glasilo delavcev tosame Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XVI Št. 10 oktober 1980 30 let samoupravljanja Svečana seja delavskih svetov Letos je ob svojem prazniku 10. s9Ptembra TOSAMA, kot vrsta dru-gm organizacij združenega deda v celi Jugaslaviijii, praznovala še poseben jubilej — to je 30-letmico sarnoupravlj anj a. Simbolični prevzem pravic do samoupravnega odločanja v Tosami je. predsednik prvega DS Karl Ju-trsek opisal v pogovoru, ki je bil javljen v prvi številki Tosame Jy65. leta, taikole: »Leta 1950 je bil Postavljen prvi DS. V prejšnji kon-rekciji je bila ob tej priliki prosla-y.a vsega kolektiva, na katero je prišlo tudi mnogo povabljencev, sekretar okrajnega komiteja KP iz Jamnika, pa mi je izročil ključe cele tovarne; bil je takšen šop, da sem jih komaj nosil.« Z izvolitvijo delavskega sveta Poleti 1950 in simboliko izročitve tovarniških ključev se je začelo novo obdobje, v katerem prevzamejo delavci in občani pravico do neposrednega odločanja. Ob proslavi obletnice teh po-membnih dogodkov so se zbrali 12. S0ptembra na svečani seji delegati vseh delavskih svetov skupaj s povabljenimi gosti in sicer: člani pr-vega delavskega sveta, predsedniki delavskih svatov tridesetletnega obdobja, iznajditelji katerih predlogi ?° bili sprejeti v obdobju 1978-1980 m delavci, ki letos slavijo svoje de-t°vne jubileje. . _ Zaradi večjega števila vabljenih J e bila svečana seja v Delavskem domu. Prisotne delegate in goste je Hlodoma pozdravila predsednica tvOOS Tosame tov. Ivanka Ogorevc. Po pozdravnem nagovoru in sprejetju dnevnega reda je predsednik SDS tov .Viljem Dolenc v osrednjem govoru orisal pomen in dosežke samoupravnega dela in odločanja. Krajšemu kulturnemu programu v katerem so sodelovali člani mladinskega aktiva Tosame ter pevci okteta TOSAMA, je sledila podelitev priznanj. Najprej so priznanja z značko »30 let samoupravljanja« prejeli člani prvega DS in dosedanji predsedniki delavskih svetov, nato pa so bila podeljena še priznanja za iznajditeljsko ustvarjalnost del ter 10, 20 in 30- letne delovne dobe. Predsednica KOOS: Ivanka Ogorevc Od 31 članov prvega delavskega sveta je bilo vabljenih 21 članov (glede na dosegljivost), svečane seje pa se je udeležilo 14 predstavnikov DS, medtem ko je bilo na seji od 18 vabljenih 12 dosedanjih predsednikov DS. V nadaljevanju članka objavljamo govora obeh predsednikov z omenjene svečane seje DS: predsednice KOOS — Ivanke Ogorevc in predsednika SDS — Viljema Dolenca. Pričenjam slavnostno sejo vseh delavskih svetov ter vas prisrčno pozdravljam. V prijetno dolžnost si danes štejem, da v naši sredini pozdravim prisotne člane prvega delavskega sveta, kakor tudi predsednike dosedanjih delavskih svetov. Iskreno pozdravljam naše inovatorje, z željo, da inventivna dejavnost v naši delovni organizaciji še bolj zaživi. Pozdravljam pa tudi vas — jubilante — in vam čestitam za vaše 30, 20 in 10 letno delo in ostale piri-sotne goste. Danes namreč proslavljamo 30-letnico delavskega samoupravljanja. 10. septembra leta 1950, je bila prva seja — prvega delavskega sveta. Takrat smo postavili zgodovinski mejnik nadaljnjega sistema socialističnega samoupravl j anj a. Zato bomo to obletnico, ki je povezana z velikimi dosežki v našem gospodarstvu kot v delavskem samoupravljanju, v bodoče organizirali ob tem času. DNEVNI RED ZA DANAŠNJO SEJO JE SLEDEČ: — Sledil bo slavnostmi govor pred-■sedniiika skupnega delavskega sveta tov. Viljema DOLENCA, ■ki bo orisal 30-letno pot delavskega samoupravljanja pod geslom »TOVARNE DELAVCEM!« Nato bo kratek kulturni program, katerega je pripravila naša mladina. Predstavili se nam bodo pevci našega okteta ter recitatorji. Sledila bo podelitev priznanj in sicer: — članom prvega delavskega sveta — predsednikom dosedanjih delavskih svetov — inovatorjem in — jubilantom PREDSEDNIK SDS: VILJEM DOLENC Delavcem cele Jugoslavije se v proslavljanju tridesete letnice samoupravljanja pridružujejo tudi vsi TOSAMOVCI. Z današnjo slavnostno sejo želimo poudariti zgodovinski pomen, ki ga ima 10. september, ko se je na prvi redni seji sestal prvi delavski svet v Tosami. Tudi v prihodnje naj bo to dan, ko bomo izročali priznanje našim samouprav-Ijalcem za izjemne ustvarjalne dosežke ter dolgoletno in vestno delo. S posebnim zadovoljstvom zato pozdravljam vse povabljene, še prav posebej pa člane prvega delavskega sveta in vse predsednike DS, ki so navzoči na tej seji. Vseh teh trideset let, ki so kar prehitro minila, je pustilo neizbrisne sledove. Ne samo na zunaj, kjer se očem kaže obširen kompleks modernih zgradb, ki kot park obdajajo zelenice, še bolj se to pozna Priznanje prvima članicama DS, tov. Štrukljevi in tov. Mavsarjevi na ljudeh. Življenjski nivo, ki se je nekaterim zdel nedosegljiva Indija Koromandija, je postal naš vsakdanji spremljevalec. Ko se tako sproščeno pogovarjamo o našem samoupravljanju včasih kar preveč nestrpni, ker ne gre vse idealno po naših željah, prehitro pozabljamo izredne rezultate. Eno je moč pribiti: brez samoupravljanja ne bi imeli vsega tega kar imamo in samo samoupravljanje, pred katerim je še nedvomno velik razvoj, nam zagotavlja boljšo prihodnost. Nedvomno je samoupravni socializem Jugoslavije danes vzor mnogim narodom in državam po svetu postal to predvsem zaradi humanosti s katero so tovariši TITO, KARDELJ, KIDRIČ, PIJADE in drugi postavili temelje družbi ponosnih ljudi, ki se zavedajo težav, ki jih prinaša naš čas vendar pa se z njimi znajo spoprijeti pogumno, demokratično z zaupanjem y svoje lastne sposobnosti in moči. Tisoč dvajset samoupravljalcev nas združuje delo in sredstva v Tosami. Vsak dan večje rezultate dosegamo, vsak dan večje sposobnosti in trud je potreben za potrjevanje zrelosti kolektiva, ki ima svoje mesto v Evropi pa tudi na Viru. Potrebe tisočev Jugoslovanov pa tudi tujcev krijemo z rezultati svojega dela. V teh trideset letih smo močno posodobili naš strojni parit, osvojili smo nove izdelke in tržišče. Dvesto sedeminsedemdeset izdelkov obsega naš proizvodni program. Dvesto šestintrideset milijonov dinarjev dohodka je v letu 1979 prigospodaril naš kolektiv, kar je več kot dvakrat toliko