Uèenèeva motiviranost pri dojemanju uè-
nih vsebin je zanesljivo eden izmed najpo-
membnejših dejavnikov, ki odloèajo o uspe-
šnosti samega uènega procesa. @e od davnine
je namreè jasno, da spoznanje neèesa pred-
postavlja `eljo po spoznanju te stvari, ali ka-
kor pravi sv. Toma` Akvinski v svoji Teološki
sumi: “Na zaèetku `elimo doseèi umski cilj, do-
se`emo pa ga preko tega, da dospemo do nje-
gove prièujoènosti z dejanjem uma. Tedaj pa
volja poèije v `e dose`enem cilju”.1 Še izrazi-
to intelektualistièno usmerjeni sv. Toma`,
ki je videl izpolnitev èloveškega bitja v spoz-
navnem deju usmerjenim v dojetje Bo`jega
bitja, ni mogel zanikati temeljnosti motiva-
cijske osnove spoznanja samega. Ni se mo-
gel izogniti uvidu, da brez `elje, brez moti-
viranosti ni spoznanja. Zaradi tolikšne po-
membnosti motivacijske strukture v spoznav-
nem procesu sem se odloèil usmeriti prièu-
joèo razpravo v analizo le-te, in sicer na po-
droèju, ki je zame najbolj pereèe: na podroèju
gimnazijskega pouèevanja filozofije.
Uèno motivacijo definiramo kot proces,
ki ima za rezultat uèno motiviranost, tj. uèen-
èevo `eljo po dojetju doloèene uène vsebi-
ne. Prièujoèa razprava bo najprej analizirala
stanje motiviranosti izbrane populacije dija-
kov pri dojemanju posameznih filozofskih
vsebin v uènem procesu (I. del), nato pa se
bo zamislila v motivacijske dejavnike, ki so do
* !+










 <<<=
C
&


,





takega stanja pripeljali ter v mo`nosti njihove
korekcije (II. del).
Predmet filozofije je tu izbran kot vzor-
èen, kajti zaradi njegove temeljnosti in širine
lahko pridejo v njem do izraza vse bistvene
znaèilnosti motivacijske situacije današnje
mladine. Vzorec je izbran iz populacije ka-
toliške gimnazije, ki je za revijo, kot je na-
ša, prav gotovo najbolj zanimiva.
<=
9#?
Stanje uène motiviranosti
!
@

