Stran 413
Kmetijstvo.
Kako hraniti sveže sadje,
Da se določi, kako se sveže sadje pozno zorečih vr*t najdalje ohrani, da ostane dobro za prodajo, shranilo je poskušališče kr. sadjarske in vinarske šole v Geisenheimu pred nekaj leti 6. novembra po 25 kosmačev in pa ravno toliko bergamotek, enakomerno razvitih na razne načine, kakoršni so v navadi. Ti načini so ti-le: L) Sadje se zavije v svilen papir. 2.) Dene se med strugotine. 3.) Vloži se v ječmeno slamo in zakoje. 4.) Zloži se v otavo. 5.) Zaspe se z žaganjem. 6.) Zaspe se s pšeničnimi plevami. 7.) Vloži se v izprano milko. 8) Shrani so v hladni shrambi, kar tako razloženo. 9.) Prsti se na sadje naspe v prsteno posodo, katera se potem zakoplje na vrtu. Sadje se je na vse imenovane načine, izvzemši št. 10 hranilo v sadni shrambi; 11.) hruške so se pa že zavile v probkovo moko, katero rabijo na Španjskem za pošiljanje trdega namiznega grozdja.
9. februvarja so vse sadje vzeli iz posod, po katerih je bilo poshranjeno, in so je zložili v zakurjeni sobi na mizo, kjer se je do 22. februvarja večkrat pregledovali. To se je pa zgodilo, da bi zvedeli, kako bi se vzdrževalo sadje po sadnih prodajalnicah, ker se prodajalci često pritožujejo, da je sadje lepo, kadar je vzamejo iz posod, v katerih je bilo spravljeno, v prodajalnici pa kmalu porjavi in dobi lise ter ga ni moči prodati. Uspeh teh poskusov je bil ta-le:
1.) V svilenem papirju zavita jabolka in hruške so se najbolje ohranile; svoje lepote ni sadje nič izgubilo in tudi pozneje v sobi ni dobilo lis. Ugodile so se redno in njih ukus je bil čist.
2.) Tujii s strugotinami je bil uspeh ugoden, če tudi sadje ni bilo tako lepo, kakor pri prejšnjem poskusu. Omladilo se je bilo redno in ukus je bil čist.
3.) Zavijanje v ječmenovo slamo se pa ni izkazalo posebno ugodno. Sadje se je še precej dobro ohranilo, pa je izgubilo lepo barvo. Tudi se prav dobro ni ugodilo; drugega ukusa pa ni dobilo od slame.
4) Hruške, vložene med otavo, so potem v sobi kmalu postale lisaste in so jele gniti. Imele so tudi ukus po senu. Pa tudi jabolka so izgubila lepo barvo. Uležala so se bila popolnoma, pa tudi dobila ukus po otavi.
5.) V žaganju spravljene hruške so potem v sobi v kratkem času ovenele, dobile so lise ter so imele neprijeten ukus po lesu, tako da bi ne bile za prodajo.
Stran 414.
6 ) V plevah so hruške ostale precej sveže, jabolka so pa močno ovenela. Sidje je pa imelo zaduhel ukus.
7.) V listju so hruške dobile irncgo lis in so močno ovenele. Jabolka se se pa dobro ohranila, le malo so ovenela.
8.) V milki se je sadje prav dobro ohranilo, a ne do dobra omladilo. Ta način se bode dal torej le ondi uporabljati, kjer hočejo sadje dalje hraniti, kakor je navada. Ukus je sadje imelo čist; dobro bi pa bilo morda, sadje zaviti v svilen papir.
9.) V shrambi prosto ležeče sadje se je dobro ohranilo, v sobo prineseno je pa močno ovenelo.
10.) V prst položeno sadje, ki se je v prsteni posodi na prostem 50 cm globoko zakopalo, ohranilo se je v zemlji jako dolgo in dobro, a je izgubilo mnogo vrednosti. Hruške so imele malo zaduhel ukus in nekatere so tudi jele gniti.
11.) V probkovo moko vloženo sadje se je izvrstno ohranilo, v sobi je pa močno zvenelo.
Ti poskusi kažejo, da se sadje najbolje ohrani v svilenem papirju in v strugotinah, da ne zgubi svoje lepote, da se ugodi popolnoma in pozneje v gorkem prostoru ne pokvari hitro. Če se bodeta združila oba načina, bode uspeh gotovo še boljši, zatorej priporočamo slednjemu, ki hoče spraviti pozno sadje, da je zavije v svilen papir in vloži med strugotine, će na ta način sadje de-nemo v vodo, kakor delajo na južnem Tirolskem, spravimo ga lahko mnogo, če tudi nimamo posebne shrambe za sadje.
Dobri uspehi se dosežejo tudi še z listjem in drobnim peskom, pri hruškah tudi s probkovo moko, in da pozneje venejo. V drugi vrsti hodijo v poštev pšenične pleve, ječmenova slama in prosta shranitev v sadni shrambi. Žaganje in otava dajeta sadju drug neprijeten ukus, sadje spravljeno v zemlji, izgubi svojo lepoto. Splošno se lahko reče, da se sadje tem lepše ohrani in popolneje omladi, čim bolj ovira snov, ki se naloži okoli njega, da ne izhlapeva in čim bolj brani unanjemu suhemu zraku do njega. Sadje, ki se je močno potilo, lože vene, posebno pa zrjavilo sadje, kakor je to videti pri kosmačih. Zabraniti se mora, da prah ne prihaja blizu, če sadje leži nezavito v sadni shrambi, skrbi, da bode zadosti svežega zraka, da ne začne veneti. O' tem se vrše še dalnji poskusi, torej tukaj le to opomnimo, da suh zrak in z njim združeno izhlapevanje ne pospešujeta le venenja, temveč ovirata tudi gojenje. Pozno sadje, če se je skrbno trgalo, lahko prenaša mnogo več vlažnosti, kakor se navadno misli.