kot v letu 1973 ko je dohodek 107 mi-Ijonov usvtaril kolektiv 758 ljudi. Tristopatmosemdesetiim delavcem, kil so pred tridesetimi leti veselo in sproščeno proslavili prevzem ključev bivšega podjetja, je gotovo prijetno pri srcu ko v našem glasilu »TOSAMA« berejo o vse večjih dosežkih na vseh področ-lih našega samoupravnega socialističnega gospodarjenja. Primerjava med rezultati izpred tridesetih let ne bi bila ustrezna, zato se za hip pomudimo še pri Primerjavi kazalcev gospodarjenja v letih 79/73. Vsak zaposleni je u-stvaril leta 1973 141.125 din, v letu 1979 pa že 241.544 din, kar presega dohodek zaposlenih v industriji občine, pa tudi najboljšega v bombažni industriji Slovenije. Zavedamo se, da je vse te rezultate dosegel lahko le v svojih odločitvah svoboden kolektiv, ki so Na svečani seji delavskih svetov, ob proslavljanju 30-letnice sa-moupravljanja v TOSAMI so bile Poleg drugih priznanj podeljena tuni priznanja iznajditeljem, katerih predlogi so bili obravnavani in sprejeti v letih 1978 do 1980. Priznanja za delovanje na tem Področju so prejeli: Tov. DOLENC Viljem, ki je predlagal skrajšanje dolžine iprana na mirnosept-komfort vložkih po vzorcu švedskih mirnosept-komfort vložkov. Z manjšo preureditvijo stroja je bil dosežen prihranek iprena. Tov. Franc ROŽIČ, dipl. ing. in Danica MERKUŽIČ sta poiskala no-Vo tehnološko pot krepiranja krep ovojev. S tem so se zmanjšali proizvodni stroški in poraba osnovnega materiala. Tov. ROŽIČ Franc, dipl. ing. je ga doseženi rezultati spodbujali k novim naporom in podvigom. Veliko je naše zadovoljstvo in ponos, da lahko povabimo prve u-stvarjaice te naše bogate in polne zgodovine samoupravljanja v Tosa-mii, da se za kratek hip pomude z nami, obude spomine ter se seznanijo z nasledniki v velikem procesu ustvarjenja bolj svobodnih socialističnih odnosov med delavci Tosame in vsega sveta. Tosamin praznik je glavna priložnost, da se zahvalimo našim jubilantom, da jih priznanje spodbudi za nove ustvarjalne dosežke. Moja največja želja je, da bi se vrste požrtvovalnih izumiteljev in izboljševalcev še naprej množile, da bi prvo mesto med tekstilnimi tovarnami ne le obdržali, ampak še okrepili. še avtor inovacij snemalke zanke z nosom« in »lovilec vhoda votka na igelnem tkalskem stroju z dvojnim votkom«. Z uporabo nove snemalke zanke z nosom, pridobimo enakomeren raven votek pri vsaki gostoti, pravdno delovanje igle z jezičkom in enakomerno poljubne zanke na izhodu votka. Z namestitvijo lovilca vhoda votka ,ki je fiksen in pritrjen na letev je zagotovljena stalna širina ovoja in poljubne zanke brez vsakega zgoščanja osnove. Za uspešno vpeljavo inovacije v proizvodnjo in prizadevnost je bil nagrajen tudi tov. Ivan CERAR. Tov. SVETLIN Vinko je predlagal, zrisal in namestil nov izravnalni valj za drobljenje celuloze. Z namestitvijo tega valjčka je u- spel v dobršnjem delu zmanjšati povratni tok materiala, zaradi katerega se je večkrat zapolnil mlin, kar je predstavljalo dodatne zastoje. Poleg tega so se zmanjšali odpadki, ki so nastali zaradi čiščenja mlina in izboljšala se je enakomernost izdelka. Tov. KAMIN Pavli je podala predlog za tehnološko spremembo izdelave (perforiranje) in pakiranje stripa. S to inovacijo se je povečala storilnost in pridobili smo na delovni sili. Tov. SVETLIN Janez, tov. STUPICA Franc, tov. VOLKAR Ivan so praktično rešili in izvedli predlog perforacije stripa. Realizacija te inovacije je pokazala, da so se zmanjšali zastoji in tudi obraba nekaterih delov se je zmanjšala. Tov. Franc JAMŠEK je predlagal, da se zamenja obstoječi zavorni sistem na Haunijih 7, 8 in 9 z novim na elektromagnet. Z uvedbo inovacije so se zmanjšali odpadki, povečal izkoristek stroja in s tem vezana storilnost. Drugi predlog se nanaša na zamenjavo obstoječega načina navijanja robu na stroju 3M, ki ni dovolj fiksen, s preureditvijo pogona. Prednost tega predloga je, da je ob minimalnem vlaganju dal dobre rezultate. Za uspešno realizacijo predloga je prispeval svoj delež tov. ZUPAN Rafko. Tov. Janez KOVIČ je predlagal izboljšavo navijanja tkanih ovojev na igelnih avtomatih, namreč trdota navitka traku na osnovnem valju za nadaljno predelavo ni ustrezala. Z namestitvijo obtežilnih valjčkov se je trdota navifkov zvišala kar se je v nadaljnih del. fazah poznalo, na boljši kvaliteti in zmanjšanju odpadkov. Tov. ŠTRUKELJ Stane j s svojo inovacijo odpravil zamudno natikanje svitkov na cevke. S to inovacijo je olajšal delo mikaik, zaradi spremenjenega odvijanja pa se je podaljšala življenska doba. Inovator Franc Jamšek Zaradi težkih pogojev katerim so izpostavljeni ležaji za vrtenje košare (pri stopah) je prišlo do pogostejših okvar in zastojev. Za na- (nadaljevanje na 4. strani) Tudi tov. Ivan Sotler je bil član prvega delavskega sveta Podelitev priznanj inovatorjem Ivan Cerar — priznaje za inovatorstvo bavo teh ležajev so potrebna devizna sredstva. Predlog tov. Miha Kerča na spe-aifičan način podaljšuje življensko dobo ležajev. Prihranek je na rezervnih delih in storilnosti. Izboljšanje kondenčne toplote za segrevanje hladne vode iz ionskega izmenjevalca je predlagal tov. BOKAL Franc. Ta predlog je edefi redkih na področju varčevanja z energijo. Anzi Friderik dipl. ing. 7. Gajič Ana 8. Hribar Alojzija 9. Jerak Ivanka 10. Kerč Jože 11. Kuzmanovski Vasile 12. Merkužič Milena 13. Novak Kristina 14. Peterka Ana 15. Pirnat Ivanka 16. Prašnikar Jože 17. Pervinšek Janez 18. Pervtinšek Stane 19. Požar Anton 20. Rode Janez 21. Uštar Marija 22. žužek Matilda — 10 LET — 1. Arnuš Franc 2. Ar m eni Ani 3. Breceljnik Nuša 4. B latniik Brane 5. Bajde FranOka 6. Batič Ivanka 7. Bedenak Štefanija 8. Cerar Francka 9. Cerar Marija 10. Drobne Ljuba 11. Gotar Jožii 12. Gorenc Alenka 13. Gaberšek Julijana 14. Hrovat Marija 15. Hribar Martina 16. Iglič Jožii 17 Iglič Pavla 18 Jeras Tatjana Jubilejne nagrade — 30 LET 1. Bevc Amalija 2. Djuraševič Rajko 3. Frartkoviič Brigita 4. Križman Lojzka 5. Križnar Peter 6. Oražem Jože 7. Sevšek Slavka 8. Trdina Joži 9. Urankar Franc 10. Zupan Mihaela — 20 LET — 1. Banko Janez 2. Bernot Tončka 3. Brodar Francka 4. Dimc Janez 5. Dolinšek Ciril 6. Fuks Martina 19. Jurak