gjt. 6. V Gorici, v torek dne 21. januvarja 1908. Letnik X. Ixhaja raak torek in «oboto ob 4. uri f opoludne. Ako pade na ta dnova praxnik iiide dan prej ob 6. zvečer. Staue po poflti projeman ali v Gorici na dom poftujan celoletno 10 K, polletno 6 K in Setrtletno 2'50 K. Prodaja sevGorici v to- bak&rnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jelleriits v Nunskih ulicah in Le- b a n na VerdijeTem tekaliifiu po 8 Tin. GORICA ITrednifttvo in npravnittvo •« nabajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopise je naeloviti na uredjiiitvo, oglate in naročnino pa na upravniltvo »Gorice«. Oglaai i« rajunijo po petit- Trtlah in ticer ako te tiikajo 1-krat po 14 Tin , 2-krat po 12 Tin., B-krat po 10 Tin. Ako ie Tečkrat tiikajo, radu- nijo ie po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni orednik Anton Bavčar. TiHka „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukeiič). » Deželna upravaffob kon- qu šesHehie dobe. '¦ S Dne 26. decembra ^1. "I. je iztekla ""'iestletna doba zasedanjo našega dežel- nega zbora; zato je pač primerno, da poročamo o delovanju, vapehih in ne- aspehih te dobe ter da podamo o nji — öetadi ? tesnem okvirju — kolikor roo- goče jaBno in priatno sliko toliko naSim priptaiem kakor volilcem t obče, ki mo- rajo Eedaj aami Beataviti veatno in na- tanko bilanco o tej dobi, oziraje se na bližn.e deželnozborske tolitve. Kolikor je t čloTeški moči, hočemo piaati stvarno, objektiTno, resnično, na- alanjajoč ee Ie na poziti?ne poditke in ogibajoö 8e noTodobne navade, ki delaje Ie ¦ frazami, obrekovanji in irdilTirai brer temelja. Da bodemo pri tern zavra- čali nereBničoe, zvite in brezvestne na- sprotnikove trditve in obrekovanja, je ob eebi razumljiTO. Kdor ima količkaj vpogleda t naio deielno opraio, mora pač priznati, da je bila minola šeetletna doba najizdainejša in plodoTilejia glede napredka v kme- tijatia, kakor tudi glede razüön h »trok ja?nega zivljenjti. Nočemo pa i to trdit- rijo nikako podceDJeTati delo?anja in vspehov prejänjth dob. Vsaka doba je uueia oToje Tipehe, avoje zatloge Tn opciarjamo posebno na dobo, ko je bilo ie aedem bIot. poalancev in 14 italijan- akih T zbornici. Koliko trada, koliko pre- vidnoati, koliko zatajeTanja aamega aebe je bilo treba, da se je to razmerje pre- dragačilo in zboljäalo t toliko, da so imeli SlOTenci t zbornici 10, lUlijani 11 poalance? I Uila je tndi doba, ko ni bilo aliinti niti ˇ zbornici niti t odborn in odaekih beaedice alovenake. Ro je pokojni poala- nec Kilip Kofol, batujski župnik, prviö apregOToril t zbornici slovenaki, nastal je vriič in ropct, kakor dandanea t Tr- Bta, če hočejo govoriti alofenski poslanci T Bejah v noaterinem jeziku. Vse aradovanje, notranje in zana- nje. z nradi in občinami je bilo tačas italijanako ali nemsko; eaj tndi niamo ! imeli ledaj niti alov. prevoda ob^inskega red». A ko je začel velezaslnžril gospod baron Winkler dopiaorati občipam slo- ; venako, prihajali bo iopani t protnjatni, ; naj se nradnje po prejSnem običajn, ker raznmijo nemake ali itaiijanake odloke bolje nego slovenske. Toda to se je pre- bilo; a treba je bilo mnogo trnda in po- žrtvoTalnosti, predno ae je je alotensko > nradovanje adomačilo. To poirtovalnost ' ve pra? ceniti pa Ie oni, ki je iivel in poznal tedanje razmere. ¦ Kadi pripoznamo tndi, da se je eto- rilo v prfjanjih las h mnogo za kmetij- stfo. C. kr. kmet. drciba iroa na tem ! polja lepih zaalng ; deielni kmetijski ioli, ' posebno »loTenski oddelek, ata stoj čaa zelo poBpeäeTali napredek in rizvoj na- I lega ktnetijatfa. NajneplodoTitejäB, najtilostoeja je bila pač predzadnja äestletna doba, ki je obečavala t začelka za SloTence najlepie | Tapehe. Poaebno eta zantopala Slotence kot odbornika g. dr. Toma, .brezoziren* moiu, kakor ga imecuje ^Sočin" člankar ˇ Bfojem apito o dftelni aprati, in dr. Abram. To iaioatno dejutTO ao priznali in priznavajo tedanji odborniki «ami, to- liko oba itaüjanska, kakor tndi mirni, premiSljeoi in ren iDa^aJDi pok. dr. Abram. To dokaxu.ejo tadi te% poroöila deiel- nega xbora in odbora iite dobe. Pisec r ,Scči-, ki toliko hTaiina ono dobo, je po- zabil nareati ?aa dejanja, jnnaike čine in napredek one dobe. Prar bi bilo pa, če bi to storil naknadno; toda navaja naj fakta in ne I raze! Hes je, in to pnznaTa Tes sloven- aki svet, da bo delali „Slogini" poslanci, ˇ pr?i rrati Tiaokorodni gospod grc f Al- fred Coronini in dr. Gregorčič, t iati do- bi prave dadeže; pridobili so Slotencem Telik ngled, zapričeli in atorili so reliko dcbrfga in koristnega, izpoaloTali od vla- de velike driavne podpore za različna dela, katerih izvršilev je dr. Toma po možnosti OTiral. Mož je rabil sploh vao STOjo „brezozirnoat" ˇ to, da je tbo pre- preäil, česar ni on započel in ni bilo njemn t slato. V dokaz narajamo Ie vi- paTBko žeieznico, obmejne ceste in ?pra- šanje o nžitnini. Vže dne 26. oktobra 1897 je bila dana grc fa A. Coronini-ja in drogom konceBija za zgradbo ripatske i«!eznic0; a nbrezozirno8tiu Tamoti se imamo za- hfaliti, da je