Leto V.	TRST, v torek dne 20. novembra 1900.	štev. 32.
Brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Kako me je zid tožil.
(J. Gabersky.)
Jako sem bil radoveden, kako je v judovski cerkvi, ali kakor je moja gospodinja rekla, v sinagogi, [skal sem prilike, ta Ui to sinagogo ogledal ter zadostil moji radovednosti.
Prilika ponudila se mi je »o praznikih »šotorov«.
Šel sem skozi neka vrata, nad katerimi sti stali dve kameniti tabli z za povedi mi božjimi. Vedel sem koj, da grem prav. Na dvorišču zagledam šotor, okrašen z zelenjem, akoravno je bilo že precej pozno v jeseni. V njem je bilo vse polno lepega sadja in grozdja, ter raznih poljskih pridelkov. Tu ni bilo nikogar.
Gor pa nekje iz prvega napstropja, slišalo se je neko mrmranje, podobno onemu, če dražimo priklenjenega medveda.
Sel sem tje proti. Pridem v prvo nadstropje, oprem neke duri, in glejte, bil sem v sinagogi. Stopivsi čez prag, snel sem klobuk raz glave, ter iščem v svetem strahu kropilnik, da bi se prekrižal kakor se spodobi za ki-istjana ali ko ga le nisem nikjer našel, prekrižam se kar tako.
»Pljusk!« — Prileti mi na lico, da sem videl vse nebeške elemente.
Ozrem, se da vidim, od kod mi je to piiletelo. Za seboj vidim, človeka s cilindrom na glavi, črno brado, črnimi udr-timi očmi, ter tako velikim in zakrivljenim nosom, da mu je delal ta nekak most čez usta na brado. Obraz je bil tako jezno nakremžen, da mi je dal koj povod misliti,
da ustvaritelj one pljuske, ni bil nihče drugi, ko posestnik tega nosa.
Menil nisem še. zapustiti tega svetišča, kjer se čisto nedožni ljudje pretepajo. Mislil sem si' da je pač vsemu konec. Hotel sem toraj imeti tudi kaj koristi od one klofute. Hotel sem si vse, vsaj kolikor mogoče nagledati. Klobuk sem imel vedno v roei. Nisem se bil domislil kaj se spodobi v judovski cerkvi. Klofuta fne je pa malo vazgrela.
Ko se tako radovedno oziram okrog, popade me nekdo za rami, zasuče me na na mestu, da sem prav po vojaški napravil »kehrteuch, tako, da sem bil obrnjen proti vratom. Nekdo odpre vrata. Zadej v naj-neobčutljivejši del našega života, čutil sem brco ter nekako tako, kot bi mislil leteti, in znašel sem se v veži. Ko preštejem tu kosti mojega rojstva in najdem z malo izjemo vse v lepem redu, popade, me jeza, da so me kar meni nič tebi nič, po nedolžnem ven bacnili ter birmali brez botra. Mislil sem, kako bi se maščaval. Pred ste me radi križa ven vrgli. Sedaj vam bom pa napravil, več kot enega da boste prisiljeni gledati ga v lastnej veži.
Vzel sem kredo iz žepa ter napravil nekaj črt, katere dve in dve sti se križali. Čutil sem se popolnoma varnega, kajti tu ni bilo nikogar. Ko tako nadaljujem to svoje maščevanje, čutim, da se je neka tuja pest oprijela tesno mojega tilnika. V istem hipu čutil sem tudi, da je nekdo nemilo položil svojo nogo na oni del mojega telesa, po katerem je brezovka že tolikokrat plesala svoj divji ples.
Hitro, kolikor moguče vstanem ter pogledam z izbuljenimi očmi čez ramo, kedo tako nemilo z menoj gospodari.
Ojoj! Zagledal sem zopet ono pošast z onim nosom, kateri je bil podoben mostu, katerega je perzijski kralj Darij napravil za svojo vojsko čez bosporsko morsko ožino.
Vse sile napnem, ter z jednim vinkom strgam se mu iz krempljev, ter po geometrijsko najkrajši poti jo uberem skozi vrata, kolikor so me le hotele pete nesti.
Čakaj vranič judovski! To ti hočem poplačati.
Na stanovanje prisedši povedal sem tovarišema, katera sta z menoj stanovala, kaj se mi je pripetilo in predlagam, da se maščujemo na ta način, da pozobljemo grozdje iz šotora o mraku, ko nikogar ne bode tam.
O mraku šli smo res jaz in moja tovariša da izvršimo sladko maščevanje.
Jaz sem šel prvj skozi vrata. Ko pridemo' na dvorišče, zaroga se nekdo: »A ti šon kva beštija kristijana« in še predno smo se mogli ogledati ali pobegniti prileti mi ena po glavi z Mojzesovim jermenom, ker sem bil prvi, da sem videl tri solnca. V tek jo poberemo vsi trije. Na vratih se ozrem in vidim da je bil sedaj ravno isti krivonosec, kateri me je že pred imel v pesti.
Nisem mogel pogoltniti tega, kar mi je bil že ta vranič napravil, Tovariša sta mi bila zvesta. Na nja sem lahko računal.