Zlatka 20. Kosec Marija 21. Korošec Jože 22. Korošec Olga 23. Kosmalč Pavle 24. Krašovec Fani 25. Kocjančič Tomaž 26. Kosirnik Marjeta 27. Limoni Janez 28. Markovič Milena 29. Murn Maruša 30. Mushica Bajram 31. Maček Marija 32. Mujdriča Marija 33. Merkužič Jože 34. Prenar Jože 35. Poljanšek Marija 36. Pavlič Martina 37. Piliček Olga 38. Pirnat Matevž 39. PestotnSk Janko 40. Peterka Ljubica V mesecu septembru so imeli seje naslednjii samoupravni organi: — DS DSSS — DS TOZD Saniteta — DS TOZD Filtri — dvakrat ' Odbor za splošne zadeve Pomembnejše zadeve, ki so jih samoupravni organi obravnavali in Sklepi, ki so jih sprejeli so: Stanovanjska problematika Odbor za splošne zadeve je med drugim obravnaval tudi stanovanj-ske zadeve in sicer kreditiranje izgradnje oziroma nakupov stano-vanj ter dve Vlogi zaradi rešitve stanovanjskih razmer. Sprejeti so bili naslednji sklepi: — Pri Stanovanjski skupnosti občine Domžale se najame kredit v višini 1.400.000,— din — Pri LB Banka Domžale se vežejo sredstva v višini 688.520,— din, pridobljena kreditna sredstva se namenijo za nakup stanovanj v SPB — 1. — Za reševanje individualne stanovanjske izgradnje se pri LB Banka Domžale vežejo sredstva v višini 600.000,— in sicer za izgradnjo 500.000,— din, za adaptacije pa 100.000,— din. Obravnavani sta bili tudi dve v'ogi naših komercialnih predstavnikov in sicer Bajrama Mushice in Bdhema Džaffiča. Obe vlogi sta prispeli prepozno, saj je razpisani rok Ja reševanje stanovanjskih potreb Ze potekel, zato sta bili vlogi negativno rešeni. 41. Ručigaj Olga 42. Rožič Lojzka 43. Stare Valentin 44. Urankar Justina 45. Žavbi Zvonimir 46. Kerč Joži 47. Novak Marjan Investicije DS Filtri je v zvezi z investicijami sprejel sklep: — Potrjen je bil nakup akumulacijske peči za delavce v skladišču surovin. DS Saniteta je na svoji seji sprejel naslednje sklepe: — Odobrena so sredstva za izdelavo 10 kosov transportnih vozičkov za potrebe mikalnice v skupnem znesku 65.000,00 din. — Odobri se koriščenje sredstev za investicijsko vzdrževalna dela pri adaptaciji sanitarij v mi-kalnici v višini 436.492,00 din. — Odobrijo se sredstva za nakup osnovnih sredstev v vlaknovin-Skem oddelku. — — •r-' ar~—^ Inventurna komisija Vsi trije delavski sveti so na svojih sejah sprejeli sklep o imenovanju članov inventurnih komisij ter enoletno podaljšanje mandata komisiji za revalorizacijo osnovnih sredstev. OD Delavski sveti so v okviru javne obravnave obravnavali Družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo ter sprejeli oceno o uveljavljanju načela delitve po delu v DO TOSAMA: — Delavci v DO TOSAMA na podlagi javne razprave o oceni uve-Jjaivljanja načela delitve po de- lu in obravnavi in analizi vsebine DD o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo, ugotavljamo, da je naš obstoječi sistem delitve OD v osnovnih izhodiščih usklajen z določili ZZD, ki v temeljih določa osnove za razporejanje sredstev za OD. — Kot nadaljnjo programsko u-smeritev predvidevamo razvijanje obstoječega sistema s poudarkom na osnovah in merilih za individuallno merjenje delovnega prispevka. — Strokovne službe so dolžne u-skladiti naše samoupravne splošne akte z določili Družbenega dogovora (DD) v predpisanih rokih in bodo veljali s sprejetjem DD, tu pa je predvsem mišljena vgraditev metodologij sprejetih z DD v naš sistem delitve po delu. Nada Skubi Obračunavanje prispevka za topli obrok v letu 1980 Po sklepu Odbora za splošne zadeve, se bo v DO Tosama pričelo z obračunavanjem prispevka za topli obrok s 1. septembrom 1980. Prispevek 4 din za en dnevni obrok se Odtegne delavcu od čistega osebnega dohodka ob izplačilu osebnega dohodka, to je na izplačilni dan. Prispevek 4 din za en obrok ne prispevajo tisti delavci, katerim se na podlagi zdravniškega spričevala izdajajo boni za dietno prehrano. Kako bomo torej obračunavali ta prispevek? Kot osnova za izračun »delovnih dni« služi spisek, s katerim se ugotavlja upravičenost do višine povračila za prihod na delo ali z dela, zmanjšan za število izplačanih dnevnic v tem mesecu. Ker so podatki o prisotnosti na delu dosegljivi šele prvi delovni dan v naslednjem mesecu, se le-ti ne morejo vzeti kot osnova za obračun prispevka, temveč en mesec poprej (podobno, kot se dobi osnova za obračun stimulacije, za redni letni dopust in drugo). Torej: osnova za obračun prispevka za mesec september bodo delovni dnevi iz meseca avgusta, za obračun prispevka za december (osebni dohodek bo izplačan januarja) pa število delovnih dni iz meseca novembra. Jamnik J. S sej samoupravnih organov Javna razprava o aktih s področja osebnih dohodkov V obdobju od 10. do 20. septembra je v naših sindikalnih organizacijah potekala široka javna razprava o Družbenem dogovoru o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in o Družbenem dogovoru o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog. Izvršni odbori OOS so se vključili v javno razpravo o obeh družbenih dogovorih v Skladu s Stališči, ki so bila sprejeta na posvetu, 4. septembra 1980. Delavci smo na sejah IO OOS obravnavali tudi oceno uveljvljanja načela delitve po delu v naši DO in ugotovili posamezne pomanklj iivosti oziroma smo prišli do nekaterih boljših in konkretnejših rešitev urejanja področja delitve po delu. Te rešitve in usmeritve ^ za nadaljnje delo strokovnih služb so bile sprejete na sejah vseh treh delavskih svetov (DSŠS, Saniteta, Filtri) in so naslednje: — Delavci Tosame na podlagi razprave o ocenitvi uveljavljanja načela delitve po delu in obravnavi ter analizi vsebine družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo ugotavljamo, da je naš obstoječi sistem delitve OD v osnovnih izhodiščih usklajen z določili zakona o združenem delu, ki v temeljih določa Osnove za delitev sredstev za osebne dohodke. — Kot nadaljnjo programsko usmeritev predvidevamo razvijanje obstoječega sistema s poudarkom na osnovah in merilih za individualno merjenje delovnega prispevka. — Strokovne Službe so dolžne u-skladiti naše samoupravne splošne akte z določili družbenih dogovorov v predpisanih rdkih in bodo veljali s sprejetjem DD; tu pa je predvsem mišljena vgraditev metodologij