zgradba zaostala do I. 1901, ko Be je poarečilo „Sloginim" poalancem za hrbtom tega nbrezozirnegaw odbornika apraviti to TpraSanje zopet r pravi tir, Da je biia Ie njtgova „brezozirnoal" uzrok zaflaöevanjo ngodne reiitve tega pod- jetja, to potedo t obraz fsakemn, ako treba, še 2ivi člani tedanjega deželnega odbora, drngi intereairani gospodje ter ae da to nedvojbeno dokazsti po aradnib spisib. Kdcr ae boče o tem bolj natanko icformirati, naj čita zadevne članke t 1 „Gcrici"4 koncem leta 1901. Kake ao bile razmere tedaj pri deielnem odbora in kike vspthe ata cdbornika doaegla, to razsodi lahko Taakdo iz dejstfa, da ao morali proajačiti slovenski poslanci, ki ao 86 za to zadero zanimali, pri italijan- akih član h deželnega odbora pomoči t agodno reäitftT tega za VipaTgko ritalnega TpraäaojB. Seveda, „Sočia" člankar bi tega ne steril, njema je več Tredna od- bornikota „brezczirnost", nego vipavska železnica; a overjeni amo, da IjadatTO na Vipafskem mieli drngače. lato Telja tadi o obmejnih cestab. Grcf A. Corcnini in dr. GrcgorciÖ ßta iz- pOBlovala cd vlade 360000 K za te. ceate; a po rbrezozirnoati'4 dr. Tunte je prišla ta zadeva tako daleö, da bi bil ta zne- aek skoro zgnbljeo. Kdor Be hoöe o tem natanko pončiti, naj čita zadeTne ölanke g. E. Klaviarja y „Garici". Tam je do pičice dokazano, kam do?ede „brezozir- nost*4 cdbornika, katerfga člankar v „Sd- čiJ toliko hvaliaa in katerega „brezo*.ir- no(tu mo toliko imponaje. In kdo je ko- nečno spravil to zadeTO na pravo pot? Vendar Ie „Slogini" poalanci in sedanja aloveneka odboroik». To izpričajo, ako trebs, Tai deze'ni odborniki in nradni spisi; spriča žnpan t Kcžbaoi, različni intereaenti t Golembrdu in v Brdib. Tcda kaj pomagajo nam Slovencem rsi ti Tspehi ? „Brezozirnoat" je j nna- itfo; tak mora biti odbornik, če tadi gre Tae podzlo. To je „Sočinega" član- karja —¦ modrost. In nžitnina? 0 jojmene! Ves t?et ?e in je prepričan, da je zakmila rbrez- ozirnoBt" dr. Tame in A. Gabrščeka, da ni dobila dežela ažitnine t srojo režijo Tie 1. 1901. Vob aret re, in uradni po- datki jaano kažejo, da aotrpele naäe ob- čine, dežela in driava valed tega mili- jone ikode. Toda kaj to de? Kaj je ob- činam par stotisoč kron izgnbe na leto, kaj deieli? = Vrbanec ?se odbornikore čednosti in modrosti obatoji Ie ˇ njegori „brezoziraoBti"; od nje se nasiti narod in poatane Ijadstro sreöno in zadofoljno. Tako „Soöa"! — Našim pristašem pa za danes Ie toliko t pojasnilo. Pri- hodnjič bočemo naveati Tspehe zadnje Šeatletne dobe in pojaaniti ie drage splet- ke, zarijanja in nereaničnOBti natedenega liata o tem Tprašanjo. Deželni uradi in urad- niki. Gospod nredniki Nisem niti Vai priataš niti Vai dopignik ; fkljab tem a, prosim, doTolite mi malo proatora t Va- se m cenjenem liata t pojasnilo iatinitih sedanjih in prejšnjih razmer f deželnem arsda. Kar piše „Sočau ˇ 4., 5. in 6. številki t. 1. t tej zadevi, je tako zrito, tako nesramno, da se mora vsakema po- itenema Čloreka ataditi, naj pripada Tie tej ali oni atranki. „Soča" dfiga prejänja odbornika, dr. Tamo in dr. Abrama, t dereta ne- beaa, čei pod njima 86 ni apal deželni glarar poatopati pri imenoTenja deželnih aradnikoT tako, kakor postopa pri seda- njih; a iata „SoČa" je pisala y svoji 3i. z dne 22. raarea 1900 na dragi strani r tretji koloni doaloTno: „Za rstop y deželno slažbo se po deželnib štatatih zahtera poleg drogih sposobnosti zna- nje obeh deželnih jezikoY. "V ko- liko se je pa do sedajoziraio na LISTEK. 0j radostno gosfovanje! (O.llumki.) Ruski: 1). V. (iii^orovič. (Dalj(.). „O ne — kako bi prešlo !*' za»toka Avenio Vaaileviö, „bolela me bo glaio dokler je ne položim y grob lu „Kaj pa je z vami — Bog nas vari I A k čemn te besede? Bolje bi vam pristojalo, batjuška, poskrbeti za gospo- daratYO. Kaj, če kdo pride? V hiši imamo vsega Ie ene živinco, v kohinji se nam je razpočila železna plošča, včeraj niamo mogle z vsem tradom ničesar napraviti otročja kaša je bila tako priamojona, da ßi bila za jed." „Prosim te, no govori mi o tem, danes aem strašno slabe volje. Kaj to I Ali ne alisiä zvoncev?" vzkrikne mahoma Avenio VaBileYiö, pa akoöi tako naglo, da je obveza zletela z glave na tla „Nie" ni, batjnška, nobenfga zvonca, *aj pa Be vam tako dozdeva?" »Moralo mi je zvoniti y aäeaih." „Mogoče, batjaika, imeli bi si jih zamaäiti s pavolo," reö« pesterna BOÖatno. »Kar ae pa tiče zaloge, niöeaar nimamo, raoramo öakati, dn pripeljejo iz meBta, a to ni gala štirideuet vrst!" „Oh molöi, vendar enkrat, proaim te, Nadežda Nikitiäina, saj si mi itak na- polnila aäeaa!