Sklenili smo, da zvemo njegovo stanovanje ter mu šipe pobijemo. Stanoval je v pritličju nekega dvorišča v onih ozkih ulicah na-
sega mesta. Maščevali smo se mu popolnoma. 1 Ko smo se že vračali skozi dvorišče, srečal, nas je on, ko seje ravno vračal iz večernega i sprehoda. Vedel pa še ni, kaj smo mu nagodli.
Sumil je na nas. Poizvedoval je pri našej gospodinji, ako ona kaj ve o tem, ali sve zaman.
Ona sama ni nič o tem vedela.
Mislili smo da je vse končano, ali kmalu smo uvedeli, da temu ni tako.
Nekega dne sedimo v šoli. Profesor nam je ravno razlagal o elektriki in njenih učinkih.
Trk, trk, trk! Potrka nekdo na vrata in v sobo stopi oni meni dobro znani žiu, o katerem sem pozneje zvedel, da je židovski cerkovnik. Meni je začelo srce biti kot stolpna ura. Mislil sem si: »A fant zdaj je po tebi. Tristo kontrabantarjev kaj bo če dobim »enlsprechecd« v obnašanju radi tega.« — Skril sem se za hrbet predi menoj sedečega tovariša, da bi me oni ne videl, ter poslušal kaj bo žid pripovedoval, j
»Sinjor profesore! tre študenti di kvešta klase — — — —« »Ninte kapiše taljan, ' tedeško«, vmeša se mu profesor Osredek.
Jud je začel preiskovati vse kotiče svojih možganov, da bi mu nemški povedal, kaj želi. Naposled spravi vendar nekaj | na dan.
»Ger profesor, i študenti in maju gaus fenster verfen štajne brechen, biti ger profesor, štrafen zi zih zelbst.« (Gospod profesor, študenti lučajo pri moji hiši okna in razbijajo kamenje, prosim kaznujte se gospod profesor.)
Nato se spusti ves razred v grozen smeh.
Profesor misli, da se hoče ž njim šaliti, ter mu reče: »Ako mislite imeti mene za norca se jako motite. Šuldiner! zaklioe skozi okno proti stanovanju šolskega sluge.
Ko ta pride, reče mu: »Vrzite tega blazneža ven.«
Najraje bi bil objel šolskega slugo Matevža in tudi profesorja Osredka, čeravno mi drugače ni bil nič kaj pri srcu.
V,
Njej.
Da! — takrat ko tvojega godu bil dan Različnih si častitek vdobila, A došlo mnogo jih je tud' zamau, Grozila na nje ter solzila • In dela tud' moja nemo v stran. Ceniti nisi znala, — kjer vdobila »Amorjev mnogo si že ran.
Dobrovoljski.
Moderni poetični kozli.
izdekadentiral: „Povž"
Kako mi trese se oko, če rajsko svoje zrem nebo, nebo: krasno Polonco ! Na oknu tam sloni, med cvetkami, ko bila bi med angeljčki, in čisti z zobotrebcem si zobi...!
V moji dnši je tema, brezup...
oj ljubica, kaj si ti strila ? —
ljubezen moja je zgnjila ;
ostal mi je samo spomin gorjup!
Kako to boli...!
Spal nišam tri dni,
sem vedno po krčmah popival.
sem vino v grlo ulival...
sedaj me želodec boli...
oj ljubica moja veruj mi ti:
vse to ljubezen — do vina stri!!
Od ljubeče sem stopil vun na piano;
Telo in dušo moril sem zaspano...
Metal sem svoje noge dve, po blatu hitro sem ter tje, iskreno prosil sem nebo, da dež ne padal bi lahko. Zastonj !
Prišel sem v jutro domov, pol živ,
ko vrabci kričali so grozno: čiv, čiv 1
Moker, truden, zaspan... o, jej!
kmalu na to
sem bil še — bolan...! Naj vrag se hodi ženit! Jaz pojdem pa rajši — pit!!
Črtice iz ijačtop života.
1. Na koncu godine.
Strašna i užasna je bila deset-mjesečna bitka, znoj je curio sve u šestnaest. I evo napokon se dokončala.
Doista strašna užasna bitka!...
Vojskovodja stupi u razred — ozbiljan poput vola — nos mu krgat ko u krastavca. Izpod očala proviruju dva zelena oka — ujcdljiva — puno zlobe. U ruci nosi sve-žanj papira, život ili smrt, odlikovanje ili propast.
Na svakom licu očitaš unutarnjU borbu, svi su blijedi i upalih obraza, na tistima im samo titra konvulzni podsmjeh, očiti znak prenapornega rada ili......
Svi su ustrašeni, ta zaista je to bila užasna bitka. Sta ce redi jadni roditelji, šta ce tužna majka, kada čuje da im je sin jedina nada pov........
Vojskovodja djeli odlikovanje, svaki čudno gleda u onaj šare ni papir. Njeki su veseli, njeki opet tužni, a njekoji stoje hladnokrvno, ko da ti veli: » Pa šta je ako sam pao.«
Te misli vrzoše mi mojom glavom, sjeded u malenoj sobi, zabitne krčme. Da, ijasamjedan od onih, koji su pali — ju-načko pali...
