zavedajo resnosti sedanjega položaja. Občnemu zboru je predsedoval tov. Brumen, ki je podal tudi svoje poročilo. Po poročilih ostalih funkcionarjev je poročal centralni tajnik tov. Kravos iz Ljubljane. V nad enournem poročilu se je dotaknil vseh aktualnih delavskih vprašanj in podal verno sliko današnjega delavskega položaja. Po poročilu tov. Kravosa, ki je bilo soglasno in z odobravanjem sprejeto, so se vršile volitve novega odbora. Soglasno je bil izvoljen naslednji odbor, ki se je na prvi seji tako konstituiral: predsednik tov. Anton Blažek, podpredsednik Ivan Brumen, tajnik Miha Hercog, blagajničarka Milka Mojzer, odborniki Alojz Brecelj, Jaka Ferš, Janko Drevenšek, Antonija Koren, Ma-Uja Damiš, nadzornika tov. Franc Vaupotič in Franc Žnidarič. Novi odbor si je postavil za prvo nalogo okre piti in razširiti ptujsko organizacijo, belimo, da mu to v polni meri uspe in pozdravljamo nove odbornike.
Nemci dvigajo glave.
Že opetovano smo pisali kako je za naš nacionalni pokret škodljivo, da imamo v vseh tovarnah na vodilnih mestih samo tujce. Kdorkoli vstopi v eno izmed naših tovarn, dobi vtis, da je najmanj v Nemčiji. Radi enega poslovodje ali delovodje govori cela tovarna izključno le nemško. Naši slovenski delavci so šikanirani, če ne znajo govoriti s svojim predpostavlje-
nim jezika, ki ga govori importirani tujec. Pred časom smo pisali, kako je naš slovenski mojster zgubil službo ravno zaradi jezika. Ni in ni hotel govoriti nemško z inženirjem, ki je že nad dvajset let pri nas. Posledica je bila odpust iz službe.
To bolno vprašanje bo treba enkrat pošteno načeti, posebno še, ker se v zadnjem času zopet dvigajo glave onih, ki so jo ob prevratu povesili. Tako nam ena izmed naših štajerskih podružnic javlja, kako je nemški grof-grajščak dal nalog, da se ima na njegovi grajščini uradovati zopet samo v nemškem jeziku. Tiskovine, doslej dvojezične, se imajo takoj zame^ njati z nemškimi. Podrejeno osobje mora govoriti na posestvu izključno le nemški. Razumljivo je, da sledijo temu primeru svojega nemškega gospodarja tudi nemški nastavljene!, ki potem visoko dvigajo glave. Nemci imajo pri nas veliko svobode, da bi pa to svobodo ne izrabljali v nemško propagando, bomo morali poskrbeti mi sami. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi se tujec iz nas norčeval in nas šikaniral. Zlati časi hlapčevstva so minuli in naš delavec mora živeti v zavesti, da živi v svobodni jugoslovanski državi. V njej ne sme biti nemških kolonij.
Za danes ne objavljamo grajščine in njenega lastnika. Ce pa se razmere ne predrugačijo, bomo šli iz rezerve in objavili onega, ki pri nas lovi velike dobičke in jih nosi v tujino, pri tem pa ne zna ali noče spoštovati našega naroda. Poskrbeli bomo, da se nauči dostojnosti in spoštovanja vsega, kar je našega. Oblast bi dobro napravila, če bi takim mogotcem odvzela možnost ponemčevanja naših krajev in ljudi s tem, da njihova veleposestva razlasti ali nacionalizira.
O tem nismo spregovorili še zadnje besede.
TABELA O VPLAČEVANJU ČLANARINE IN IZPLAČEVANJU PODPOR (NSZ).
I.	razred.
Plačuje 1.50 Din tedensko. Nobenih rednih podpor.
II.	razred.
Plačuje 2 Din tedensko.
Podpore:
Članstvo .1	3	5 let
brezposelna	80.— 120____ 200.—	Din
bolezenska	60____ 100.—	150.—	»
pogrebnina	100— 140.—	200.—	»
III.	razred.
Plačuje 2.50 Din tedensko.
Podpore:
brezposelna 100.— 150  250.— »
bolezenska	80.— 130  200.— »
pogrebnina 150  200.— 250.— »
IV.	razred.
Plačuje 3 Din tedensko.
Podpore:
brezposelna	150— 200.— 300.— »
bolezenska	120.— 150— 250.— »
pogrebnina	200.— 250.— 300— »
Od vplačane članarine je poslati od vsakega člana in za vsak razred Din 5___, od ostanka ostane Din 1.— po-
družnici za upravne stroške, ostalo gre v podporni fond.
Vsak član ima pravico do samo ene podpore letno. Do izrednih podpor pa samo v kolikor bodo sredstva dopuščala. Vsi člani dobivajo brezplačno list »Novo Pravdo«.
Pri vplačilu članarine in izplačilu podpor se je strogo držati poslovnika.
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
»*
Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjca — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jezeršek.