*4 ,,O, Čemn pa naj tnolčim, gospod? Saj naposled boBte to od mene zahtevali. Če kdo pride, nimamo nobene stvarce; kaj poreko o vas — dobrega gotovo ne..u „Idi Yendar enkraU Daj mi mir. Ničesar nočtm elišati!" zakriöi Avenio Vasilevi^; kajti vsaka beseda pestnnje je bila zanj ndarec. „Vsak hip noYO presenetenjp. Kdo bi bil mogel to pričakovati?" reče, ko so Be bile zaprle dari za njo. „O! — da bi se Ie mogel kako izrezati — ali bi hotel farbati, da bi bilo kaj 1 Tu se raz- srdi in bacne b čevljem mokro obvezo y kot. „Le edno sredntvo mi oataja — da piäem Yuem znancem, da sem moral oditi radi neprevidemh okolnofati. Ali to bi moral pisati cell me sec Ysak dan ne- koliko ur 1 Le jedno prosim," reöe ter se ozre proBeče k stropn, „le jedno proaim, če mi je že tako mojeno naj pridejo vai, naj pride nakar ves Petrograd, samo da bi ne priäel Alexander Jvanič Šoepe- tilnikoY. Če pride ta, Bern izgabljen? On je tako izbirčeii, zamerljiv, rad dobro je, Ijabi agodnoati.. S cer pa, kaj bo mačim: eaj ae pride, saj je jrekel: Tega Vam ne obljabim. O Bog daj, da bi me ta ne- Tsrncst minala! Nujhajäe je, da žen» ničesar ne slati; in kot nalasč, je tes čaa alabe volje." Med tem govorom poslaSa Avenio Vasilevič pozorco vsak šam od zanaj, in ko začaje ženive atopinje, astavi se ter se hitro popravi. Na praga ae pokaže Zinaida Lvovna. ZJelo Be je res zelo nevoljna. Bila je zeto slnka, prijeten vtisek bledega obraza je kazila nenavadno rnmenica, izhajajoča iz boleini. Imela je silno iolčno bolezen, poleg trga je trpela mnogo radi siabih živcev, in vsled tega je bila včanh zelo mdružljivs. Imela je velike črne oöi; a ko se je razsrdila, i« daj so 86 jej tako silno blitikale, da jih Avenio večkrat ni mogel prenest'. Vstopila je, a zdelo se je, da moža niti ni opazila. Očividno je bilo srdita nanj. Avenio Vasilevič pohiti ter jej ponudi atolico; ali prej ni zabil pogledati, ali ima oele noge. , A'i si zdrava, drega moja?" vpraša jo nežno ter jo prime za roko. „No, tako — takou reöe Zinaida Lvovna nemarno. „Zdi Be, da si danes malo slabe volje? rečo mož. V „Iz čeBa sklepaš to?u „No, če nisi, toliko bolje, toliko bolje," pepravi ao mož, pa jej gladi roko. „Ali si bila že danes na izprehoda?" „Kake bedarije! Ali ne vidii, da dežoje? Vedno stavljaä tako bedasta vprašanj». To bi bil prijeten izprehod!* „Res, poz«bil sem bil na to, danes sem fitrašno raztresen. Ali ne boj se, mila moja, tega dežja, to nič ne škodi. Ne mores ei mißliti, kak svet imamo ta na Rožnovki — sam pesek. Za uro se vse posnäi. Ta imamo nenavaden kraj; ta kraj slaje zaradi svoje slikovitost po YBem Ra8kem in je glede krasote enak mncgim alovečim krajem za mejo. „Jaz pa dozdaj nisem videla niöesar razen golega polja", reöe Zinaida Lvovna ne preveč prijazno. „Seve, seve, ta bliza doma, ali tam dalje, tam imamo gore, doline, vrhe, imamo rusko Švico; tadi jezera bo tam, vse boä videla, vse. Škoda, da dežaje, takoj bi napravili malo partijo... Vzeli bi seboj samo mleko, krnh, otroko, po- ibkali bi si tam prijetno mes;o — o saj jih je toliko 1 — poaedli bi po travi, ˇ dreveBni senci,.. Zakaj pa me gledai tako debelo, moja draga?" (Konec pride.) sicer ceno nizko držala, vendar je nale Ijodstvo vino hitro pradalo in dobilo lep skapiöek. Nekateri pa bo raznim zaseb- nikom in krömarjem svoje boljle vino prodali po 30 do 36 kron hekto. Neka- teri pa, ki raislijo, da mora biti letos fie cena viäja in jib poaebna »ila denarja ne tlači, držijo fie vino v kleteb. Prav bi bilo, da bi ga vselej toliko prihranili, da bi vsaj domače krčmarje zalagali z Djim; ker drugace bomo morali piti po leta tnje... vino! . . — Ccsta ob Lijaku je dodelana do vaBi Vogersko. Zdaj so delavci na cesti pri mosta pod vasjo. Žal, da delo jako portasno napredaje in nimamo apanja, da bi bila v leta dokončana zveza s skladovno cesto pri Volčjidragi. — Dolo na cesti od Šempasa proti Vogrskem pa celo zimo počiva. Me- rodajni krogi naj se vendar prebade, da spravijo delo v tir in se vendar enkrat sveže Šsmpaska oböina z Vogerskem na Jazbini. — Misel zveze Sempas-Prvačina še ni zaspala in obdine nekaj snujejo za prvi zaöetek dela. — Dela za konjeniško voja&nico v (ionci so razpisana. Dotične ponadbe je iložiti do 20. f obruarja dopoldne na mestnem magistrate Vpogled načrte in natančne pogoje ie dooiti na magistratnem oddelka VII. v Gledaliiki alici. — „Piv bi že vaak htidič, plačov pa nič!" — Teh rnisli je bil Pahor France iz Sela na Krasa, ki ]e bodil po krčmah iu pil, a niö plačal. Slednjič ga je zaprla policija. Zsgovarjati se bo imel tadi radi posknsane goljafije. ZasUvni liatek na 7 K je ponaredil na 47 kron ter ga ponajal potem na prodaj za 30 K — l/.loJ.eni vulilni imeniki. — Goriiki municipij naznanja, da bodo iz- loieni volilni imeniki za bodoče deielno- zborske volitve na tak. municipijn, ia slcer v dragem nadstropjn oböinike hise v Bobi štev. 20 od 22. t. m. do 1. febra- arja t. I. na vpcgled vwaki dan razam nedelj od H. are do" poludne in od 3. do 6. are pop. V tern casu se bodn za- mo^le ilcžUi tadi eventaalne reklamacije in sicer za vsakega voltlca posebej. Take reklatnscije pa murajo biti opremljene z vaemi potrebnimi ^dokamenti, dok^m;o- Oimi Tolilno pravico Onega, za katerega se iBta reklamira. Na reklamscijo. vlo- iene po 4. i^braarjn in pa na take, ki ne bi bile opremljene h potrebnimi do- kumenti, 66 ne bode jemalo nobenepa obiira. — Za popordrt» na Ponikvah. — Ministerstfo za notranje rädere v dogo- vora s linanöninn ministerBtvom je