sprejetih z družbenim dogovorom v naš sistem delitve po delu. Obravnavi obeh družbenih dogovorov so v naši sredini prisostvovali tudi predstavniki republiškega odbora sindikata za tekstilno industrijo in predstavniki občinskega sindikalnega sveta Domžale. Na vseh sestankih, koder smo obravnavali vsebino družbenih dogovorov, se je v razpravah oblikovalo vrsto vprašanj, stališč in pripomb. Naj navedem nekaj bistvenih: — Družbeni dogovor predvideva u-vedbo več vrst kazalnikov za oblikovanje sredstev za osebne dohodke. Iz gradiva pa ni razvid- no delovanje kazalnikov in razmerja med njimi. — Uvaja se enotna tehnologija, ki pa ni usklajena z dosedaj uporabljenimi izrazi — predvideva se posebna odgovornost in zadolžitev poslovodnih organov pri pripravi Strokovnih gradiv za oblikovanje meril za ugotavljanje posameznih sestavin rezultatov dela. — Zelo splošno in nedorečeno je poglavje, ki govori o delitvi OD na osnovi minulega dela. — Nadomestila za OD (bolniška, vojaška obveznost) se urejajo drugače kot do sedaj. — Kriteriji za diferencirano delitev regresa za letni dopust bi morali biti konkretnejši. — Mnenja smo, da je višino regresa, nagrad ob upokojitvi in ostalih nadomestil nujno potrebno uskladiti v širšem jugoslovanskem prostoru. — Ne strinjamo se z ukinitvijo jubilejnih nagrad. — Nedorečeni so členi, ki predvidevajo ustanovitev strokovne Službe za uresničevanje tega družbenega dogovora. — Za celovito obravnavo družbenega dogovora je nujno potrebno zagotoviti vse priloge, ki so predvidene kot sestavni del DD. Vsa ta naša stališča in pripombe smo Skupaj s še ostalimi posredovali na občinski 'sindikalni svet in upamo, da se bodo pri zbiranju vseh pripomb na nivoju občine u-pdštevala. Dosedanja družbena praksa In prizadevanja za uveljavitev načela delitve po delu in rezultatih dala sta pokazala zalo različne in mar- Skladišče v novih Sredina septembra. Na vratih skladiščne pisarne v kleti vile se je pojavil napis: »Obveščamo vas, da smo se preselili v nove prostore in sicer na rampi novega skladišča.« S tem se je končala verjetno najdaljša borba za boljše pogoje dela skladišča. Pred precej leti je ta prostor zadoščal za garderobo in pisarno skladišča. Obseg se je večal, zgradilo se je novo skladišče, obseg proizvodnje je skokovito naraščal in s tem tudi pretok materiala. Prostor pa »žal« za nujno administracijo nli več zadoščal. Leta 1976 se je gradilo novo skladišče in že takrat je bila zahteva, da se narede primerni prostori za garderobo, sanitarije, ki sikje nezadovoljive rešitve, hkrati pa neučinkovite in neusklajene z zakonom o združenem delu. Vise to je zahtevalo izdelavo družbenega dogovora, v katerem se udeleženci dogovora o skupnih osnovah .in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za OD, in skupno porabo ter za skupna izhodišča in naloge za nadaljnje aktivnosti. Družbeni dogovor ima sedem poglavij z njihovo vsebino žele u-deleženci o nadaljnjem lastnem angažiranju in odgovomosti razviti in utrditi osnove s katenimii bodo delavci v samoupravnih splošnih aktih hitreje in lažje urejali odnose pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in pri tem poiskali take rešitve, ki bodo krepile zavzetost slehernega, za produktivnejše delo in odgovorno gospodarjenje. Zlasti so pomembna poglavja, ki opredeljujejo skupne osnove in izhodišča za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo. Družbeni dogovor je pomemben akt predvsem zato, ker predvideva enotno izvajanje določil zakona o združenem delu in je obenem osnova za resnično samoupravno sporazumevanje o razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Za dosego tega cilja pa je potrebna izpolnitev Vseh obveznosti udeležencev tega družbenega dogovora, ki se nanašajo zlasti na oblikovanje posameznih metodologij, katere so potrebne za enotno urejanje tega področja. Nikakor pa ne bi smeli dovoliti, da bi družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje sredstev za OD in skupno porabo postal administrativni ukrep, ki bi deloval na vse delovne organizacije linearno in bi glede na posamezne specifičnosti gospodarjenja onemogočal normalno gospodarjenje. Arnuš Franc prostorih jih do sedaj ni bilo in seveda bolj primerno pisarno. Dolgo časa je trajalo, da se je pričelo graditi, med gradnjo smo nestrpno pričakovani zaključek del. No, nazadnje pa je prišel tudi selitveni dan. Nesrečni »hidrantarji« so dobili prostorno garderobo s tušem in toplo vodo; vsi skupaj pa človeške sanitarije, administracija pa se je rešila nizke in majhne kletne sobe. Občutki v novih prostorih? Zelo lepi, kar nenavajeni na malo bolj udobno delo. Najbolj pa so veseli naši fantje, ker imajo končno spodobno garderobo z možnostjo tudi, da se pošteno umijejo po včasih zelo umazanem delu. Milan Drčar Srečanje z upokojenci Hafner M. Nekateri pa so izkoristili to priliko ,da se pogovorijo in obujajo spomine. V tako prijetnem vzdušju je hditro minil popoldan. Avtobus Ze vrsto lot organizira naša de- Potem je zadonela harmonika, ]e že čakal, da nas bo odpeljal. Ob lovna organizacija tradicionalno/to- upokojenci so se zavrteli na plesi- • . vanško srečanje z našimi upoko- šču in dokazali nam mlajšim, da 80 b.l. vsi upokojen« jenci. V letošnjem letu smo orga- klijub letom, še vedno dobro obvla- e dim, da so zelo hvaležni delavcem gazirali to srečanje v mesecu sep- dajo to obliko družabnosti. Tudi Tosame, ki na tak način pokažejo, tembru ko je naiš kolektiv prazno- pevci so se oglasili in družno z znaj0 ceniti minulo delo. ljanitrlldeSett> O^etnflco sarnouPrav" našim oktetom prepevali lepe na-J \jai. , . . rodne pesmi. večina upokojencev se je z veseljem odzvala vabilu. . Ob 12. uri so se zbrali v jedilnici kjer so jiih pozdravili predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in glavni direktor. Tam jim je tudi tov. Buni-ceva — naša blagajničarka razdelila »plave kuverte« in paket z našimi izdelki. Ob 13. uri smo se zbrali pred Podjetjem, kjer nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal v gostišče kavka v Moravče. Tam so upokojencem pripravili kratki kulturni Program naši mladinci in naš ok-tet, nato je sledilo kosilo. Po kosilu