;<	 ,8
Stanje uène motiviranosti bom analizi-
ral najprej na populaciji 92 in nato na po-
pulaciji 103 dijakinj in dijakov Škofijske
gimnazije Antona Martina Slomška v Ma-
riboru, kjer tudi sam pouèujem filozofijo.
Ker je namen te razprave ugotoviti moti-
viranost dijakov pri predmetu filozofije in
ker se na omenjeni šoli pouèuje filozofi-
ja samo v 4. letniku, so bili v to analizo za-
jeti samo dijaki 4. letnika. V analizo niso
bili zajeti vsi dijaki, ker v èasu zbiranja po-
datkov niso bili dosegljivi.
Prvo populacijo odslej imenujemo popu-
lacijo A, drugo pa populacijo B. V populacijo
A so zajeti samo dijakinje in dijaki, ki so obi-
skovali 4. letnik v šolskem letu 2004/2005.
V populacijo B pa so zajeti samo dijakinje
 #
in dijaki, ki so obiskovali 4. letnik v šolskem
letu 2005/2006.
;,	 ) 
Za tovrstno analizo sem se poslu`il dveh
vprašalnikov.
a) Prvi vprašalnik (odslej vprašalnik A) je
bil zastavljen populaciji A in je vseboval sle-
deèe vprašanje: Katere snovi so ti bile ¡pri pred-
metu filozofija¿ najbolj všeè?
Utemeljitev vprašalnika:
Iz odgovora na to vprašanje bo namreè
razvidno, kakšne vrste vsebin so bile za di-
jake najbolj privlaène (te so jim bile seveda
tudi najbolj všeè); to pa, kar je privlaèno, je
tudi tisto, kar je predmet njihove `elje2 (po
spoznanju) in torej tudi njihove motivirano-
sti. Iz rezultata bo, skratka, razvidno, na ka-
tere snovi se motiviranost dijakov bolj osre-
dotoèa in na katere manj. Nato se bomo v
II. delu vprašali o motivacijskih vzrokih tak-
šnega stanja.
b) Drugi vprašalnik (odslej vprašalnik B)
je bil zastavljen populaciji B in je vseboval
sledeèa vprašanja:
I) Èe bi izvedel z vso gotovostjo, da je pred
tabo samo pet let `ivljenja, kateri izmed sle-
deèih dejavnosti bi se prete`no posvetil
(izberi samo eno mo`nost, in sicer tako,
da obkro`iš številko pred njo)?
i) umetniškemu ustvarjanju,
ii) znanstvenemu delu,
iii) u`ivaštvu,
iv) molitvi,
v) dobrodelnosti,
vi) ukvarjanju s politiko,
vii) slu`enju denarja.
II) Utemelji svojo izbiro!
III) Kateri predmet v šoli ti je najbolj všeè?
IV) Razlo`i zakaj!
Utemeljitev vprašalnika:
Vprašanji I in II merita na odstrtje temelj-
ne smeri, v katero so dijaki motivirani. Tak-
šna zastavitev vprašanja, ki dijaka sooèi z nje-
govo smrtnostjo, po nujnosti priklièe iz njega
njegovo temeljno vrednostno usmerjenost,
tj. temeljno motiviranost. Poznavanje le-te
nam bo olajšalo izpeljavo II. dela razprave,
saj je (za razliko od sekundarnih motivira-
nosti) temeljna motiviranost neke popula-
cije v la`je prepoznavni povezavi z njeno te-
meljno motivacijsko osnovo. La`je je razu-
meti motivacijske procese populacije, èe jih
gledamo v navezavi na njeno temeljno usmer-
jenost, kot pa èe le na ravni neke sekundarne
usmerjenosti (kot so v našem primeru to pre-
ference glede filozofskih vsebin dojetih v šoli).
Vprašanji III in IV za razliko od vprašal-
nika A ne merita na izpostavitev strukture
znotrajpredmetne motiviranosti dijakov, paè
pa na strukturo medpredmetne motivirano-
sti. Hipoteza te razprave namreè je (kot bomo
še videli v rezultatih I. dela), da obstaja dokaj
oèitna korelacija med znotrajpredmetno,
medpredmetno in temeljno motiviranostjo
dijakov, ki nam bo obenem (v II. delu) omo-
goèila uvid v motivacijske dejavnike uèenja
filozofije.
;%,	) 
Vprašalnik A je bil apliciran na popula-
cijo A 10. maja 2005 (torej ob koncu pou-
ka). Vprašalnik B pa je bil apliciran na po-
pulacijo B 10. oktobra 2005. Oba vprašalnika
sta bila aplicirana med šolsko uro pri pred-
metu filozofija v vseh štirih paralelkah ome-
njene gimnazije.
;="	) ) 
Obdelana bodo samo vprašanja vprašalnika
A ter vprašanji I in III vprašalnika B. Vpra-
šanji II in IV sta slu`ili le kot varovalki za mo-
rebitno izloèanje neiskrenih odgovorov. So-
rodne odgovore bomo najprej klasificirali v
rodove in vrste ter si nato ogledali absolutno
število izbir za posamezne skupine odgovo-
rov in nato njihovo procentualno vrednost ter
ugotavljali posamezne korelacije.