do- volilo ")000 kron podpore za pogorelce na PoQikvah. — Imenovanje. - Aijnnkt na moški kaznilnici ˇ Gradiški Viljera Kranke je imenovan nadzornikom ženske kaz- nilaice v Beganjah. — Simonu (ircgorfitu v rojstno hišo je pones! „Beljaiko oraizje v Trsta*4 19. t. m. kra*uu spomineko knjigo. Soäk* podražnica S. P. D. je bila zastopana po Bvojem tftjaika g. Katina. Po krasnem govora je izročil g. Zorec knjigo družini Gregorčičevi. Omizni kvintet je divno prepeval izkljnöno Gregoröiöeve pesmi. Govoril je tadi iir.en. podraž. tajnik. Na pročelja knjige je čitati: „Naj ves razpor izgine Na cast In rast Razprte moje domovinei* V to vsklikani: Dal Bog! — Rubijski most odkupljen. — Cestni odbor za goriško okolico je od- kapil most čez reko Vipavo v Rabijah, ki je bil privatna laatnina barona Bian- chia in sicer za 22000 K. S tem je ko- neöno vendar rešeno to za naSe voznike važno vpraianje njim v prilog. Do sedaj bo je namreö na tem moata pobirala še precej velika mitnina, a katero so bili jako oškodovani posebno biljenski vo- zniki, ki vsaki dau zvozijo mnogo opeke na rubijsko železniško postajo. Večkratne pritožbe voznikov in dragih interesentov je napotilo cestni odbor, da je napravil ta pameten korak, za katerega ma bodo interesenti gotovo hvaiežni. Mitnina se- veda ie ne bode več pobirala. — Ob&naki dom v Sovodnjah je pokrit. Lspa stavba, ki je zgrajeoa tik spomenik8, bo pričala sovodenjakim poz- nim rodovom o podjenosti mož, ki so se trndili za to, da se je sezidala čedna ob- öinaka hiäa. V občinskem dornn bo vde- lana tadi spominska plosöa. Stavbo je zgradila stavbena tvrdka Stepanöiö & Žnideroič iz Renö Stavba bo atala okoli 20.000 K. Graditelji so najeli za delo skoraj samo doroače sovodenjske delavske moči. Denar je oslal veöinoma r domaöi oböini, kar je Ie odobravati. — Stavka^pri družbi „Dalmacija". — Moštvo parobrodnega konzorcija „ÜaI- noacija" stavkajo. — Ob dubavi novih topov izpre- mene imena „artiljerijski mu polkorn ia „oblegovainim baterijam". Korni artilje- rijski polki dobe naslov: „Poljski havbični polki", divizijski artiljeriski polki pa ime: ,Po!jski topniški polfei". Djsedanje oble- Kovalne čete dobe naslov: ,Težka ha?- biöna divizija". Mobilne oblegovalne čete, ki so imele do ziaj Ie kadre, dobe do- ločeno st«Ttlü topov in moftlva. — l inrla je v RoriAki tennki bol- niinici Böstra ö. p. Antona H e r I o t a, žapnika na Vogrskem. Holehala je ie kakib 5 let na ielodca, v četrtek je se kahala; vsled hadih želodčnib bolečin ao jo peljaii v bolnišnio, kjnr »o jo ope- riral, pa nid ni pomagalo. N«še aož»lje Kospoda župnika ~ Zavarovnlnir» za povejo živino. Vfltanovile ao se podružoiee deželne za- varovalnice: v Anhovem. predsednik T:nta Štesin, Gor. poije ät. 01, podpt^U. Staniö Jjte, Gor. p. 71; v A j b i, pr?di. Jeronim Franc, Potraino Št. läO, podpr. LevpaSöflk Ant. N«koto 2«>; v Kinala, preds Mtlnič Henrik Kanal, podpreda. Drafteek Fr. lijdre/ 11. —- Nesreča na železiiiri. — BÜza postaje Hadajažna je ponesrečil zavirač B*rič Pddel je namreö z vlaka ter si pri ti priliki zlomil nogo in je bil tadi na glavi težko ranjeo. Prepeljali so ga v tržaško bolnico. ~ Duhovtifini KoriSke nadÄkotije. — Častiti sobrutje! Lepo Vas pro- Bim, da rai pomhgate posebno v tem öasa razäiriti med Ijadstvom knjiiico „Plea", katera se naroöa pri nprav- ništvu „Plesau : TrHt (Vincenzo Hallini 2. IV.) po 70 vin. — Z bratskim pozdra- vom Ivan Tal, prireditelj kajižice. — Zajci na delu. — Od raznih krajev porocajo, da je zajec na sadnih vrtib, koder drovje ni zavarovano, že na dein in da gloia mlado drevje, koJer Ie more. Na travnikib krt, na vrtn zajec, na poljn pa misi, to so äkodljivci kmeta, za katerega se naäi liberdcl sevdda to- liko brigajo kot za lanski eneg. Zdaj ob volitvab se ga bodo seveda spomnili, ! potem se bo pa zopet pokazaU na dan ' iberalna — oiabaost! Ktnet si bo pa to olabno preziranje že zdaj v spomin poklical 1 — Prva umetniHka razatava v Dalmaciji. — V Splitn bivajoči nmetniki bo sklenili, da ae napravi tneseca maja T Splita ametniika razstava ob priliki biagoslovljenja zvonika katedrale. Sroje omotvore razstavijo vsi dalmatinski a- metniki. — Cerkveni tatovi. — V Bir- kovljah je dne 11. t. m. skaiai tat vlo- miti v nabiralne police v cerkvi. Opazil ga je cerkvenik, kateri ga je prijel in izroöil straži. — Zrnrznil je na cesti, ki pelje iz Trsta proti Bazovici, naki llalijan, star okoii 80 let. — Vročina v Avstraliji. — V Melboarno je neznosna tročina. ß:lo jo veö slnöajev solnčarice. V Viktoriji je amrlo Tsled solnöarice 32 oseb nmlo. — Avstrijska Rafaelove druibe v varstvo izseljencev poroča: Ageoti zelo agitirajo za izseljevaoje v jažno- ameriäko drzavo Parana. Pred tem je treba resno avariti. V Parani niböe ne bo izbajal, kdor nima s seboj 2000 kron premoženja, ker mora ondi od države ali pa od privatnih dražb za ta denar kapiti si zemijo (2.