2. Dva dana iz dnevnika realca.
Srijeda 11.-V. Ustadoh hitro, politih u krčmu da si želudac bar operem kapljicom vina. Pa šta ču! Sutra je četvrtak — bit'ce po svoj prilici krasan dan, hodu da malko uživam. Ta sutra nemam tako ništa za učiti. Prvi sat je prirodopis, to sam zadnji put pitan bio. Drugi sat je matematika, to me ne de pitati. Treei sat [ ovjest, to de sigurno predavati. Cetvrti sat je vjero-nauk — ko ee to još učiti. Poslije podne je prvi sat geometrija, to ako me pita, pitat ce staro. Drugi sat je njemačka zadada — a nju cu prepisati. Prost sam izvršna zabava.
Petak 13.-V. Prije podne : Prvi sat hitro i sretno teče, profesor druge pita a ja čifcam »bjedne priče.« »Si to vidu« oglasi se najednom krečeci glas ptofesora iznenada. Ubio bih ga. Ustadoh — sjedoh i dobili ga —- zaista junačka šestica. Drugi sat stupi onaj profesor što predaje matematiku, ja niti ne ustadoh, več eitah dalje »bjedne priče.« »Dodjite simo vi iz zadnje kiupe tamo, da vidimo koliko znate.« Dodjoh pred tablom. »Niti pisnuh niti zubtna skrinuh« al ipak dobio peticu.
Treci sat prilično teče. Profesor predaje, ja se zadubitn opet v »bjedne priče.« Pro-! fesor me čudno gleda — mora da mu se osobito svidjam. No, kruta nesreča najednom se oglasi njegov bas: »Sitovicu ponovite što smo dosada uzeli.« »Ustadoh i padoh.« Dobili ved trecu peticu.
Cetvrti satje grozan, ali opet pomislili, dosta je toga za danas bilo dvije petice i jednu šesticu — previse je. No sudbiua nek dalje odluči — i odlučila je da s;un dobio i iz veronauka šesticu.
(Dalje prihodnjič.)
Pod „halo."
Tam v okolici tržaški Je nek imeniten kraj! Včasi obračajo se glažki Ako je le brusov kaj.
Res prekrasno je to selo Ob šumeči modri vodi! Dab' na vekomaj slovelo — Angelcev ne vzame zlodi!
V	tej priljubljeni vasici Bivati dve posestrimi, Vedno vkup sti lic ob lici, I po leti i po zimi.
Ko se svit prikaže zore, Lepa deklica se prebudi. Lej, doma obastat' ne more,
V	mestece takoj hiti.
Ko četrt na osem bije, Lepi deklici se snideti. Kakor sfera harmonije Srčno zvezo spremljati.
Zdaj korakov hitrih sem »Hali« se prostori bližati Druga drugi si v sprejem Beli roki stisniti.
Mahati jo kar skozi „halo," Kajti časa ni dovolj. Ter vesele so le malo Kot bi imeli glavobol.
Dolgo časa pač ne traja Predno vidiš jih tu spet, Hitro parček zdaj odhaja Ven v domači, lepi svet
Vkupit gre ./Edinost" jedna, Kajti vzorni sti mladenki Druga bere: »vedno bedna M a j k a Slave je Slovenka.«
Storja ta prelepa se povrne Brivec moj, prezlat, predrag! Kadar noč se v žakelj zvrne; Zvečer tudi kakšenkrat.
Misli na studencu.
Pobratim-a

Stanko in Jaka.
Jaka: Imaš kej tobaka ? Stanko: Tu imaš! Jaka: Imaš eno karto fino ? Stanko: Na — tu imaš! Jaka: Imaš en »fermenant« ? Stanko: Ti pa ne potrebuješ za kaditi nič druzega, nego svoj — gobec! —
Viastka: Srce mi pravi: ko bi Lak^ ali Hemca vzela, kako bi potem slovenske pesmi pela
Iz tavnika LjuMjiilia Kavke.
(Pri občil z dovoljenjem Ivan Ivanovi č.)
Tu, na list bom izlival ali zapisoval vse svoje misli, izražal svoje veselje, svojo tugo in žalost... Začnem pa z današnjim dnem, ker danes je bil za mene nenavadni dan...
(Tu in tam, kjer bodo izmanjkovali izrazi za misli, bom pisal pike, kajti to je moderno, in jaz moram tudi napredovati.)
Prišla je k meni kakor solnčna boginja, kakor vila iz bajnih pravljic, kakor Rafaelova Madonna In pogledala me je tako1 globoko, tako srčkano, presrčkano, milo s svojimi črnimi, globokimi, vodenimi, velikimi očmi, da je moje srce obstalo • a potem nedoumno burno bilo in tolklo. Pogledala me je in rekla.
»Gospod Ljuboljub, kako Vam kaj gre ?«
In odgovoril sem kakor sem vedel in znal. Faktum je, da je bilo grozno neumno, ker ona se je posmehnila — in to je menda basta.
Da bi bil kak Turgenjev ali Sooth, bi jo opisal, prav fino opisal in orisal tu v dnevniku —■ ali ker nisem zmožen, I moram pustiti.
»Ti boš tvoja, jaz bom moj« sem ji rekel.