$
4

;,(	 &	
3.1.1 Najsplo{nej{a delitev
Dvaindevetdeset izpolnjenih vprašalnikov
populacije A lahko v najsplošnejšem oziru
razdelimo v štiri skupine s sledeèimi abso-
lutnimi števili in odstotki:
I) vprašalnik, kjer je navedena samo ena iz-
brana snov (51 dijakov; 54,3 %);
II) vprašalnik, kjer je navedenih veè izbra-
nih snovi (30 dijakov; 32,6 %);
III) neodgovorjeni vprašalniki (17 dijakov;
17,4 %);
IV) vprašalnik, kjer je izrecno povedano, da
nobena snov ni bila dijaku všeè (4 dija-
ki; 4,3 %).
Komentar: Ker nas v tej razpravi zanima
zlasti motiviranost za posamezne uène vse-
bine znotraj predmeta in ne splošna moti-
viranost za uèenje predmeta, izpadejo iz ana-
lize odgovori tipa III in IV. Predmet naše
analiza zato postanejo odgovori ostalih 81
dijakov.
3.1.2 Delitev po posameznih
u~nih vsebinah
Sledi seznam uènih vsebin pri predmetu
filozofija. Seznam je sestavljen kronološko
po zaporedju podajanja snovi v razredu. Oz-
naèeno je povpreèno število ur posveèenih
predmetu in koliko izbir je bil predmet de-
le`en (vsak dijak je namreè lahko izbral veè
predmetov), ter razmerje med številom iz-
bir in številom ur (število ur posveèenih do-
loèeni vsebini zagotovo poviša verjetnost za-
pomnitve in posledièno motiviranosti zanjo).
VSEBINA št.ur št.izbir izb/ure
1 Uv. + os. ontol. 4 6 1,5
2 Sofisti 1 4 4
3 Derrida 3 2 0,6
4 Kocbek 4 2 0,5
5 Platon 10 40 4
6 Aristotel 16 43 2,68
7 Neoplatonizem 1 0 0
8 Uvod v kršèanstvo 3 8 2,6
9 Sv. Avguštin 4 13 3,25


Andreja Muha: Katjin smrèek, 2002, mešana tehnika, 100 x 70 cm.
 #
Komentar: Na prvi pogled izstopata po šte-
vilu izbir zlasti Platon in Aristotel, vendar
iz tega še ne moremo sklepati na dejansko
veèjo motiviranost dijakov za ti dve snovi,
saj jima je bilo tudi posveèeno najveèje število
ur. Zato je bolje, èe se ozremo na razmerje
med številom izbir in številom ur. Tukaj vi-
dimo, da je dijake (kljub manjšemu številu
ur) Platon precej bolj pritegnil kot Aristo-
tel. Z istim koeficientom so jih pritegnili
samo še sofisti. Nezanemarljive so tudi vi-
soke vrednosti pri sv. Avguštinu.
3.1.3 Izstopajo~i rezultati o`jih
vsebinskih sklopov
Zgornja delitev izbir v devet vsebinskih
sklopov je rezultat subsumpcije bolj speci-
fiènih izbir v širše sklope. Èe bi si ogledali
te specifiènejše izbire dijakov znotraj širših
sklopov, bi opazili sledeèa izstopanja:
VSEBINE št.ur št.izbir izb/ure
1 Dialog med Sokratom in Trazimahom
(Platon, Dr`ava) 6 10 1,7
2 Logika (Aristotel, Organon)
6 24 4
3 Sv. Avguštin3 4 13 3,25
Komentar: Zanimivo je, da poleg dveh pla-
tonistiènih tem (1 in 3, saj je Avguštin zago-
tovo platonistièno usmerjen mislec) izstopa
pri Aristotelu zlasti logika, ki je za Aristote-
la postranska disciplina (podobna matema-
tiki), medtem ko vemo, da je imela matema-
tika (in posledièno logika) veliko višje mesto
pri Platonu. Skratka, èe je Aristotel dobil ve-
liko izbir, jih je v veliki meri dobil na osno-
vi teme, ki je bolj platonistièna kot aristotelska.
3.1.4 Zaklju~ek
Dijaki so pokazali izrazitejšo motiviranost
za teme platonistiènega porekla in za sofiste,
manjše zanimanje pa za aristotelske teme. Èe
sledimo Gilsonovi temeljni razdelitvi zgodo-
vine filozofije na eksistencializem in esencia-
lizem,4 bi lahko posledièno rekli, da so na-
ši dijaki bolj motivirani za esencialistièno
smer. Platonizem in sofizem se namreè po
tej razlagi zdru`ujeta v esencializmu. Tako
platonistièni idealizem kot sofistièni mate-
rializem namreè reducirata bit na prazno last-
nost bistva in je za razliko od Aristotela ne
razumeta kot akt, kot fundamentalno dejav-
nost bivajoèega; ne razumeta je, skratka, v
njenem glagolskem smislu. Enaèaj med pla-
tonizmom in sofizmom se najbolj jasno ka`e
v Heglovi misli, ki predstavlja hkrati vrhu-
nec idealizma in relativizma (tj. materializma)
in temelji na pojmovanju biti kot prazne last-
nosti.5 Pojmovanje biti kot lastnosti in ne kot
akta narekuje esencializmu znaèilen odnos
do stvarnosti, ki ni razumljena kot `iv proces
(kar je lastno eksistencializmu), paè pa kot
skupek nedejavnih lastnosti. Tako dojeta
stvarnost je zelo pregledna in nazorna. Mo`-
no jo je matematizirati (zato ni èudno, da so
bili veliki matematizatorji stvarnosti, prvi no-
voveški naravoslovci, vsi platonisti). Obenem
pa se na tak naèin fiksirana stvarnost oddalji
od `ivetega `ivljenja, postane cerebralna igra,
virtualna projekcija. Ker se `ivljenjska zare-
snost v njej izgubi, se izgubi tudi njena brez-
pogojna resniènost. Iz nje se tako poraja splo-
šni relativizem. V tem smislu je treba razu-
meti, kako sta platonizem in sofizem povez-
ljiva v današnjem èasu razmaha modernega
naravoslovja v obliki visoko razvite tehnike
ter splošnega nazorskega relativizma.6 Zdi se,
da je esencialistièna usmerjenost analizira-
ne populacije v doloèeni korelaciji s tema dve-
ma temeljnima pojavoma današnjega èasa.
;,(	 &	
3.2.1 Rezultati vpra{anja I
Vseh 103 dijakov je odgovorilo na zada-
no vprašanje. Med sedmimi mo`nostmi, kjer
so morali izbrati samo eno, so se razvrstili na
sledeèi naèin.