~> ha), kajti rokodelci in kmečki posli ondi ne izhtjajo. C^ne zivil in drag h potrebiöin so v Parani 50 do T>00 odiätovkov viäje kakor v H>ropi, poceni je Ie posaieno me kron drobiia. — Sloveuska podružaica „\v- strijske družbc sv. Uat.ieli v varstvo katolihkih iiseljeucev" objavlja sle- dečo doposlano ma insjrmacijo mini- ateratva notranjih zadev glede na zava rovanje, ako odklonijo ameriške oblaati izseljenca. Nekaj časa sem priporočajo agenti osobito v jaznib avstrijakih pokra- jinab izseljencem, da naj se, ko knpijo voini listek, todt zavarajejo za slačaj, ako jim ameriäke oblasti zabranjajejo vstop v Aaieriko in da naj zato poleg vnznine plaöajo ie posebno premijo. li- seljencem se svetaje, naj ne sklepajo takib zavarovalnih pogodb. Obstoja nam- reö nevarnoBt, da zavzamejo ameriäke oblasti staiiäöe, da se 8 takimi zavaro- valaimi pogodbami nagovarja k izselje- vanjn kar je pa prepovedano po ama- riäkih naseljevalnih postavah. Ravno za- radi tega zavarovanja bi lahko odklanjali irseljence. Nadalje pa nima v Avätriji nobena domaöa in tadi ne kaka ino- zemäka xavarovalnica pravice, da dela tako kapöije. Oai agenti, ki nagavarjajo izseljence k omenjenemn zavarovanja, nimajo pravice, da zavarajejo izseljence in'so zato kaznjivi. Izaeljenec tadi nima v teh razmerah nikakega zagotovila, da bi bil res zavarovan. V mnogih slaöajih je taka kapöija Ie navidezna. A^ent nima drugega namena, kakor da vxame izte- ljenca višji snesek, kolikor znaia vožaa cena. — — Trža&ki natnestnik priae Hohenlohe je bit vöeraj vsprejet od cs- carja v posebni avdijenci. — Zdravstveno stanje dunajskegt župana. — Datiajski žapan dr. Larger je obolel minale dai na inllienci. Prof. Neas8er ja konstatiral, da ima dr. Laeger vsled inilaence had zelodiöni katar. Vendar se njegovo zdravRtveno stanje boljöa. Društva. dr „Braluo druUvo* v Velikih Žabljah sklicaje na Srečnico ob 4. uri javno predavanje, ki bo v pro«t3rih g. Josp. Vrtovca, kröm. N* ahsda bo govoril o ladruiaüifu oupogiaaec S. K. S Z. Želeti je velike adeležbe. dr Redai občni zbor dru§tva „Zvezda" v Sovudnjah • Rubijah se bode vriil v nedeljo dne 26. jannarja ob 3 in pol aae popolaiae. Daevni red: 1. Poročilo odbora o delovanjn draltva, v minalem leta; 2. Poroöiio blagajnika o droštvenem deaarnem stanja; 3. Volitve odbora; 4. Raz^i predlogi. P. n. člani so naproieni, da se udelež jo obönega zbDra v obilnem iteviln. Odbor. dr Podružnica ^Slov. planinskega društva za ajdovgki-vipivgki okraj v Ajdovšfini priredt v soboto dne 23 ja- naarja t. 1. svojim ölanom planincem ia in njih prijateljem v drorani draätva rKlino8tJ v Ajdoviöini plesni veaöek, pri katerem avira zbor tambaraikega drastva .Danica" iz Štarij. Z*četek ob 8 in pol ari zveöer. Ooleka: pUoiaska ali po volji. Vjtopnina: motil 2 K. K obilni odeležbi aljadno vabi odbor. dr Kolesarsko dru§tvo „GoricÄ*1 priredi veliti pies v soboto dae 25. t. m. v dvorani hoteia Cmtral. Pcosi ae velecenjene dame da opaätijo kotiljon. i Med odmorom bode veliki crctücni korzo najlepie okrašeno kolo dobi darilo vredno 100 kron. Zicätek pleu ob 81'2 zreö^r. Srira vojašsi orkeatsr. Vitopama: Gi- epodje K 2; cUtna ia ölani K 1. G irde damr proste. Oprava koies&raka ah pra- menadna. Odbor. dr Občni ibor Soške podružaice Slov. planiQHkega društva se je vršil v Tolminu dne 9. t. m. Niöelnik dr. Grantar pozdravi nr.vzoče člane ter po- adaria, da je dolžDO9t vsakega rodoljaba brez razlike mišijeaja, da podpira naie droštvo, ker brani s tem naio domovino pred aplivom sovražnega tajca. — Tajnik poda obäirno poroöiio o podružničnem delovanja v minolem leta, ki se priobči z blagajnikovimi raöani vred. Is raöanov je razviduo, da se je druširo sreöao iz- kopalo iz dolgov in ima letos ž? pre- cejäen preostanek, kateri pa obatoji po veöini iz radodaroih prispevkov za Si- monovo Gregoröiöevo koöo. Prei volitvijo novega odbora oment n&öelnik, da nas je zapn^til odbornik gosp. A. Stres, nad- . aöitelj v C^rknem, a öast. gosp. karat AndrijSek je izjavll, da ne more veS sprejeti odborniitva. Obema izreče ime- nom drnStva zahvalo za sodelovanje. G. Vrtovec predlaga za izvolitev sledeco listo, ki je bila soglasno sprejeta. Naöelnik dr. Grantar, odvetnik v Tolminu; na- mestnik Ivan Perpar, c. k. sin. ta,nik w NovopoFoeencem-novieem priporoča „KROJÄSKÄ ZADRUrenjegapolja, za podprediednika pa Jjžef* Staniö tadi iz Gorenjegapolja. Deželni odbor je po- verii vodstfo te volitve g. Miha Z>gi iz Kanala, ki nam je povdarjal pomen in potrebo takih podruinic. Z astano- vitvijo te podrninice smo vsi prav za- dovoljni le Rakotiau Franca, podžapana na Gorenjempolju jn prijatelja liberal- nega nčitelja Klavore ni biia ta ustano- vitev kaj po volji. Poaebno izvolitev predsednika ma Lni kaj ugajala. Naj raj e bi bil menda on sam rad izvoljen. Political pregled. Parlamentarne zadeve. Dines so se Belli na Danaja k po- svetovanja trije državnozborski odseki, in sicer proraöanski, socijalao-political in pa narodno-gospodarski odaek. Dne 16. marca pa se snide poalanaka zbor- nica, ki bode rešila najprej vladno pred- logo glede novincev in se potem takoj lotila drž&vnega proračana, katerega bo- de, kakor se nadejajo, rešila že do