Nekaj tednov pozneje.
Ah mili Bože !
Srce mi poka, joka, stoka, drhti, kipi, brenči, buči, ropota, poka, joka... od žalosti, od tuge, od koprnenja, od poželenja, od proklete nesreče...
Punca me je zapustila! O jerum, zapustila, zapustila, o jej, o jej, ah. ah.....
jejejejjj.
Pa, hu ! Naj spozna nezveta, kako sem jo ljubil!
Ustrelim se, ustrelim ! !...
Samo ob sebi je umevno, da ne bom več pisal sedaj dnevnika, ker se ustrelim. Tu se poslavljam od vseh znancev, prijateljev, starišev, sester bratov, »kužinov,« »kužin,« od Urške, Neže, Albine, Francke, Mieke in... in... in... Milke. Z Bogom vsi!
V dan vseh Svetnikov.
Ljuboljub Kavka.
*
* *
Da dni pozneje.
In šel sem ubogi Don Juan vkupit samokres za zadnje vinarje. Vkupil sem ga pri tvrdki Saunig & Dekleva. Konec
svojega turobnega življenja pa
želel
storiti na bregu bistre, zelene Soče, kjer sem jo večkrat gledal skrivaj, kako se je kopala, se koketno smejala in ž njo njene
Mesec pozneje.
Ej saj sem vedel! Še naša gospodinja tovarišice, da se je razlegal razposajeni je rekla, ko sem kerlc, fajn fant in kaj smeh daleč okoli, se izgubljal v bistrih va- ' jaz vem kaj še! (Zvečor namreč, ko so šli lov;h in v grmovju na bregu...	J
mlajši študenti spat, sva bila dolgo v noč| Tu sem torej zaželel si konec storiti v kup in tako si marsikaj povedala, gospo-1 svojemu življenju.
dinja namreč in jaz.)	| gel sem na vse zgodaj tja; šolo sem
Ad perpetuam memoriam zabeležim1 opustil, tu, da sem bil danes prav srečen. Nevem, j Vzel sem samokres v roko, ga skrbno kako naju je privlekla fortuna vkup, prišla ogledoval in začel razmišljati, kam bi se sva na samem skupaj in si razodela najino ustl.eiil; ali v čelo, v obraz, v prsa, v noge, mladostno, iskreno, ognjeno, nežno in burno, v roke
kipečo in drhtečo, urno in odkritosrčno, j Tu pa me je začel motiti hudobni pobožno in prijetno, ljubko in močno, po- duh> da naj ge ne ustrelim, da naj še trpežljivo, zvesto, razumno in prizanesljivo,1 živim... In zažel sem razmišljati... previdno, ponižno in trezno, čisto, mirno, I Spomnil sem se, da me je pogledala zanesljivo, ne mehkužno in ne nežimerno Urška Krasnyjeva oni dan prav milo, kakor ljubezen. Potem pa sva se objela - brala bi hotela regi> ljubim te pa sva oba »Vzgoja in omika«, torej! — In (lckl(, Bi slabo Ime reg ni priku. potem poljubila, ej prav fletno poljubila, | kupljivo> ali ime ni ni6je postranska stvar, da so ptički in njegove družice prestrašeni j In vendar bi bilo dobro> da bi se sfrfotali — pregrešila sva se paragrafa v usrrelii t
»V. goji in omiki« ter sva zaemokala; ni j No, slednjič sem se premislil in storil bilo mogoče drugače, jaz bi jo kar pojedel. | trden sklep, da — bom skušal svojo srečo — Ptički so sfrfotali, naju pa sama, da pri Urški. Samokres pa sem vzel seboj nazaj
sva bila srečna in sva se ljubila..... Ob domov za morebitno potrebo.., Tam zdoli
slovesu pa sem ji slovesno in pošteno pri- | pod m0j0 poateljo je shranjen...
segel, celo zaklel, da bo edina ona moj : Tako sem zopet začel pisati dnevnik.
ideal, moje vse.	.	Pisal ga bom naprej...
Pravni problemi o bolhi.
I.
Neža je vlovila debelo bolho — brejo! Je li dovoljono kazniti tako živalico ? Ne
—	in stokrat ne; ker plod, ki ga ona pod srcem nosi, ne sme biti poškodovan ali pa celo uničen! Niti dovoljeno ni take bolhe odstraniti, recimo, da se jo n. pr. skozi okno vrže; po zimi pa posebno ne!!
IV.
Iz svetega pisma je znano, da je žena možu podvržena; vender pa je dvojbeno, da li je žena p rim o rana dovoliti, da ji mož bolhe recimo po hrbtu lovi! Na prvi pogled bi imela žena to pravico, da se brani, ker n. pr. jaz imam pravico prepovedati »jago« dotičnernu, ki lovi po mojem zemljišču. — V navedenem slučaju da je ravno nasprotno ker »zemljišče« na kterem mož lovi ni ženino, ampnk — moževo, kakor dokazuje sv. pismo na sto in sto mestih.
Barufe in famiglia.
(Prepir v hiši.)
Permejdunaj da sem zadel. Zdaj pa za gotovo vem, kaj zadržuje Italjane v Trstu da niso prišli še z njih kandidati na dan.