i) umetniško ustvarjanje = 19 glasov = 18,4 %
ii) znanstveno delo = 5 glasov = 4,8 %
iii) u`ivaštvo = 58 glasov = 56,3 %
iv) molitev = 1 glas = 0,97 %
v) dobrodelnost = 16 glasov = 15,5 %
vi) ukvarjanje s politiko = 2 glasova = 1,9 %
vii) slu`enje denarja = 2 glasova = 1,9 %
SKUPAJ = 103 glasovi
Komentar: Oèitno je, da u`ivaštvo moèno
izstopa kot temeljni `ivljenjski motiv. Zani-
mivo je, da je molitev (še na škofijski gim-
naziji) v tako majhni meri `ivljenjski motiv.
U`ivaštvo, kot dejavnost, ki je usmerjena na
pou`ivanje materialnih dobrin, je v jasni po-
vezavi z zgoraj omenjenim splošnim relati-
vizmom, in torej tudi z esencialistièno usmer-
jenostjo odgovorov v vprašalniku A.
3.2.2 Rezultati vpra{anja III
Vseh 103 dijakov je odgovorilo na zadano
vprašanje. Zaradi preglednosti bomo izbrane
predmete razdelili po klasièni delitvi na du-
hoslovne (Geisteswissenschaften) in nara-
voslovne (Naturwissenschaften). Slednji so
tisti, ki so svojo metodologijo prevzeli po
modelu novoveškega naravoslovja, tj. po
modelu matematizacije stvarnosti. Duho-
slovni so pa tisti predmeti, ki stvarnosti ne
matematizirajo, paè pa jo skušajo dojeti kot
`ivo, skušajo jo posledièno dojeti preko v`i-
vetja vanjo.7
Ker bi športno vzgojo te`ko uvrstili v eno
od teh dveh kategorij, bomo glasove, ki se
nanašajo nanjo (13 jih je), izpustili.
DUHOSLOVNI PREDMETI
Vera in kultura = 3 glasovi
Nemšèina = 5 glasov
Anglešèina = 5 glasov
Zgodovina umetnosti = 6 glasov
Zgodovina = 14 glasov
Likovna vzgoja = 1 glas
Francošèina = 1 glas
Filozofija = 1 glas
SKUPAJ = 36 glasov
NARAVOSLOVNI PREDMETI
Kemija = 2 glasova
Fizika = 5 glasov
Psihologija = 22 glasov
Matematika = 9 glasov
Sociologija = 4 glasovi
Biologija = 9 glasov
Geografija = 6 glasov
SKUPAJ = 57 glasov
Komentar: Oèitno je, da so dijaki bolj mo-
tivirani za naravoslovne predmete kot pa za
duhoslovne.8 Pri vsem tem izstopa zlasti ena
krièeèa odsotnost: niti en dijak ni izbral za
svoj najljubši predmet slovenšèine, tj. pred-
meta, kjer se pouk najbolj vrti okrog knji-
`evnosti, ki je dolikovano duhoslovno po-
droèje, ker bolj kot katero koli drugo zah-
teva v`ivetveno dojemanje.
3.2.3 Zaklju~ki
Rezultati vprašalnika B se ujemajo z iz-
vajanji v 3.1.4. Veèinska motiviranost popu-
lacije za esencialistiène teme (tj. za platoni-
stiène ¡matematizirajoèe¿ in sofistiène ¡rela-
tivizirajoièe¿) je v korelaciji z veèinsko usmer-
jenostjo v praktièni materializem/relativizem
(3.2.1) ter z veèinsko usmerjenostjo v nara-
voslovne discipline (3.2.2).
<<=
9#?
Motivacijska osnova prikazanega stanja
uène motiviranosti in njene korekture
'
@