so se upokojenci na Pobudo »na Mšno« upokojenega bivšega glavnega direktorja tov. . aJca Slavka, dogovorili, da bodo •mali ustanovno Skupščino. Skleni-o so, da ustanovijo KLUB UPOKOJENCEV TOSAMA, katerega glavna naloga naj bi bila, da ne-Suje tesno povezanost upokojencev 2 delovno organizacijo Tosama. V 50 povedali, da še vedno Skoraj ničesar se ne da dodati, * zanimanjem spremljajo to je ^ljenlje ljudi, ki so nekoč skimi- ^e^v"?e organizacije in se ustvarjali in sedanjih samouprav- ,0 rs Si?"''1"in imai° Za p>redsedniika kluba upokojen- J J cev so imenovali tov. Slavka Bajca. Pa vendar je bilo tako lepo, da izvršni odbor pa so bili imeno- se mora nčkaj napisati, mogoče bo ami: Vulkan Jurij, Štrukelj Angel- ostalo še za bodoča pokolenja. Vsa-a> Vek Štefka in Hafner Ančka, ko leto in to, katerega preživljamo Sklenili so tudi, da bo prvi za- še posebej, je bilo bogato dobrih Pisnik zapisal tov. Bajec. in malo manj dobrih doživetij. To Generaciji ob srečanju vem kaj mislita s tem, morda povečanje penzije. Pepca vedno pride da dan, katerega se veselimo in kateri nas zbližuje, se je pomaknil iz zime na začetek jeseni, kar nam še posebno odgovarja glede na naša leta in prav zato je popestrilo naše praznovanje. Res vso pohvalo vsem organizatorjem in posebno delovni organizaciji TOSAMA za uspdli začetek in vesel konec našega srečanja. Že na začetku so nas predstav- (nadaljevanje na 8. strani) miki političnih organizacij TOSA-ME obvestili o uspehih in težavah med letom, katere pa so se pri delčku proizvodnih uspehov kar pozabile. Lepo je od mladega rodu, kateremu smo prepustili nekdanja naša delovna mesta, da se zavedajo naših naporov, da so bila ta delovna mesta rezultat našega dela v takrat mnogo slabših pogojih in daljšem delovnem času. Pripravili smo jih za mlade, delovne roke, katere sp polno opravičile naše zaupanje. Spodbudne ih lepe besede predstavnikov kolektiva, posebno še tov. Bajca in novega direktorja tov. ing. Peternela so nam dale novih pogledov in novega zaupanja, da TOSAMA mora živeti za kolektiv, za nas, za vso socialistično družbo. Razpoloženje se je preselilo v lepo moravšlko dolino. Dobra organizacija in lep program so nas o-čarali. Lepo slovensko pesem, katero nam je zapel oktet TOSAMA nas je spravila v tišino, da bi bolj dojeli pomen in vrednost velikih del. Mladi so nam recitirali iz življenja delavnih ljudi v preteklosti v času, ko smo mi gradili novo Jugoslavijo. Tekle so urice in razpoložnje se je razvijalo ob polki in valčku in se utrdilo na tem srečanju ob toplih tovariških besedah. Po besedah tov. ing. Peternela, sedanjega direktorja, ki nam je obljubil v bodočnosti še taka srečanja, bomo tudi v bodoče skupaj s člani delovnega kolektiva deliti radost uspehov v TOSAMI. In nazadnje še obvestilo našemu zvestemu obveščevalcu »TOSAMI«, kateri nas redno obvešča o živiljenju in napredku delovne organizacije. 157 članov, upokojencev Tosa-me, je na predlog tov. Slavka Ba-jeca izvolilo odbor kluba upokojencev in v zadovoljstvo vseh Je prvi predsednik kluba tov. Bajec s še štirimi člani odbora. Želimo mu uspešen start orga; nizi ranega delovanja ob pomoči vsega članstva. I. K. Upokojitev »Da vsaj bolezen ne bi napredovala toliko časa, da bi prišla do svojega kruha še moja desetletna hčerka«, je pričela svoje pripovedovanje invalidska upokojenka tov. Franoka GOSTINČAR. »Zdi se mi, da še vedno potrebuje mene oziroma mojo pomoč.« Kako da ne? Le kateri otrok ne išče utehe pri mami oziroma deli z njo svoja doživetja, veselje in žalost. Franckin sin ima že svoj poklic in tudi mož je zaposlen, vendar jim je treba kuhati, oprati in šivati. Gospodinjiš kih del je vedno dovolj, čeprav jih včasih težko o-pravlja, a ima le željo, da bi jih vsaj tako še dalij časa. »Rada delam na vrtu, kjer mi vsi pomagajo če ne zmorem sama. Ne vem kako bi delala, če bi bila še vedno na kmetiji kot včasih. Delali smo od jutra d večera. Ker sem moraal poslušati očeta, sem se zaposlila šele s štiriindvajsetimi leti. Mnogokrat sem bila potem še bolj lačna kot prej. Komaj sem prišla iz službe, že sem morala biti na travniku ali na njivi. Ker sem bila vajena težkega dela, tudi moško delo v belilnici zame ni bilo pretežko. Tam smo trgali bombaž, metale iz kotlov velike bale gaze, vato spirali v mrzli vodi in. jo nato v lesenih škafih nosili v centrifugo. Delali . smo v treh izmenah. Kasneje sem delala v rhikdlnici in tkalnici, kjer sem se odlično počutila med sodelavkami in se dobro razumela z njimi in z mojstri, dokler me ni preveč začela baleti hrbtenica in sem zaprašila za premestitev.«; Tudi v konfekcij i je Franeka rada delala, saj je bila vseskozi na enem delovnem mestu. Pri njeni skupini kon f ekcioniran j a ovojev za prvo pomoč so se včasih kar lepo nasmejale. Če se je le dalo, je svoje sodelavke kljub kakšnim nepr1' jetnostim spravila v dobro voljo-Francki želimo, da bi ji dobre volje ne zmanjkalo in bo tako se laže premagovala bolezen ter z družino prijetno uživala. OBVESTILO Zaradi velikega zanimanja z? obisk grobnice tov. TITA na Dedinj u, dajemo v dogovoru s SZDL u1 Ob SS Domžale naslednje obvesti-1°: Kot je bilo objavljeno že v Oo-činskem poročevalcu, da je v za obiske iz Sloveije čas zelo Skrčen« smo tudi mi primorani, da ta obisk organiziramo šele spomladi. Obveščeni smo namreč, da je do sredine novembra letos vse zasedeno, zimski čas pa je neprimeren za tako potovanje. Zarto bomo v dogovoru z OK SZDL. katera je pristojna, da nam omogoči ta obisk, lenega organizirali enkrat od . marca 1981 dalje, oziroma takrat kot d° želja naših delavcev. V začetku prihodnjega leta Pa bomo zaradi boljše organizaeije tako glede prevoza in določitve datuma, zbrali prijave, čeprav je zelja, da je obisk bolj občinskega značaja, n Že večkrat smo v našem glasilu Pisali o akoijd Zveze sindikatov Slovenije »Tisoč delavcev — sodelav-cov«, k; se je pri5e]a i maja, trajala pa bo uradno do 31. decembra etos. Njen namen je, da hi spodbujala in pridobivala nove sodelav-?Pvza tovarniški tisk, lokalna in sirsa glasila. Obrniti hoče tok in smer informacij, ne le od družbe ao delavcev, pač pa tudi od delav-cev do družbe. iii ^Sol;avl|jamo, da je večina akci-t namenjenega časa že mimo. Žal pramo reči, da je ta čas stekel •bio, skoraj hi lahko rekli, ne-“Pazno, brez odziiva. Deloma bi se aslo opravičilo za čas dopustov, ® so bile naše vrste dodobra raz-®dcene, čeprav problemi in aktual-y leme tudi ta čas ne počivajo. endar pa poglejmo okrog sebe se-,.,aj’..'co smo že lep čas zopet vsi na vojih delovnih mestih. ' Kaj delajo naši športniki, kak< sp pripravljajo na nove predskuš P.le? Pa o dejavnosti naše mla dine, kaj pripravljajo, kakšn Problemi jih tareijo. Pa bolj konkretno o poslu. Vsak dan beremo o ukrepih in problematiki v zunanji trgovini, Preskrbi s surovtinami, domači Prodaji... Mnogo nas je letovalo v naših prikolicah in stanovanjih, vendar pa razen ene, dveh svetlih tzjem ni nikogar, ki bi o tem ^aj napisal za naše glasilo. Verjemite, da bi tak počitniški pri- spevek res vsi z veseljem prebrali. Nakazali smo le nekaj smeri in ,ei?