kon- ca maja t. 1. Najbrže se predloži poslan- ski zbornici že v prihodnjem zasedanjn tadi fladna predloga glede spremembe notranjega zbornienega posloTnika. Parlament. Največje in najyaznejse vpeašanje, ki se bo imela z njim baviti zborntca, je sploino starostno zavaroranje, toda predpriprave za ta zakon še niao tako dozorele, da bi mogla ta predloga bitt parlamenta predložena že v pomladnem zasedanja. Predložila se bo šele jeseoi. Za badgetno posvetofanje bo potreba več tednov. V prihodnjem zasedanja bodo pnšli na vrsto: novela k držav- Ijanskema zakonika, reforms poslovnika in zakon o trgo?inskih pomočnikih. Avstrija in Italija Oficiozna „Tribana" obsoja pisanje nekatenh &vdtrijskih listov ob priliki aprizoritve D1 Annanzijere drame „La nave". (V tej popolnoma neospeli drami, ker tvorijo edino privlačno točko za rimsko pnbliko gole nesramnice, poje D Annanzijo slavo Jadranskema morja, ki je ie „neodrešeno". V zadnjem pti- zora.vzklikne glavni janak Marco Gra- tico : „Signor nostro, redimi i Adriatico". („Gosp. odreii JadranBko morje!44) — Kralj je že dvakrat prisostroval tej igri. „Tribuna* noeni, da se pesnikom takih fraz ne sme zameriti. Nato opozarja „Tribuna" na govor avstrijskega morna- riikega poveljnika, grofa Montecaccoli na Reki, ko je govoril o defenzivnosti mor- narice. Italija in Abesinija. , Italijanskemu poslaništvo v Londonn je sporočilo angleško zananje ministr- stvo, da je mrtev stotnik Bogiovanni, stotnik Molinari je pa ranjen in njet. Lagh drži z ostanki posadke Sagre, ki sodi, da kraj ni v nevarnosti. Zuačilno, da so angledki državniki o položajn ita- lijanskih kolonij bolj poačeni, kakor pa italijanska vlada. Sveta vojska proti Evropcem v Maroku. No»i sultan Maley Hifii je progla- Bil sveto vojsko osobito proti Francoiom. Saltan npa, ka kmala pribori Cisablanco in Medaino. Znpastil je svoj tabor pri Elkenacerju in prodira proti S&vtjasa, da prične vojsko s FranooBi. Sveta voj- ska se Lnapovedoje proti „gjavron" po celi Maroki. Ni izkljačeno, da nastopijo Ittnatizirani mohamedanci proti Evropcem v celi severni Ai'riki. Francozi so zdaj prieiljeni, da varajejo svoj agled. Gre {•e jim tadi za Alžir in Sanegambijo. Malej Hafid ima 25.000 vojakov, po sveti vojaki upa, da naraste njegova 'armada v kratkem na 50.000 mož. Stari sultan Abdul Asia pa tici v Rabati-pod obrambo franooskih topov. 0 bojih pri Seltatu dne 11. t. m. je poslal general d'Amade obäirno po- roöilo. Fraucozi so poraziii mehalo Malej Rešidovo. Boj pri Seltata je trajal od 8. are zjatraj do 12. are opoldne. Maročani so imeli 150 mrtvih in 300 ranjencev. V francoski zbotiici uo sklenili, da razpravljajo o Jaaresovi interpelaciji glede na nkaze d'Amadeju dne 24. t. m. pa ne takoj, kakor je to zahteial Janres. Ruska duma. Raska dama se je danes zopet sešla. Rizpravljala bode o jako važnih zakonskih naörtih. Anarhistični nap ad na vojno brodovje preprečen. h Rio de Janeiro poročejo: Ta- kajšnja policija je odkrila velikanako anarhiatiöno zaroto proti ameriäkema vojnema brodovja (16 bojnih ladij), ki iz Hampton Roada plove proti San Fran- cisca pod poveljstvom generala Ewansa. Zirotniki so nameravali v janeirski Laki vtihotapiti se na ladje ter jih z bombami razsjreliti v zrak. Med zarotniki je tadi ranogo inozemskih anarhistov. SedeŽ zarote je bil v Petropoiu. Policija je akrenila vse potrebno, da se onemogoči vsak morehitai nadaljni anarhistični po- izkas. 0 alkoholizmu! Nocoj ob 8h prirodi S. K. S. Z. v „Ontrahr proda- vanjo o alkolioli/iuu s ski- optienimi slikami. Chmi prosti! NeiMani plaf-ajo 20 viu. Novice- IzvrSevalni odbor S. L. S. je imel svojc sejo danes dopoldne. Posvetovalo se je o deželnozborskih kandi datih. Pri &eji so bile po Bvojih odpo- slancib zastopane „Ktnečke zveze** ter politični draUvi v B)vca in Roba- rida. Hud udarec za BeneAko Slove- nijo! — V zadnjih 24 urah ata uiirla dva domača dahovnika, č. g. Jakob Tro- pina, bivši ažlinski kapelan, in pa <5. g. Frančišek Stavnik, žapnik pri Sv. L«?- narta. Prvi je bii rojea letR 1826. in je slažboval kot kaplan t raznih aloven^kih krajlh, tudi v Reziji, naposled v domači vasi Ažli pri sv. Petra. Jako cenjen in spoätovan dnhovnik, delaven, modor, te- oretično pravi filozof, äel je v lepi ata- rosti na oni svet uLiv*t plačilo skrom- nega, krepoatnega in vsestranaki vzor- nega življenja. — Vlö. g. Scavnik je bil rojen sale leta 1858. Po mačni in za- pleteni bolezni pada prerano in nepri- čakovano v grob. Z« njim globoko ža- laje cela šentleranska žapnija, katero je ueatradljivo in vestno oskrboval kot župnik dvajaet let, priljobljen ljudstva in dahovnikom, s katerimi je vedno Ijabeznjivo in očetov-sko ravnal. — V prav kratkem casa je slovenaka Bene- čija izgabila tri dahovnike vaega spošto- vanja vredne. Izguba je tern občatnejša, kor so bili vsi trije zavedni in trdni Slovenci. Zabavni večer v čitalnici dne 11. t. m. — Gospod arednik! Hotel sem Vam napiaati poročilce o krasno aapele*n večera v čitalnični dvorani, kar sem za- pazil, da v „Soči" uekdo