&


Po vsem reèenem bi se bilo te`ko ogniti
vtisu, da je motiviranost dijakov za esencia-
listiène teme pri pouku filozofije v veliki
meri povzroèena od splošne motivacijske os-
nove prostora in èasa, v katerem `ive, tj. v


 #


prevzetosti nad naravoslovno-tehnološkim
razvojem, ki je v tesni povezavi (kot prika-
zano v 3.1.4) z relativistièno in praktièno-
materialistièno te`njo sodobnega èloveka.
Taki rezultati zagotovo ne preseneèajo v slo-
venskem šolskem sistemu, ki zlasti privile-
gira naravoslovne vsebine na raèun duho-
slovnih (zlasti knji`evnosti, kateri je posve-
èeno bistveno manj èasa kot denimo v ita-
lijanskem šolskem sistemu).
)
5






Korekture motivacijske osnove, ki bi di-
jakom odprle oèi tudi za eksistencialistiène
vsebine pri pouku filozofije, bi lahko razdelili
v dve vrsti: v tiste, ki zadevajo preobrazbo ce-
lotnega slovenskega šolskega sistema (v smislu
veèjega poudarka na duhoslovnih vsebinah),
in v tiste, ki zadevajo preobrazbo mojega last-
nega pouèevanja filozofije. Ker bi prva vr-
sta korektur zahtevala širšo obravnavo, ki pre-
Andreja Muha: Papir, 2001, jedkanica, 70 x 81 cm.