> lepo bi bilo, da bi na njih oblili odziv. Še lepše pa, da hi sa-1 našli zanimive teme in jih po-redovali nam vsem. Še je čas, da Se. UsPcšno vključimo v akaijo in Pridobimo nove sodelavce, ki bi bi-v oporo našemu glasilu; le-to pa k- * hl bib vse. hkrati še bolj zanimivo za Z. K. Razmišljanja Verjetno v vsakdanji naglici in tempu življenja, za katerega se zdi, da nas preganja, da nenehno hitimo in je čas naš velik diktator, premalo razmišljamo o pomenu stikov, kakršne imamo s sodelavci, še posebej pa, kaj bi lahko sami prispevali, da bi se ti odnosi spremenili in izboljšali. Pomen medsebojnih odnosov pri delu je najbrž veliko večji kot se zdi na prvi pogled. Če se ogradimo od vsega in rečemo »svoje delo opravljam, vse drugo pa me nič ne briga«, zagotovo pozabljamo, da smo pri delu še kako odvisni tudi od drugih, da je temelj naše samoupravne družbene ureditve dogovarjanje in sodelovanje in da je v tem sodelovanju vsakdo izmed nas nujno soudeležen. Vsakdo bi iz svojih izkušenj vedel povedati, kako je delo bistveno lažje, delovne naloge in odgovornosti pa manj obremenjujoče, če se s sodelavci dobro razumemo, če je vzdušje v sobi, kjer delimo delovni prostor z drugimi, sproščeno, tovariško, če smo med seboj lahko odkriti in pripravljanji na medsebojno pomoč in razumevanje. Velikokrat, žal prepogosto, pa se v sodelovanju med nami razvijejo pojavi tekmovalnosti, medsebojne antipatičnosti, zavisti, namernega nagajanja in onemogočanja drugih pri delu. Človek je prizadet, užaljen, tudi ogorčen, kadar zavzeto in odgovorno opravi svojo delovno nalogo, meni pa, da nekateri v njegovem okolju, s katerim sodeluje, kažejo brezbrižnost, zavirajo sodelovanje ali stvari prelagajo »na jutri«. To je lahko samo naš osebni občutek in morda v resnici sploh ni tako — vendar ostaja resnica, da smo potem nezadovoljni, da jezo in napetost prenašamo naprej ^ v svoje zasebno življenje in se včasih tudi tolažimo s sklepom, da bomo kar vse pustili in šli drugam. Tako kot se slabi medsebojni odnosi odražajo v našem zasebnem življenju, je hkrati res tudi obratno, da se zasebne težave, stiske in napetosti odražajo v našem obnašanju in ravnanju pri delu. Človek namreč deluje celovito; v delo vnaša nujnost prvine zasebnega življenja in v zasebno življenje vnaša tudi svoje delo. Četudi gremo ob določeni uri domov, delovne skrbi in obremenitve nosimo s seboj. Prav tako se dobro ali slabo počutje doma odraža pri našem delu, še posebej pa to vpliva na naš odnos do soljudi. Če smo sicer v življenju zadovoljni, če smo prišli dobre volje na delo, smo veliko bolj prizanesljivi, strpni do sodelavcev, vse nam gre zlahka od rok, morebitne nesporazume rešujemo z vedrino in optimizmom, skratka svojo dobro voljo razširjamo tudi okrog sebe. To je vsekakor razveseljivo in za sodelavce smo tedaj pravi »sončni žarek«. Na žalost pa je največkrat obratno: nejevoljo in nerešene probleme prinašamo s seboj na delo, pri sodelovanju smo napeti, živčni, nestrpni. Ljudi dkoli sebe vidimo v slabi luči, pripisujemo jim raje slabe kot dobre lastnosti in se v skladu s tem prepričanjem tudi obnašamo do njih. Sami se pri delu težko zberemo, hkrati pa pozabljamo, oziroma se ne zavedamo, da slabo vplivamo na celotno vzdušje. Vsakdo se spomni še iz šole, kako smo se prilagajali vzdušju, ki so ga ustvarjali učitelji in profesorji v razredu. Kadar so bili »nataknjeni«, se je to krepko poznalo na vedenju učencev, profesor, ki pa je bil veder in dobre volje, je okužil z veselostjo ves razred. Med nami, ki delamo skupaj, ni v bistvu nič drugega. Sleherni član kolektiva ali delovne skupine — s komerkoli pač sodelujemo — daje ton našemu sodelovanju. Tega se majbrže premalo zavedamo, včasih pa se v trenutkih samokritičnosti tudi zavedamo, vendar nimamo moči, da hi karkoli spremenili. Seveda, če govorimo o spremembi, mislimo na izboljšanje našega sodelovanja. Da bi mi sami znali v večji meri vplivati na to, da bi bili naši medsebojni odnosi tovariški, strpni, razumevajoči. S svojim obnašanjem niso izpostavljeni le tisti, ki delajo s strankami. Vsakdo od nas sodeluje z več ljudmi že po delovni dolžnosti. In za učinkovitost sodelovanja smo vsi odgovorni. Kolikokrat hi lahko s šaljivo in spodbudno besedo zvedrili obraz mrici sodelavki ali sodelavcu — seveda pa je umetnost presoje, da vemo, kdaj je naša pripomba primerna. To je sposobnost vživljanja v druge, človekova taktnost in ne nazadnje srčna kultura. Gotovo smo si edini v tem, da si želimo prijetne sodelavce. Ni pa odveč, če sami kdaj naredimo simbolično inventuro pri sebi: ali sem sam prijeten sodelavec, sodelavka? Če bi se zamislili in postavili pred svoje notranje ogledalo, hi morda pri sebi ugotovili marsikaj, kar našim sodelavcem ne more biti všeč. Morda pa vendarle lahko sami kaj naredimo za boljše medsebojne odnose pri delu? Z. K. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz otroške konfekcije za izraze sožalja in finančno pomoč ob smrti mojega dragega očeta. Jolanda Rajhart Tosamovci na Triglavu Veliko belo rdeče vabilo nedaleč od vratarnice in trud Ivana Lavriča, je bilo premalo, da bi se številka udeležencev odprave na Triglav povzpela čez 18. Ja kje pa ste Tosamovoi, kje je množičnost? Naj povem, da je to odpravo skromno, a dohrovoljno, finančno podprla KOOS TOSAMA. Odšli smo v petek, 12. 