prepovedaje časopisja, priredbB teh mladih Ijadi pod- pirati, torej jih v poročilih omenjati aii celo hvaliti. Ta prepoved pa je za Vas tembolj pomembna, ker te izražena v „plaralismajeaticas" prepovedujemo", kar je dandanes edino le v rabi pri najviäjih mogotcih tega sveta. Ker Vam ta prepo- ved gctovn tako silno imponira, da si je ne boste apali prekrditi, pa naj ostane med nams, kar V&m imam puročati. Že dragiö je napolnila čitalnično dvorano veaelica, ki jo je priredila draž- ba mladih Ijadi. vieokoSolcör, aöiteljev, aöiteljic in par mlajiih nadebudnih mla- denčev, ki hočejo pokazati, da ne cenijo samo aživanje in zabavo, ampak tadi hrepenijo po rodoljabnena, če tadi na- pornem dela. Brez vsakega sananjega pritiska, edino iz lasine volje in ne pod nagajko kakega koraandanta, v svesti da si s tem pridobijo brezpogojao prienanje in pohvalo slehernega ppäteno narodno cateöega človeka, so zdražili ti mladi delavci svoje čile moči v harmoiičnoce- loto, ter nam pripravili jako lep veöer z bogatim raznovrstnim sporedom. Z ozi- rom na predpastni čas je bilo na apo- reda tadi par šaliivih took. Veselico je počastil s svojo navzoönostjo tadi viso- korodni g. dv. svetnikgrof Attem». (Vsled onega dopiaa v „Soöi" bo paö moral v njenem areJniitvn radi (ega odpaSčenja prositi. Stavec). Nekaj nenavadnega za čitalnico je lastni orkeater prirediteljev. Sviral je prec'.zno in čiato in kazal skrbno iivež- banost. Skoda le, da manjka ie öeliet.— Moiki četvero- in oamerospevi ter edini žen8ki zbor ao 86 pele nzorno, saj so bilt sestavljeni sicer iz maloštevilnib, a izbranih pevcev in pevk. Posebna alast je bila sliiati Abtovo „gozdno romaaco" z melodioznim tenor-solo. Najsijajaejša točka vsega veöera pa je bil brez dvo- ma dvospev v koslamih göae Kornmüller in ¦-,'. Rijavca. Pel se je s znaöajem oper- nega prizora na pamet a primerno mi- miko (kretnjo). Gins Kornmü'ler je naa ta presenetila z avojo izredao zmožnostjo in njeno posebno nadrrjvaost za poe- tične aloge. G. Kijavec je Utotako avojo alogo öastno zvriil, samo to ma jeopom- niti, da treba na odra asta imeti vedno proti občinsta obrnjena, ker dragačeglas aha ja do polovice med kalise. — S tern je bii končan pevski del sporeds. Samo krasoo petje! Vrjamem, da se pisca „Sd- činega^ članka aline cede po takih pev- skih močeb; v svoji medvedji nerodaosti menda hoöe alavce s tem zvabiti v avojo kletko, da med nje atrelja. — V naatop- ni toöki „Oiaroljeni ravnatelj" se nana je pokazal g. učitelj Tark, ki nas je pri prejinji veselici kot nepreaežen koinik tako izvratno zabaval, kot popolen artist, ki dela prave čadeže, ali bolje rečeno coprnije. Ta očitno prirojena arnost in 8pretnost ga pač dela sposobnega za mar- siktero boljäa plačano mesto nego jeači- tetj8ko; blagor ma, ki se zadovolji s skromno plačanim a vzviäenim poklicem, ter aporablja avoj igralski in artiatovaki dar v razve8eljevanje avojih rojakov in v dobavo aredstev v dobrodelne namene. Zaduja točka sporeda je bila šaljiva igra „Dr. Hribar"; tadi ta je bila pridno nMačena in je ilagladko čez oder. Glavno vlogo namišljenega bolnika Radisia je igral g. Danilo Romavli z izborno ko- miko v jako primerni maski. G ede na tako zmožne igralne moči bi pač bilo vredno poskoaiti enkrat kako igro irae- nitnejie vrate, od kakega bolj aglednega pisatelja. ki bi odgovarjala tudi okoaa ne- koliko bolj razvajenih slašateljev. Štadij bo sicer treba veö, a tadi še bolj öasta o bo. — Po tako obsežnem sporeda je ostalo le malo casa za pies. hkrena zahvala bodi pridnim pri- rediteljem na lepi zabavi; hvalu jim za trad, s katerim so prislužili denarne pri- spevke za „Šolski Dom" in Dijaško kn- hinjo. Nadejam ae, da se bodo popolnoma zadovoljili s priananjem vseh blagoön- teöih, spoštovanja vredaih Ijadi, ter po- nosno prezrli „Siöino" impertinenco; stall pa trdno na svojih nogah kakor doalej Čitalnica pa menda ne bo poza- bila, da je bila njena dvorana pri vaaki priredbi mladine (naj se spomni poBebno lanske in predlanske dijaške veaelice) na- tlaöeno polna, pri avoji zadnji, čeprav odliöno prirejani besedi pa škandalozno prazna. — Vinska kupftija je letoa v Vi- pavski dolini nenavadno živahna. 01 Gorice do Crniö je Bolafln poknp»! Bkoraj vae vino. Od Črnic do Ajdovčšme pa je istotako po rokah vinotržca Godina šlo naie vino na Samering. Ta dva st» Tolnainn; Ujnik Anton Kolin, o. k. ?o- ditelj pripr. ˇ Tolmino; bltgajnik Alekr. Golji, c. k. davöni asiat. w Tolirino; go- Bpodir: FNnc Gitej, ortr t Tolmina. Odboraiki: Jak. Zapančič, c. k. prof, t Gorici (naöelnik poriškega odheka). Josip Abratn, karat t Biljab, Alojtij Krizniö, trgovec v Kanalo, M. Miknl, nöitelj ˇ Logo. Sklenilo se je 8e, da pristopi dru- Itfo čekoT. račano c. k. pofttne hranil- nioe, oa kar je bil občni zbor mkljaöeo, Razno. x Ženske napadle minUtri. — Londonske emanciptranke so napadle 17. t. m. dopoladne toed ministerskim avetom n& londonskem Diwning-Streetom palačo angleikega miniiterskega predaedcika. Pripeljale so 66 ? izTOlčekih, da bi jim policijsti ne preprečili