sega meje prièujoèe razprave, se bom tu osre-
dotoèil predvsem na drugo vrsto. Tu lahko,
na osnovi povedanega, povleèemo
UKREP 1: èe je esencialistièni, matemati-
zirajoèi, izrazito nazorni pristop tisti, ki najbolj
prebuja dijakovo motivacijo, potem mu je treba
skušati tudi bolj eksistencialistiène vsebine pri-
kazati poslu`ujoè se esencialistiènega naèina.
To bi omogoèilo pozitiven transfer esencia-
listiènih na eksistencialistiène vsebine.
Pri tem je seveda treba biti nadvse pozo-
ren, da se ne bi na tak naèin eksistencialne
vsebine podredile matematizirajoèemu pri-
stopu, temveè je treba ustvariti pedagoški
most med obema ontološkima pristopoma.
Vendar je diskusija rezultatov te razprave
z dijaki populacije B postavila nakazan ukrep
nekoliko pod vprašaj. Dijaki so namreè kot
vzrok njihovega izrazitega nezanimanja za slo-
venšèino (kot odlikovano duhoslovno vse-
bino) izpostavljali ravno pomanjkanje prist-
nega duhoslovnega podajanja le-te, tj. rav-
no matematizirajoè (tj. strukturalistièen v pri-
meru naših uèbenikov slovenšèine) naèin po-
dajanja le-te, ki ne usmerja dijaka k èimbolj
polnem v`ivetju v duha literarne umetnine
(pri èemer je kljuèno razumevanje širšega kul-
turno-zgodovinskega konteksta umetnine),
paè pa reducira njegovo dojemanje le-te na
sektorialen, iz konteksta izkoreninjen naèin.
Iz navedenega bi bilo torej mo`no po po-
dobnosti sklepati na situacijo pouèevanja
filozofije in se ob njem vprašati, ali morda
nismo doslej eksistencialnih vsebin poda-
jali na preveè matematiziran naèin. Ali ne po-
trebuje dijak, ki `ivi sredi te esencialistiène
dobe veè pristno eksistencialnega pristopa k ek-
sistencialnim temam? Tako bi se lahko to-
rej glasil UKREP 2.
To razpravo zakljuèujem v odprtosti vpra-
šanja glede tega, ali naj moj pouk filozofi-
je krene bolj v smeri ukrepa 1 ali ukrepa 2:
oba ukrepa ka`e preizkusiti v pedagoški prak-
si ter z nadaljnjimi vprašalniki v teku prihod-
njih let ugotoviti morebitne spremembe v
motiviranosti dijakov glede eksistencialistiè-
nih tem pri obravnavanem predmetu.
%-8	(
.
Glede na dejstvo, da je (prim. 3.2.2) naj-
višjo preferenènost kot posamezni predmet
dobila psihologija in glede na dejstvo, da smo
na dr`avni ravni prièa visokemu odstotku vpi-
sov na Fakulteto za dru`bene vede s strani gim-
nazijskih maturantov, je mo`no sklepati, da
je vzrok prièujoèe krize duhoslovne zavesti
predvsem v te`nji po ponaravoslovljenju du-
hoslovnih predmetov, saj so prav taki mate-
matizirani duhoslovni predmeti najbolj iz-
birani s strani mladine. Iz tega bi bilo moè
sklepati, da ukrep 2 meri bolj v pravo smer
kot pa ukrep 1. Zdi se namreè, da je prob-
lem v pomanjkanju pristnega duhoslovne-
ga pristopa k duhoslovju v našem šolskem
sistemu.
1. STh I-II, q. 3, a. 5, c.
2. Prim. kako je ta povezava klasièno prikazana v
Aristotel, Metafizika XII, 7, 1072 b 3.52.
3. Avguštinizem je tu o`ji sklop zaradi manjšega
števila ur, ki so mu posveèene.
4. E. Gilson, L’ essere e l’ essenza, Milan, 1988, 134.
5. Prim. G. W. F. Hegel, Znanost logike, Ljubljana,
1991, 64.
6. Sedanji pape` govori o “diktaturi relativizma”,
prim. Joseph Ratzinger, Iz mojega `ivljenja,
Ljubljana, 2005, 167.
7. Prim. tudi Diltheyevo delitev znanosti na
razlagalne in razumevajoèe, lepo razlo`eno v
Theodore Kisiel, The Genesis of Heidegger’s Being
and Time, University of California Press, 1995,
65-66.
8. Ugotovitev se ujema s prvimi rezultati veliko
obširnejše statistiène študije, ki je potekala po
vseh slovenskih katoliških gimnazijah pod
naslovom Dobra šola pod vodstvom dr. Vinka
Potoènika. Raziskave so pokazale, da je
zanimanje za naravoslovne in dru`boslovne
predmete pribli`no 60 %, za humanistiène pa
samo 17 %. Med dru`boslovne predmete je treba
tu najbr` zlasti prištevati sociologijo in
psihologijo, zlasti slednjo, ki je tudi v naši analizi
dobila visok odstotek priljubljenosti.