—	Poslušajte! — Demokrati pa progresisti imajo tajne seje večer za večerom. Pri enem teh posvetovanj so prišli v pretreso-vanje vse dobre in slabe lasnosti — laških kandiilatov. — Šior »Feliče«, ki ima še vedno glavno besedo v zboru zakrivljenih nosov je argumentiral tako lc: Cari patrioti, zdaj je prišla vrsta na nas. Nemci so delali obstrukcijo, z rokami, nogami, pokrovci in noži — in ugnali so ministerstvo — premagali slovansko večino; — Mavroner seže vmes (Profcesto, mi nogoaperto il bcceo.) Za njimi so nastopili Cehi: so delali obstrukcijo z piščalkami in so razgnali — državni zbor — torej so zmagali. Zdaj jc prišla vrsta na nas. — Tudi mi Italjani se moramo pokazati na Dunaji — da nismo zajc;. — Z obštrukcijo primoramo ministra
ljustice, da izda ukaz, da morajo vsi fb-resti — vsi Slovenci v 24 urah po openski ' cesti iz Trsta. — Zato potiftbujemo »de-putate del pugno.«
(Hortis, bravo, mi šon pronto).
Le počasi. — Najprej prerešetajmo vse bivše poslance, da se prepričamo ali so dobri za obštrukcijo. —
Besedo ima Mavroner, naj on dokaže, i da bo za nas. —
Mavroner: Mi son grosso e grasso, mene se parlament ustraši če samo vstanem,
—	za to sem vedno sedel in bil tih. Spal in sanjal sem — kaj delajo moji prašiči doma. Se i proprio vol, sem tudi dober za punje. —
Venezian: A voti. Enoglasno: kandidira v III kolegiji. —
Gosp. Cambon, zdaj ste vi na vrsti. Ca m bon: Jaz imam preveč otrok po svetu — zato se ne upam v obstrukcijo ooi fatti — ker bi me kak češki poslanec še pobil. — Cambon ostane v trombi. — Zdaj govori Hortis: Ma, ma, dokler se ne ostrižem se ne upam v opozicijo, — ostriči se pa ne dam, ker moja edina moč je v laseli. Skoda bi jih bilo, ker ž njimi tako lepo paradiram po korsu. —
Venezian, prej ste pa zakričal da ste pronto. — Hortis: Vi me niste razumeli, jaz sem hotel reči — da.sem pripravljen — ostati doma. —
Hortis ostane v trombi. — Zdaj dam besedo »junaku« "Guiclu Angelli. —
Vsi: Ga ni, je šel v Italijo, škoda res, da ga ni več on bi bil dober, ta bi jim dajal kar od spredaj in zadaj. —
Venezian: Si, č vero peca, pecca
—	kakor vidim niso gospodje za obstrukcijo razun Mavronerja. — Saj pravim, edini karibaldinci so še nekaj vredni. —
Zdaj pride važno vprašanje kr>ga naj kandidiramo še: Imenujte vi najsposob-neje. — Več glasov: Spadoni — Venezian — Može Luzzatto — Raškovie — Banelli - Dompieri.
Venezian: Bašta, bašta — jih že preveč. —
Bratoš predlaga: Ker imamo toliko izvrstnih kandidatov, in da bi se komu ne zgodila krivica predlagam, naj navzoči imenovani kandidatje — dajo že nocoj un sogno della loro bravura, da vidimo kedo je najboljši za obštrukcije. — Zmagovalce proklamiramo jutri — in obesimo po vsem Trstu. Na to se postavijo vsi navzoči v dve vreti. — Kandidatje stopijo v sredo zavihajo rokavce kakor se spodobi obštruk-cionistom in... Paf -— zasoli Mavroner Ve-nezianu prvo za uho, -— Spadoni se zažene v trebuh Mavronerju in ga telebne ob tla, -— Raškovič ki je kretkoviden pa prime Luzata za krivo nogo in ga vleče, — ta ne bodi len mu zbije naočnike. — Banelli plane v mes in meče patriote v stran. — Venezian zakriči: Bašta, bašta: Vsi italjanski kandidatje so se skazali »junake«. Zdaj bomo »losali«, koga zadene sreča.
O tem prihodnjič. —
Tone gauner.
(J. Gabersky).
Bila sva sošolca in poleg tega tudi dobra prijatelja. Ime mu je bilo Tone. Priimek pustimo, to ni glavna stvar. Glavna stvar pa je, da je bil ta moj prijatelj »fest« fant, ter še za eno stopinjo več kot »festc fant, in za ta »več«, dobil je profesor Kanugla izraz v besedi »gauner«.
Povedati vam hočem, kako je zaslužil ta »gauner.«
Šolsko leto bližalo se je k svojemu koncu. Bilo je popoldne vročega junijevega dne. Isti dan popoldne imel je pri nas prvo uro pouk profesor Kanugla, oni stari kratkovidni gospodek, kateremu so vedno tičali najmanj 2—3 cvikarji na nosu. Jeden radi kratkovidnosti, drugi radi solnca in tretji sam Bog ve čemu ? Ali navzlic temu, da je imel svoje oči tako oborožene, videl ni niti v zadnji klopi, še precej dolge šolske sobe. Dasiravno star, in skoro slep, bil je često prav mladeniško dobre volje. Mar-sikedaj preganjal nam je dolg čas in spanec z finimi dovtipi, domačega pridelka.
