74 Ponedeljkova redna ambulanta. Bolnik P.Z. je pri{el na kontrolni pregled. Dobro ga poznam, ni mi treba gledati prej{njih ambulantnih zapisov ali odpustnega pisma po operaciji pred tremi leti. Imel je karcinom plju~, reseciral sem mu desni zgornji plju~ni re`enj. Stadij je bil ugoden: tumor je bil omejen na plju~a, v reseciranih bezgavkah ni bilo zasevkov. Po operaciji je hitro in brez zapletov okreval, ~eprav je bil med rizi~nimi bolniki zaradi posledic dolgoletne sladkorne bolezeni, ki je zahtevala zdravljenje z insulinom. Sladkorna je bila urejena, sam je bil pedanten in zahteven do sebe in do zdravnikov, tako da se je sproti odzival na vse te`ave, ki mu jih je bolezen prina{ala. Teh pa ni bilo malo. @e pred operacijo je bil enkrat operiran zaradi hudega poapnenja `il. Bolezen mu je stisnila skupno karotidno arterijo na desni strani. ^i{~enje `ile je bilo u~inkovito le za nekaj let. Sedaj so se mu ponovno povrnile vrtoglavice in kolapsi. Ponovno ga bodo operirali in ~aka na operacijo. Pred operacijo na plju~ih je prebolel {e sr~ni infarkt in mora zato jemati zdravila. Še vedno ima tudi zdravila za visok krvni tlak. Pred dvema letoma so mu ugotovili {e hipertrofijo prostate. Te`ava je resna, v kosti se mu je zalezel strah, da se mu bo voda kdaj ponovno zaprla, kot se je to `e zgodilo pred sedmimi meseci. Predvideli so operacijo, ga vpisali na seznam. Vsak dan ~aka na po{to za sprejem v bolni{nico. Pri vseh te`avah je uvidel, da ga medicina nekako sestavlja. Zdravnikom zaupa in jih ubogljivo poslu{a. Cigareta mu je zasmrdela tisti hip, ko mu je zdravnik pred 12 leti razlo`il, da dim in zdravje nista prijatelja. Pred mano je stal bolnik, star ambulantni veteran. Na kontrole je po plju~ni operaciji hodil redno. Na oko sem ocenil, da v zvezi s plju~i ne more biti ni~ narobe. Bil je ro`nat v obraz, lepo hranjen gospod, dihal je mirno, kretnje in besede so bile umirjene in ciljane. Vedno je pri{el z `eno, ki je skakljala okoli njega in mu odpela srajco. Prosila je, ~e sme biti pri pregledu. Ni~ posebnega nisem ugotovil, na plju~ih ni bilo sledu o raku. To sem mu tudi povedal. Bolniki so na kontrolah po plju~ni resekciji zaradi plju~nega raka vedno nekako prestra{eni. Vsakdo pozna nekoga iz ulice ali slu`be z diagnozo rak, in slabim koncem. Da je vse v redu z njim, je sprejel nekako razo~arano ali vsaj brezbri`no. Potem pa je poto`il. Besede so bile jasne, presenetljive in obto`ujo~e. Z na{im zdravljenjem, to je operacijo, ni zadovoljen. ^e bi se moral danes {e enkrat odlo~iti, se sploh ne bi dal zdraviti in bi po nekaj mesecih mirno umrl. Tako pa ima sedaj same te`ave. Odkar ima diagnozo plju~ni rak, slabo ka`e za operacijo na vratnih `ilah in za operacijo na prostati. Na ~akalnih listah je vedno zadnji. Zdravniki mu obljubljajo, da bo hitro na vrsti, dolo~ijo mu tudi datum, pa potem besedo pojejo in se opravi~ujejo, da je nekaj pri{lo vmes. To se mu je zgodilo `e ve~krat. ^uti se zapostavljenega in je prepri~an, da je bilo prej, pred diagnozo plju~nega raka, la`je priti do zdravnika, do preiskav in zdravljenja. »Diagnoza plju~ni rak ~loveka ubije,« je sklenil svoje tarnanje. »Sedaj greva spet na polikliniko, da se jim poka`em, da {e diham in da ~akam na operacijo.« To je le eden od primerov, ki jih ve~krat vidimo, da je bolnik z diagnozo rak po svoje zapostavljen. Tudi med zdravniki, kaj {ele med laiki, pomeni diagnoza plju~ni rak nasploh slabo perspektivo za dolgo `ivljenje ne glede na stadij in zdravljenje. Moj bolnik je imel za~etni stadij, v reseciranih bezgavkah ni bilo metastaz. Od desetih bolnikov s takim stadijem jih po operaciji vsaj osem `ivi ve~ kot pet let, kar je bolj{e pre`ivetje kot po operaciji srca zaradi zo`itve ven~ne arterije. Na{i bolniki so zato neupravi~eno zapostavljeni. Pravzaprav bi morali razmi{ljati druga~e: ~e je `e {ansa za dolgo `ivljenje majhna, naj bo vsaj preostanek `ivljenja kvaliteten in po mo`nosti brez te`av, ki jih lahko odpravimo s primernim zdravljenjem. ■ ONKOLOGIJA / v `ari{~u Miha Sok Vedno zadnji na seznamu