demonfctrscije. Ko je prrtel finanöni minister A'qaith, so ikcčila nanj, a jib je odrinila policijs. Policija je odgoala demonstrantke. Pet so jih zaprli x Striken umor. — Na ˇarzayskem kolodiora so priili na sled grozovitema umora. V laekern zaboja so nasli na kosce razselano moško trapio brez glave. Drgnali so, da je trapio nek ga Ilsinskega, katercga je nmorüa njegova sorodoica KnzniočoT». Vedela je, da ima 20G0 rub- Ije?, katerll, Be je Voteia polaetiti. Na- padla je Ilsiioskega od zadaj s sekiro. Pri Honor a jo je presenetilo nekaj deklie, katerim je pa podarila Tsitki po sto rub- l^ev, da 60 morale. Deklice so zbrissle alcdi krvi na tleb, ona ma je odrezala ¦ glaio in jo vrgia ˇ pfč. Sežgano glato \ je potem vzela iz peči, jo zdrobila in jo vrgla na gnojišče. Teio je razkoeala, de- jala T zaboj in je cdpoehla na kolodror, kjer so odkirili njen umor. Loterijske števiike. 19. januarja. Trst.......64 12 86 54 69 Line ....... 55 31 32 14 13 j i -------------------------------------i Jedcnkratno drhneirje 8 Sch ch- 1ov!m mi cm izda toliko, koliko izda dvskrstno dibnfDJe z ratadnim miloro. Sch hto*o mi!o s ziismko jelen je naj- boljif. Čictoft ScbichtoYfga mila je za- jam^ena s 25.000 krenami. Epüepsija. Kdor trpi ra epilepsiji, bolezen sv. Velen- , tina in na diugih sličnih boleznih, ta naj ; se obrne la raj se obrne ra privigilirano j lekarno „ Schwanen- Apotheke, Frank- '¦ iurt A. M. Tam vdobi tozadevno brošuro ! ------- brezplačno.-------- „NSRODNil TISK9RNÜ" i i, i'it Villurn St.9::: \u je preskibljena z povsem a o v i m i j fl'jx črkami, okraski in finim papiriem, j$M 'räJtf?-,!. ter more prevzeti vsa v ti- 4ffiife->^<'A riaioča dela i^^/^'^n TISKA: I .Gorico" oo I Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo ^ Pobotnice o i Sprejemnice » Plakate ooo ^i I itd. itd. ^ oo .Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač.sklepe , . Jedilne liste r. ooo Etikete Ä itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega eriobarvnega do lineya veübarvnega tiska po tako ni/kih cenali, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... Rojahi! hupujte narodni holeh „Üolshega Doma". Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica St. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na cteicli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/» k''ia n1 °d enega funta. Testenine iz tvornic« Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- tnaenn-oveg v Ajdovščini. Vse blago nrvp vrstp Hiša na prodaj v Mirnu št. 262 na primernem kraju, proti solncu; hiša obstoji: 1 kuhinja, 2 sobi, 1 žitnica v podstrešju, 3 svinjski hlevi, 1 mali senik, dvorišče, vodnjak in vrt. Hiša je nova 6 let odkar je zidana. Kdor jo žeii ogledati naj se obrne do Josipa Brumat v Mirnu St. 269 ob nedeljah in praznikih od 12. do 2. ure popoldan blizu pokopališča. IzTrstno peciyo priporoča spoštovanini meščanom iu okoličanom pekovski mojstor iflKOB BRUTUS \ v^orin Šolnlia nlica st. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevega mlina. Fani Drascek, zaloga svalnih strojev. Gorica. Stolna ulica hi. it. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav. občinstvu Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Sol. Domak! Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št, 9. Kai si želi Liziha za svo imen dan. ^mm Punßico ki zna roči mama; on voziO-ok Wmm za P'lnCii'o it\ vso polno pristnih Kayo- sH^I vili bodenih p.aslilj. To namroß ima |f/^i doklotce najrajSi in ravno nim ho ima- luA m() wilivaliti, da jo vo no ztlravo in ^^1 živahno. Slo-li koilaj videli bolno la- 2S z'k«<:J Jc-H kdaj kasl'jalaV Vidito, du jfc ^jTv lii/ika /drava, p;re zaslnga lo prislnim ¦ InV Fivyovim pastiljam, katoro vodno vživa. IIWb Poskusitc tudi Vi z nima. Dobo se llr^* Fayovo pastiljo v vsoli lokarnah, miro- Ml tlilnieah iu tr^ovinah minerabiili vod w" za K 1-25. Glavno zastopstvo za Avstro-Of;rsko W. Th. Guutzert Dunaj II. Belghofferstrasse (>. u Kirn št 11. BORlcn na Körnn ft. 11. Sedlarska delavnica. Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalo različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denar- nice, listnice itd. itd. -- Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije Popravila se izvsšujejo točno. — |j^* CtTit ITÜtRTlt. ^^Pll JOSIP BON ANN I naslednik T. Slabanja srebror in pozotar u Boric ulica Morelli 1Z odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Ipchichtovo milo' CENJ. PAME IN (50SP0PJE - POZORl Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po- ! dolgoletnih sVi^»;j?Vi sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. _ Opiyinal-victoria stroji dei^o «• Po 15 letni uporabi brezšumno, Original-Victoria stroji so neptekosijivi m -^ domačo rabo in obrtne namene. Original-Uictoria stroji so najpnpravnejši za unietno vezenje (rekamiranjc). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Oictoria stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kersevani & Cuk—Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) St. 9.