9. 1980 popoldan; nekateri z avtobusom, druge je peljal Jože z našim kombijem. V Mojstrani smo se dobili in po gozdni poti prišli na Zasip-Sko planino v spodnjem delu Krme, do Kovinarske koče (892 m). Tam je bilo veselo pozno v noč in problemi s spanjem na skupnem ležišču. Ko je sonce iznad mogočnih obzidij ostenja Debele peči, Lipanj-skega in Debelega vrha naznanilo lepo sobotno jutro, smo že mleli makadam in se oddaljevali iz doline Krme proti Kotu. Na razpotju kratka pavza za zajtrk. Nato pa po lepi gozdni poti po dolini Kota vse više. Ta dolina je lepa, dvja in tiha. Pravijo, da je ena izmed najkrajših triglavskih dolin, je tudi najožja in najbolj strma. Ko je začel mešani gozd prehajati v iglastega, smo pred seboj zagledali mogočne stene Rjavine in Luknje peči. V lepem sončnem vremenu so se nam zdele te gore tako blizu, tako majhne... Pri Lengarjevem rovtu se cesta konča in začne se vzpon, ki dolgo ne popusti. Kmalu so se začeli prvi klini, jeklene vrvi in prve težave s premajhno kondicijo, pokazale so se tudi posledice petkovega veseljačenja. Vendar cilj je eilj, pa je zato treba biti tudi trmast. In tako je tudi šlo, počasi in previdno. Više smo bili, lepši je bil pogled v dolino pod nami, ki se je zdela kot velika zelena reka z belo orto-cesto po sredini. »Končno, voda!« smo vzkliknili, ob majhnem studenčku. To je dalo nove moči in tudi nove možnosti za prehlad, a žeja je žeja. Severna stena Rjavine je bila vse mogočnejša in pravi velikan, ko smo jo opazovali z melišč in zelenic v njenem vznožju. »Tisto tam«, za kar smo večkrat spraševali je bil Debeli kamen, velik značilen bolvan, ki smo ga poprej že dolgo gledali na obzorju. Nad Debelim kamnom strmina nekoliko pojenja, svet se bolj izravna in zdi se nam kot planota. To je velika kotanja Pekel, kjer je peklensko pihalo. Zelenje izgine, vse več je manjših ledenikov, videli smo stari in novi sneg. Podnebje je vse bolj ostro in piha prav do kosti čeprav prijetno sveti sonce. Povsod naokoli samo sivo kamenje, ledene gmote in seveda mir; na desno nad sabo pa krasen pogled na ogromno skalnato torto — Vrbanovo špico. Pot ni več tako strma, markacije še vedno odlične, še malo, no se že vidi... Najprej pokopališče stek-ilenic in nekaj metrov nad tem Staničeva koča. V koči je bilo že veselo, prijetno toplo, ko smo prišli. Topel čaj in počitek sta se prav prilegla. Zvoki harmonike okrašeni z udarci žlic in vilic po steklenicah in pladnju, so naredili prav prijetno glasbo, ki se je dopolnjevala še s petjem. Nekateri smo se že vklopili v družbo, ko so prispeli še zadnji Tosamovoi, z manjšimi in večjimi težavami, s pomočjo ali brez nje. Prijetna družba jim je kaj hitro vrnila moči, ki smo jih nabirali vse popoldne, vendar vsaka šola nekaj stane... Nesmiselno je bilo nadaljevati pot do Kredarice, ki je bila zasedena in tako se je spremenil načrt. Prespali smo na skupnem ležišču v koči Valentina Staniča (2.332 m). Če so bile padavine po naših grlih, zakaj ne bi bile tudi zunaj; čez noč se je pokvarilo vreme. Nedeljsko jutro je bilo megleno in hladno, z ostrim vetrom. Prav škoda, ker smo bili prikrajšani za mnoge poglede na okoliške skalnate orjake, prepade, ledenike ... Takoj po zboru smo nadaljevali pot proti Kredarici. Šli smo po severnih pobočjih razpotegnjenega grebena Rži. Pot je dobro označena, a že bolj zahtevna in terja več pazljivosti. Med potjo nas je nekajkrat presenetilo sonce, a ga je hitro zastrla megla. Slabo uro hoje in bili smo na Kredarici. Najprej smo videli zbiralnik vode, nekoliko niže pa Triglavski dom na Kredarici, ki je s 2.515 m naj višja planinska postojanka v Julijskih Alpah. Tik ob koči je vromenoslovska postaja, ki omogoča, da vsak dan slišimo podatke o vremenu izpod Triglava. Koča na Kredarici je velika in lepa, spodaj je precej prostora, a moraš kar pohiteti, da ga dobiš. Planincev je veliko in skoraj vsem je skupni cilj — Triglav. Topel čaj nas je pogrel, odpočili smo se, napisali razglednice, nato pa naprej. Zunaj je bila gosta megla in bali smo se, da ne bi začelo deževati. Vendar slabo vreme ni zadrževalo številnih planincev od vsepovsod, obiskovalcev naših lepih gora, da skupaj osvojimo velikana v osrčju Julijskih Alp, najvišjo goro Slovenije, Jugoslavije — mogočni Triglav. Skrita želja slehernega Slovenca je vzpon na prvaka slovenskih gora, zato ni čudno, da je danes Triglav daleč najbolj obiskan (pre-oblegan) vrh naših gora. Že naši predniki so mu pripisovali čudežno moč in ga častili kot domovanje svojih božanstev. Kasneje je naš naj višji vrh postal simbol slovenstva in svobode. Med NOB je bil simbol OF, pokrivala slovenskih partizanov so bile »triglavke«. Da- nes silhueta Triglava krasi grb SR Slovenije. Pred kočo je bil zbor in še zadnja navodila našega organizatorja in vodiča Ivana pred naskokom na orjaka. Vsi smo bili nestrpni, radovedni; kako neki je tam gori, že blizu treh tisočakov, zato smo se urno spustili na sedelce pod Malim Triglavom in čez grušč v smeri velike markacije. Takoj strma stena, vsekane stopničke, številni klini, jeklene vrvi, markacije... tu se začne pravo planinarjenje. Razporedimo se v kolono in disciplinirano po klinih priplezamo levo za rob stene do spoštljivega prepada, kateremu se zaradi megle ni videlo dna. Le previdnost, mirna roka in brez vrtoglavice, pa bo vzpon na Triglav uspel. Prek precej strme in izpostavljene vzhodne stene Malega Triglava, pod katero je globok prepad; pot po polički zavije spet na desno in tako dosežemo položen greben, ki nas pripelje na vrh Malega Triglava. Med plezanjem smo stalno držali zvezo z zadnjim, na Malem Triglavu pa je bil počitek in zbor, pred velikim dogodkom-Ce bi bilo lepo vreme bi lahko videli, da smo res na na j'višji gon naše domovine, ker bi bili vsi okoliški vrhovi pod nami, le mogočna kupola Velikega Triglava se vzpenja še više. Nadaljevali smo pot po grebenu med Malim in Velikim Triglavom, ki je kar težaven in za tiste z vrtoglavico malce nevaren- (nadaljevanje prihodnjič) •••••••••••••••••••••••" Tov. Bajec je ob odhodu v pokoj zapisal v »KNJIGO SPOMINOV«, te besede: »Težko je slovo od delavcev To-same, s katerim sem delil vse dobro in slabo polnih 27 let, od 5. junija 1953 do 31. avgusta 1980, ko sem bil upokojen. Zapuščam delovni kolektiv To-same s prijetnim občutkom, /*a smo v tem obdobju samorastniško postali od majhne in nepomembne tovarne, velika in moderna delovna organizacija. Vesel sem tega napredka in razvoja, kajti to Jc rezultat dela in truda vseh delavcev samoupravijalcev Tosatne-Predvsem pa sem vesel dobremu počutju delavcev, da je bilo tud'1 na tem in področju družbenega standarda med tem časom, precej narejeno. Upam, da so bili tudi medsebojni odnosi dobri in humani ter tovariški. Želim delavcem Tosame tudi v bodoče veliko delovnih uspehov-Z vami bom delil v mislih tudi v bodoče vse dobro in slabo. Ohranil vas bom s prijetnim spominom.