Omenjega dne Toneta zjutraj ni bilo v šolo. Popoldne je prišel. Ali moj Bog, kak je bil! Oči je imel krvave ter pod njim črne proge. Bled je bil kot stena, poznalo se mu jo, da je potreben spanja. Bil je pravi model izkrokanega človeka.
Pozabil bi bil skoro omeniti, ali skoro bi np bilo potrebno, namreč, da sva sa Tonetom skupaj sedela. To si bi bil že vsak sam mislil, kajti, če sva bila prijatelja, bodeva tudi gotovo skupaj sedela. Sedež je izbral za oba Tone v zadnji klopi. Uprašal ga nišam nikoli, zakaj ravno v zadnji klopi? Zato je pač imel on svoje razloge!
Kakor rečeno, omenjega dne prišel je Tone ves zaspan v šolo. V) že knjige na klop, ter mi reče; »Veš kaj Jože, sinoči sem vso noč prekrokal in kakor vidiš, sedaj me jako zapeljivo vabi morfej v svoje
naročje. Jaz bom sedaj nekoliko zaspal. Ce bode pa »ta stari« katero za smeh povedal, le dregni me, da se bodem tudi jaz smejal.«
Kmalu na to plaval je že Tone v snu, ne po brezračnih višavah, ampak po ta-mošnjih krčmah in krčmicah. To sem sodil iz tega, ker je imel obraz tako lepo na smeh in včasih zašepetal »Kclnerea, kelnerca, luštna še enkrat to merico.«
Profesor imel je navado, da je prve pol ure razlagal, a druge pol ure izpr.i-ševal prejšno lekcijo.
PrVe pol ure je srečno minilo. Profesor odloži knjigo, ter vzame v roko »notes«, lista nekoliko časa po njem, ter pokliče: »Kommen Sic heraus Anton...«
Hitro dregnem spečega tovariša, hoteč ga izbuditi. Nisem imel časa povedati mu uzrok dreganja, kar se je začel že na vse grlo smejati i »krohotati. Tovariši in prof. Kanugla z menoj vred gledali so začudeni vanj. Mislili so, da je zblaznil.
A kmalu je nehal ta krohot. Tone videč, da se razun njega nihče ne smeje in da vse nanj zija, zbribtal se koj.
Ko ja nehala ta scena, oglasi se prof. Kanugla: »Kaj pa je z vam Anton...? Ali se vam zdi tako smešno ako vas pokličem k skušnji? Povedite mi uzrok vašega ponašanja, ali vam preskerbim v spričevalu dvojko iz predmeta in »minderend-spechend« v obnašanju. Potem mislim vam pač mine ono veselje.«
Kaj je hotel ? Povedal je vse, kot skesan grešnik pri spovednici, zasukal je resnico le za toliko, da se je glasilo, da je prečul že več nočij pri knjigah, ker ima v kratkem nadomestni izpit v matematiki, mesto pri kozarcu v veseli družbi. Tako je vse bilo poravnano.
»D a s ein Gauner, to jo gauner,
to je gauner, jamral je prof. Kanugla. £
Veliko je poklicanih a malo izvoljenih.
Miserere po orglarju.
(Dalje)
(doni pri sv. Juriju ob Ščavnici.) Fantje škoda je na njem: kaka škoda šepetajo, kje nek takega imajo, — daV prijazen bil z vsem; Če tudi je domači: vrh hriba borni sin. Vsakega že to označi, da bil je Slave vreden sin.
Jočejo dekleta mlade, žal jim po orglarju je. Pesmi pele vedno rade, v družbi njega zbrane vse. Grenka smrt je to storila, da rojaka ne bo več, smrtna kosa pokosila, duša njega je zdaj preč,
Le donite mu zvonovi, v slavo njemu zadnjo pot; grob Ti temen v pokoj bodi, v dolgih bitvah v vseh nezgod. Rad zaspiš gotovo mirno, po dolgem boju težkih dni. Prihodnost bo Ti v tolažilo, za kar do zdaj pretrpel si.
^ y y Strašne sanje. 14 \>
Za mizo sedi dr. Korber, piše in piše... Vroče je!
Kmalu je dremal, zaspal, drnjohal in sanjal...
— Duh Taafeja je prišel k njemu.
»Nesrečnež, sedaj si v mojej vlasti ! Kaj si ti vse napravil iz mojega delovanja iz moje zgradbe? Babilon!
Maščeval se bom nad teboj! Maščeval se bom nad svojimi podložniki! Ti si načelnik uradu... ti...!«
Rekši potegnol je nož izza pasa... Zakričal je Koerber... zastonj... strašno... Tedaj pa je pristopil k Koerberju njegov prijatelj grofThun. »Počakaj brate, kmalu ti bo pomagano!« — Rekši, razbil mu je črepinjo, iztrgal vse možgane iz glave in vzel iz svoje glave slamo, s ktero mu je napolnil potem njegovo črepinjo... Zakričal je Koerber... zastonj... strašno... Nenadoma pristopil je k njemu grof Hohenlohe; čim je Keorberja zagledal jej veselo vskliknol: »kaj tudi ti, dragi moj doktor, imaš slamo v glavi? — - In ti nisi | še avstrijski minister?" — Se danes boš minister...
