Iss lisiov —1 Na šolah so končali prvo polletje jc naslov daljšega članka v »Slovencu« z dne 1. II., v katerem trdi pisec tudi sledeče: Ce sc mednarodni dogodki tako še nc odražajo v šolah, kakor je to bilo iansko leto, pa je zato socialni problem na šolah tembolj pereč. Med delavsko in uradniško mladino se bo vedno bolj začelo poznati, da mora ta mladina zelo štediti s svojo obleko in biti doma skromna pri tistem, kar prihaja na mizo pri kosilu ali večerji. Še bolj pa bodo socialne okoliščine težile profesorski stan; dohodki so le šibko v Sikladu z dnevnimi cenami, uradniške družine pa imajo navadno precej otrok. Če se bo prehrana znala s pravilnim razdeljevanjem ohraniti v redu in stalnosti, tedaj bodo pač kmalu nastopilc velike ovire in preskrbi z obleko in obutvijo. Vsega tega je dovolj na trgu, toda cene, cene, cene ... —1 Temeljne smernice vaške prosvete je naslov članku v reviji »Misel in delo« št. 1., v katerem čitamo tudi sledečo ugotovitev: Čc po eni strani upoštevamo pomembnost državne prosvetne politike, ki bi morala biti čim bliže potrebarn našega splošnega kulturnega razvoja, potcm je treba uvažcvati in z vsemi sredstvi podpirati tiste kulturno prosvetne organizacije, ki si na lastno pobudo in s svojimi posebnimi programi prizadevajo širiti izobrazbo in pospeševati kulturo svojega naroda. Prav v tem pogledu pa imamo žalostne izkušnje. Niso rcdki primeri, ko se pozitivna stremljenja ne podpirajo, često pa celo sistematično ovirajo. —i Zanimive številke o ruskem šolstvu prLofočuje Ivan Hribar v svojem članku: Sujuz sovjetskih socijalističeskih respublik, ki je izšel v 1. številki revije »Misel in delo«. Tu čitamo med drugim: Šele po prvi petletki, tedaj od 1932. lcta dalje, se je državna uprava z največjo vnemo lotila nad vse važne naloge. Ustanavljali so se obvezni kurzi za odrasle, čitanja in pisanja nezmožne osebe, za mladino pa so se poleg redkih šol še iz carske dobe jelc ustanavljati vseh vrst nove šole. Lahko rečem z mnogokral rabljeno prispodobo, da so šole rasle ko gobe po dežju. Saj je leta 1938. Sovjetska Rusija imela 708 vseučilišč in 3732 višjih tehniških šol, število vseh učečih se mladostnikov pa je znašalo 33,965.400. — Omembe vredno je, da so vseučilišča leta 1938. imela 34 % slušateijic in pa, da je polovica vsega slušateljstva izhajala iz delavskih in kmečkih rodbin. Ne menja pa tudi, da je 90,6 % vsega slušateljstva na vseučiliščih in 85,89 % na tehniških šolah imelo državne ustanovc, in končno da je za znanstvene zavode bilo leta 1940. proračunjenih 13.570,000.000 dinarjev, dočim je za kulturne potrebe in narodno zdravjo bil v proračun postavljen znesek 430 milijard dinarjev. Žal mi jc, da ne morem navesti natančnega števila osnovnih šol, katcro gre v stotisoče. Ugotavljam le, da je šolska obveznost splošna in da se zelo strogo nadzoruje. —1 Učiteljska stanovanja. Na osnovi razsodbe državnega sveta št. 3665-40 pripada učiteljem stanovanje, obstoječe iz najmanj dveh sob, primerne kuhinje vn pritiklin. Ako kdo ni užival popolnega stanovanja, mu gre doplačilo stanarine po dotični uredbi. — Kdo pa bo plačal učiteljstvu stotisoče, ki jih je v teku let utrpelo zaradi napačnega tolmačenja zakona? »Domoljub« 