« Ob odhodu iz Tosame — 30. avgusta 1980, vaš Slavko Bajec Osebne vesti tozd saniteta roška konfekcija il- 'O- Flis Milena, 4. 11. Kotnik Milena, 7. 11. Lajovic Kristina, 7. M- Petrušič Marija, 28. 10. Račič ponija, 30. 10. Sobočan Ana, 3. 11. Smrkolj Marjanca ^likalnica !; II- Černelč Joži, 22. 10. Erbežnik Nada, 9. 11. Fuks Martina, 8. 11. ^orJap Martin, 13. 10. Jenko Metka, 10. Kovač Urška, 28. 10. Mavsar Marija, 9. 11. Pervinšek Joži, 17. 10. Pervinšek Stane, 12. 10. Svetlin Vinko, 24. 10. Urankar Ivanka, 13. 10. Kos Dragica Sušnik Pavle Skupne službe 26. 10. Berlec Vladka, 1. 11. Cencelj Ani, 14. 10. Demšar Rezka, 12. 10. Dolgan Marija, oec., 30. 10. Domi-trovič Vanda, 13. 10. Klopčič Stanka, 27. 10. Presekar Marija, 26. 10. Kunstelj Darinka Komerciala 16. 10. Dernulovec Urška, 4. 11. Jerman Joži, 25. 10. Kovič Ivan, 6. 11. Kveder Mavnicij, 6. 11. Lenček Stane, 19. 10. Pervinšek Marjan, 9. 11. Vidovič Ivan PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO: — Kos Dragica — Hafner Vikica — Ferenčak Pavel Sanitetna konfekcija ■ 'O. Beravs Antonija, 21. 10. Do-‘fnsek Zdenka, 6. 11. 'Florjančič Va-sihja, 16. 10. Javornik Martina, 25. 0. Kreč Mihela, 3. 10. Lamberšek N‘ves, 13. 10. Marič Cveta, 10. 11. . ogačar Vika, 4. 11. Perušek Mariih 3. H. Prosenc Anka, 3. 11. Razpotnik Stanka, 12. 10. Žavbi Justina Tkalnica ovojev 7?- 10. Kušar Nežka, 26. 10. Marenk oonjamin, 29. 10. Peterka Anton, M- 10. Prelovšak Mimi, 14. 10. Jenič Zdenka Pripravljalnica ■O- 10. Koderman Ivanka ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE: C w n J — Juhant Franc — sporazumno — Bajec Slavko, oec. — upokojen — Gostinčar Francka — inv. upok. — Hribar Alojz — umrl ^vtomatska tkalnica H- Pirc Brane, 29. 10. Rojc Olga, 10. Zemljarič Rezka Talilnica J- 10- Brdajs Franc, 16. 10. Kolbl Martin, 16. 10. Urankar Pavle yiaknovinski oddelek ^'0.. Klopčič Franc, 27. 10. Nova Tozd filtri p ■ 10. Banko Vida, 26. 10. Cerar rane, inž., 27. 10. Guberinič Darin-. a> 7. 11. Hribar Mira, 27. 10. Kod-?o J!?™’ 1®- 10- Ravnikar Ivanka, 10. Urbanc Ida, 7. 11. Zupančič PSSS\ »možni obrati o • 10. Klopčič Stane, 14. 10. Kern lane, 6. 11. Kokalj Milan, 23. 10. RODILI SO SE: — Limoni Anki in Janezu — hči — Burja Dragici — sin — Vozel Mariji — sin POROČILI SO SE: — Kern Stane — Pernuš Srečo — Cerar Franc — Vrbančič Majda — KRAU ZAMUDNIKI V MESECU SEPTEMBRU 1980 V mesecu septembru sta več kot 2 krat zamudila: — VIKTOR DEČMAN — 3 krat — SREČO BERDAJS — 3 krat \/ spomin prijatelju V prejšnjem mesecu nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine sodelavca, tov. Alojza Hribarja. V naši DO se je zaposlil 1. 8. 1967. leta. Ves ta čas je delal na različnih delovnih mestih. Zadnja leta pa je delal med nami, v ekspeditu. Poznali smo ga kot vestnega in poštenega sodelavca, ki je s svojim značilnim nastopom vzbujal občutek dobre volje in šegavosti. Vsakodnevna srečanja s teboj so še sedaj živa v našem spominu in zato je občutek, da te ni več, resnično boleč za nas vse, ki smo delali s teboj in te dobro poznali. Ohranili te bomo v spominu takšnega kot si bil, priden in vesten sodelavec in dober tovariš. Vsi sodelavci se ti zahvaljujemo za vse kar si nam kot iskren tovariš tudi dal. Želimo ti, mirnega počitka! Tvoji sodelavci -PPIPO- MOCEU ZA TEHTANJE- OOŽAC^U k os UEBLA BMMV S2EČ0 MOZOLJA VosT OCALh BC/TAH- SIZI OTOK KOSITEB tzopah §if STCOto NJAIZ ZA UOE- «T VB05TVC, TISKAME iri vJlUJ_~ sestava v- v. VESTA ZuifLME čjllNA ILO OBMEJNO fRvA ZENSKA Im VOtlEH živi j Em vm- OBRAZA sorodni- ca TERMIN ZEMLJE- VID USEDEk V SODU NEcmn V A ČUKA OBV. A&* ZDA DEL mše ANTON JA USA ŽEfcEZ. IZDELEK VptlJE POI T?^Pf TUBaRl VE1MCAS ŽIVALSk ZOB, Z adute VEZNIH TJ. ANIN-SUI DOM PRAV TISTI UT!J AlEKSA cmov MODNI USTVARJAL RDEČI KRIZ SLOV- pem pintep/: TV. ZASLON VEH. OHEIU £UQEUF klAnzij MAHES-TNllt v DOMOV. Sj-UŽBI VASTA ANTltOfl MUTAST 0VBA3 MOŠk£ei OBEAM SLOV PlS-TRRa žehsuo IM£ Arpiiki LES VANDA CjERLOViČ USNJE osvkim PIJAČA KkSAHJt SVIT SLOV. 'PISAT& IVAN OBVESTI- LO NAZNANI LO DJUDJEV JCAMI- SNAV OSEBNI Z Al trt* SL-OV- VIS- PEVaci TOMU -NA V KAMNI KO h f ) LEsk-i PlSATa JOHUMIL Ffi/pTOV- 6UI 30C, ANTON fcOBOSS PEEDUCIC ZAHVALA Ob tragični in boleči izgubi mojega dragega sina LOJZETA, se iskreno zahvaljujem delovni organizaciji TOSAMA za vsesplošno izkazano pozornost in pomoč ter za številne izraze sožalja. Posebno lepo se zahvaljujem njegovim sodelavcem iz ekspedita za darovano cvetje in denar, za kar se zahvaljujem tudi mojim sodelavcem in sodelavkam iz tkalnice ovojev. Zahvaljujem se tudi predstavnikom sindikata za organizacijo, oktetu TOSAMA za ganljivo zapete žalostike ter govorniku za tople poslovilne besede ob odprtem grobu. Torej vsem, ki ste nam nudili pomoč in ga pospremili na zadnji poti, iskrena zahvala. Angela Hribar IZID ŽREBANJA KRIŽANKE IZ 9. ŠTEVILKE TOSAME: 1. nagrada Ani ULČAR — TOZD Saniteta 2. nagrada Tinca ŠIMENC — upokojenka 3. nagrada Milena KRŽAN — TOZD Saniteta Čestitamo! Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Dušan Borštnar, Marta Drčar, Olga Jeretina, Marjana Lubi-nič, dipl. iur., Zdenka Kokalj Franc Arnuš, Miha Andrejka, — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Jože Podpeskar, dipl. ing., Marija Presekar — korektor, Tone Stare — fotograf, Vladka Berlec — glavni urednik. Naklada: 1.300 izvodov. Tisk: Papirkonfekcija Krško