Zakričal je Koerber... zastonj... strašno...
Ko se je prebudil, je zvedel, da je avstrijsko ministerstvo padlo in da je imenovan 011 — doktor Koerber -— prvim avstrijskim ministrom...!
Ž ii
DOPISI
Litegram Tvojega lista t. m. pravi: Sv. Anton. Imamo enega petelinea ki nima družice, ali jo je zgubil ali bi rad se družil na tujem dvorišču. Pridi da mu inštaliraš to posebno kokošico, ker sam nima sreče.
Odgovor.
Dopisnik ne pozna tukajšnjih razmer ali pa hoče po zvijači metati ljudstvu prah v oči. Reč je taka: Tukaj je več vrst petelincev ; je tudi tak, ki so ga drugi petelinei vže okljuvali in ravno zato ker je zahajal na tuje dvorišče ter si je iskal kokošico.
Vidiš Brivče kako lahko bi Te tvoj dopisnik spravil v zadrego. Ako bi ne prišel v kratkem — ne bi vedel koga inštalirati ali onega ki je vže inštaliran ali pa tistega, ki misli dopisnik, — in ravno radi tega ker je več vrst petelincev.
Se nekaj moram ti povedati; da pri nas je neka čudna oseba ki se s ti m kratkočasi, da glede z daljnogledam za otroci kadar gredo iz šole in kuka v katero prodajalnico da nosijo denar; .bolje bi bilo da bi svoja opravila ne zanemarjal.
Sveder
Rojan. Nevem ali vam je znano, da imamo tudi v Rojanu brivca, ali te že dobro ne brije ker nima vode! — Vodo morete seboj prinesti magari iz kanala pred sv. Antonom, ali pa naprosite man-derjarja da vam da, kar mu preostane od zalivanja. Morate vedeti, da je slov. Magistrat iz ljubezni do slovenskega želodca, dal zapreti vodnjak pri cerkvi. — Pravijo da jim puščajo cevi, kakor v plinarni in še drugod. Tolažijo nas da spustijo kmalu »Aurižino« po seali santi » Naš župan se malo briga, ker on raje pije novo vino kakor staro vodo. — Pri tej vodi so krščeni vsi Rojančani - tedaj je morala dobra biti, zdaj pa je zlezlo menda v njo nevarnih bacilov.« Sicer pa je znano da »ko bi ljudje ne mrli«, in konj ne drli, bi že davno svet podrli. — Dragi boter, recite našemu zastopniku naj pride pogledat, če ni že bil.
Vodnjak naj se osnaži pa lehko čakamo Bitrico. —
Telepisi
(po privatnem „Brivčevim" čukežni.)
Rojan 20. 11. Gospoda župnika Ju-rizzo pozdravljajo sedaj vsi Rojančanje. G. župnik je tako zadovoljen, da je raz-I delil po Rojanu 4000 klobukov iz sukna in 70 slamnikov, ker se pozdravljanjem klobuki hitro pokvare. V nedeljo bo pridiga o »klobukih«.
Pazin 20. 11 Hrvatje in Slovenci i iščejo avstrijsko vlado, na ktero bi se radi pritožili glede volitev; o avstr. vladi ni ne duha ne sluha.
Tolmin. 20. 11. Kraneelj- farba še . vedno ljudi da pojdejo v Spljet; najbrže čaka soško in dalmatinsko železnico!
Gorica. 20. 11. Tone! ti se daj voliti — železnic nebrojenih roj — ktere bode traba vdobiti — vzdihuje britko za teboj ! —
Gorica. 20. 11. Na Goriškem se je slama podražila, odkar je Pajer deželni glavar.
Gorica. 20. 11. Na goriškem dežel-| nem sodišču naprave nov oddelek za ka-žnene razprave med liberalci in klerikalci.
Dunaj 20. 11. Koerber je dal postaviti v parlament 18 (kipov) mož, da ne
bo parlament vedno tako — prazen!
Dunaj. 20. 11. Vlada misli kandidirati v drž. zboru — § 14.
Dunaj. 20. 11. Danes je bil minister j Wittek v audijenciji; najbrže bo kmalu na železnici — kaka nesreča !
Praga. 20. 11. Milan, — sedaj: bodoči stari oče — je izjavil, da ni on auktor knjige »Misterij žene« ampak —-Zofka K v e d e r.
Ljubljana. 20. 11. Jezična Polonca —- znana iz Brivca — išče moža. Prednost imajo gluhi!
Peking. 20. 11. Včeraj je zašel general Waldersee — stol v mestnem gledišču ; predstavljali so : Mlinar in njegova hči«.