20. januarja. —1 V Južni Srbiji lani 108 novih šol. V prostorih prosvetnega oddelka vardarske banovine je imel širši šolski odbor sejo, na kateri je bilo prebrano poročilo, iz katerega je razvidno, da so preteklo leto v vardarski banovini sczidali 108 šolskih poslopij. Sredstva so pobirali občinski odbori, banska uprava je prispevala dva milijona dinarjev, pros^vetno ministrstvo pa 750 tisoč dinarjev. »Slovenec« 31. januarja. —1 Naš Glas dne 1. II. ponastikuje v celoti uvodnik »Potrcbe Zveze državnih nameščencev«, ki je izšel v Učiteljskcm tovarišu 5. decembra 1940. —1 Slovenski narod dne 28. januarja prinaša pod naslovom »Draginja povsod enaka« daljši članek, kateremu tvori jedro članek v Učiteljskem tovarišu z dne 23. jan., ki je iz- šel pod naslovom »Zaradi maksimalnih cen je najbolj prizadeto uradništvo III. draginjskega razreda. —1 Debata o učiteljskih uniformah. Pred nekaj časa smo po učiteljskcm glasilu »Narodni Prosveti« prinesli poročilo o anketi, katero je list prinašal o predlogu, naj bi uči<telji pri nas dobili uniforme. Pri tem smo po omenjenem listu posneti tudi, kaj o tej stvari sodi g. Milenkovi'č, ki se je izrekel zoper uniformo. Zdaj pa nemško glasilo »Deutsche Nachrichten« poroča o tisti naši notici ter obsoja pisavo g. Milenkoviča, ki je gavoril o uniiformiranju in uniformah pri nekaterih drugih narodih. Nemški list takole pravi: »G. Milenkovič je menda videl uniformirane možgane teh narodov le v ogledalu sovražne propagande, ne da bi se potrudil na kraju samem poučiti se o tem, kaj je resniea in kaj ne. Mi pa vemo: niti na Nemškem niti v Ltaliji niso unisormirani niti učitelji niti profesorji, kolikor seveda ne služijo v vojski ali v drugih formacijah. V teh državah ni ankct o tem, kakor tudi ni nobenih uniformiranih polkov Amazonk ter poluniformiranih strelcev, kakor tudi ni tistega, kar se nanaša na uniformiranje možganov. Udarec je kakor navadno zgrešil svoj cilj in padel nazaj na tistega, ki je hotel udariti...« S tem je menda debata o uniformah učkeljev končana, kcr za kaj takega menda ni nobenega pametnega razloga. — »Slovenec« 4. februarja. —1 AU naj učitelji dobe uniforme? Po beograjski »Narodni odbrani« posnemamo, da jc v glasilu jugoislovanskega učiteljskega društva, v »Narodni prosveti«, anketa o tem, ali naj učitelji ddbe uniforme. Med drugim sta se oglasila dva učitelja, Nikolič, ki je za uniformo, in Milenkovič, ki je zoper njo. — Kratka vsebina Milenkovidevega članka bi bila ta: »Naš narod nima rad uniforme, pred njo nima spoštovanja, marveč strah. Če bi žc moral biti kak enoten kroj za učitelie. bi bila za nje bolj primerna narodna noša kakor pa uniforma. Tudi ni resnica, da bi bila uniforma cenejša kakor civilna obleka, marveč jc narobe resnica, da je uniforma dražja... Ako ima gosp. Nikoli. kake boljše razloge za uniformo, naj jih pove, naše učiteljstvo pa 'bo prav rado sprejelo Mse, kakor sprejema tudi drugo, kar koristi moralnemu dviganju našega naroda. Prepuščamo uniformiranje ti_tim nacijam, ki imajo tudi možgane že uniformirane, zato pa vzgajajmo človeka, ki bo v svoji zavesti in vesti vedno nosil delo, red, lepo vedenje, disciplino, spoštovanje in dostojanstvo.« — »Slovenec« 24. jan.