Peking. 13. 11. Danes si ji naročil Waldeee en »vvergel«. ker mu je dolg čas, in dela ni nič 1
Calje. 4. 11. »Žabji kvartet« iz Gorice, je imel 4. 11. tukaj svoj občni zbor. Pričakujemo točnega poročila ;
Njujork. 20. Odhar je prišla sem toliko evropejskih blaganikov, je postala Amerika — blagajnica Evrope. —-
Capstadt. 20. 11. 900. Lord Roberts javlja, da se nahaja med premaganimi 1 tudi
Lažnjivi Kljukec«.
K
-t\£rn -tiirn.
T1^
Pczor!
Pozor!
Peter Šmid,
BRIVCEV KOLEDAR žganjekuh v Selcih nad Škofjeloko
za leto 1901
Pozor!!
izide meseca novembra.
Stane 25 nov. (50 stotink.) Prinašel bode vsakovrstno gradivo Koledar in lepe slike.
Upravništ vo.
XXXXXXXXXXXXXXX
Prva slov. zaloea pohištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
(na desni strani cerkve sv. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke.
nnnunnnnnnnnnnn
priporoča fini brinjevec liter 2 K 40 st., borovničovee liter 2 K 80 st. Domač izdelek večji množini. Trgovcem 10°/o popust.
I. V1ČIČ, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri Marillll L U k Šil na Proseku.
Cene ugodne.
Kroma
Trst ulica S. Marco štev. fi. Trst.
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivaj :> se tudi vedno mrzla jedila. •	Udani
A n t. Babic.
1
r
XI
I
X
s
T T
II l! T
w
\\r
t
MEHANIČNA DELAVNICA
TRST, - Via S. Lazzaro št. 6. - TRST
(nasproti hiše Salem)
Antona Škerl
skladište originalnih šivalnih strojev „Adrija" iz Budimpešte in velceipedov najimenitnejših tvornic v državi in inozemstvu.
Šivalni stroji se zagotovijo za pet let, a velocipedi za eno leto.
flzvršajejo ee poprave velcaipedev, šivalnih strojev, motorjev na gas in na par itd.
DELAVNICA ZA LESKETEČE NIKE LIKANJE
Skladišče vseh podrobrnostij za velocipede in šivalne stroje. Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev.
Razprodaje, zamenjuje, izposojajo velocipede.
Vsakovrstni popravki ali naročle tzvršnjejo se točno in iitro po nizki ceni.
Gostilna
pri Zlatem Križu
ali
pri „LIZI", v Gorici.
Podpisani priporočuje svojo staro narodno gostilno vsakemu Slovencu ki obiskuje Gorico.
Dobi se vedno dobra in snažna postrežba o poludne in na večer. — Vozniki imajo na razpolago hleve za konje. — Popotniki dobe vsak čas čisto in ceno prenočišče —
Za obilni obisk se priporočuje
__Ivan Katnik,
gostilničar.
ZALOGA POHIŠTVA
Rafaela Italia
TRST - Via Maleanton št 1 - TSRT
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
pohištva vsake vrste
Levi Minzi v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Hosrat izbor v tapetarijah, zrcalili in slikali. Ilustrirali cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao.
} < < \
<
i
V__
^Ljubljanska kreflitna taka'
v
LJUBLJANI
Špitalske ulice št. 12.
r--
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih ; papirjev, zastavnih pisem, : srečk, novcev, valut itd. za najkulantnejših pogojev.
Posojila
na vrednostne papirje
proti nizkim obrestim.
%
Zavarovanje
proti kurzni izgubi.
Promese
k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižiče, na tekoči račun in na gira-conto s 41/2°/o obrestova-njem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjio najkulantneje. Borzna naročila.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje. Družba ima 5.250000 z alož. kapitala. Asikuracije so znašale : Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg, - ljubljana - Glavni trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
Leposlovni list za ženske i z-h a j a v T r s t u enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pripovesti, pesmi in razne ;> o d u č n e nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov:
Upravništvo ,,Slovenke" — Trst.
ooooooeooooooo
1 Prodajalnica jestvin O
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero_si bodi družino:
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Q	Pošilja tudi na deželo.
Z obilni obisk se priporoča
8	udani
Vekoslav Pečenko, trgovec.
oooooootoooooo*
„Slavisehes Eclio" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tohakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Scliwentner po 14 nvč.
gWT Časopis vestno zasleduje slov a 11 s k o g-ibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez tega lista.
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št 9. - trst - niioa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
nca i»
registrovana zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. prejema hranilne uloge in obrestuje 4%. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Prva slovenska trgovina i ieležjem
Konjedic & Zajec
v Goric], pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico?
Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljšo Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah. '•H
Eentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelj6 Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, dateki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.7tj
1893	„ 38.245.13
1894	n 49.741.66
1895	„ «.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095.10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 4krat prej kakor pri drugih hranilnicah
T
Svoji k Svojim
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežiin kruhom : prodajalce, lcrčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
V*- ulici Stadion št. 20. ^m
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
i
<
Generalna agencija „E. H o ve
ustanovljena 1 878.
Prvi tržaški vGloflrom
v ulici Fabbri
FRAN BEDNAR
TRST
Ulica Ponte rosso štv. 2
Velika zaloga šivalnih strojev zadnjega sistema in biciklov Cleveland Humber, Adler, Nauman in Styria.
Svetovne marke.