2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 2. januarja 2014  Leto XXIV, št. 1 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 2. januarja 2014 Porabje, 2. januarja 2014 Po 71 letih izšla »Prekmurska slovenska slovnica« STR. 3 Dröjštvo za nas, porabske slovenske penzioniste STR. 4-5 »Prihodnost se ne zgodi sama, ampak jo moramo ustvariti« »15 let je kar častitljivo obdobje, tako za človeka kot za državo – še posebej za državo, ki sama ni starejša od 22 let« - je svoj slavnostni nagovor ob obeležitvi poldrugega desetletja delovanja Generalnega konzulata RS v Monoštru začel sedanji generalni konzul Dušan Snoj. Praznične prireditve ob dnevu samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije v prostorih Generalnega konzulata so se ob drugih političnih, gospodarskih in prosvetnih predstavnikih udeležili tudi vladni pooblaščenec Železne županije Bertalan Harangozó, župan mesta Monošter Gábor Huszár ter nek-danji generalni konzul mag. Drago Šiftar. Slavnostni govornik je izpostavil zasluge še dveh drugih diplomatov v Monoštru, prvega zastopnika dr. Zlatka Muršca ter Marka Sotlarja in dodal: »Prizadevali smo si opravljati naloge, ki nam jih predpisuje Dunajska konvencija o konzularnih odnosih med državami na vseh področjih svojega dela, od rutinskih konzularnih opravil, do predstavljanja države Slovenije v Železni županiji in Županiji Zala ter ustvarjanja tesnih in pristnih stikov s predstavniki regionalnih, okrajnih in mestnih oblasti.« Poglavitna naloga Generalnega konzulata v preteklih 15 letih pa je bila vsekakor zaščita pravic slovenske narodnosti na obmejnem območju Madžarske, je poudaril Dušan Snoj. Duh časa je v splošnem naklonjen spoštovanju manjšinskih pravic, ta duh pa črpa svojo moč in cilje iz mednarodnih konvencij: »Ti cilji so: obstoj in razvoj dvojezičnosti, podpora takšnemu razvoju, ki bo preprečil izseljevanje prebivalstva s teh območij ob meji, zagotovitev udeležbe manjšin pri odločanju na lokalni, a tudi na državni ravni o zadevah, povezanih s položajem manjšin. In, kar je prav tako pomembno, zagotavljanje finančnih sredstev za uresničevanje teh pravic.« Generalni konzul Dušan Snoj je ob koncu leta še na kratko ocenil preteklih dvanajst mesecev. Izpostavil je skorajšnje odprtje cestne povezave Verica-Gornji Senik in napovedal še izgradnjo nadaljnih poti med Porabjem in matico. Omenil je še, da je prejel Slovenski kulturni in informacijski center v letu 2013 prvič podporo iz madžarskega proračuna ter izrazil zadovoljstvo, da delujeta osrednja porabska slovenska medija več ali manj brez finančnih težav. Na gospodarskem področju je govornik izpostavil meddržavno sodelovanje preko evropskih projektov ter pomen novih gos-podarsko-turističnih objektov na območju Porabja. »Prihodnost se ne zgodi sama, ampak jo moramo ustvariti« - je svoj nagovor zaključil sedanji vodja 15-letnega diplomatsko-konzularnega predstavništva. -dm- Generalni konzul Dušan Snoj je nazdravil trem praznikom, dnevu samostojnosti R Slovenije, 15. obletnici delovanja generalnega konzulata in božično-novoletnim praznikom Poslopje generalnega konzulata, v katerem se odvijajo pomembni dogodki Vküper smo svetili na veleposlaništvu Z razstavo so se spomnili na Jožeta Vilda Slovensko društvo v Budimpešti že več lejt vküper sveti advent pa božič z Veleposlaništvom R Slovenije. Tak je bilau tau lani 14. decembra tö. Naš zbor se je že pripavlo na té svetek. Pozvani pa tüdi naši členi so lepau vküper prišli. Začnili smo zadvečerkoma v štrtoj vöri. Navzoče je najprven pozdravila veleposlanica g. Ksenija Škrilec, želela lejpo praznovanje, lejpe svetke pa srečno nauvo leto. Potem je pozdravila predsednica drüštva Irena Pavlič. Želela je tüdi tau, da naj tadala tak dobro sodelujemo kak do etiga mau. Prajla je, da škoda, ka moški naši nejmajo krpače, ka bi nas zdaj v starom leti tüdi pofriškali, kak je prvin bilau v Porabji (v Slovenskoj vesi). December je tisti mejsec, gda je leta 1990 bijo v Sloveniji referendum (népszavazás), na šterom so takrat odlaučili, ka se vkraj vtrgnejo od Jugoslavije in Slovenija bo samostojni orsag. Zatau smo zdaj najprven pozdravili samostojno Slovenijo s pesmijo »Slovenija, odkod lepote tvoje...« Potem je ena naša mlada študentka Agneš Šodor recitirala pesem »Domovina«. Zatejm smo začnili svetiti advent pa božič. Naš zbor je tak prišo notri na oder, ka je spejvo pesem Gloria in ekscelsis deo... Potem so spejvali več pesmi, med njimi pesem Betlehem pa tüdi Sveto nauč, blajženo nauč. Lejpi večer je bijo. Naš zbor se je pa lepau vöpokazo. Zdaj pa so šče ženske mejle nouvo obleko. Najprven smo jim dali zašiti bluze zdaj na konci leta pa kikle tüdi. Lepau so vögledale. Kak predsednica drüštva se moram zavaliti vsakšoma, sto je svojim delom pomago društvo, če s spejvanjem ali kak drugače. Naprej pridemo samo tak, če vsakši malo s svojim delom vcuj staupe in pomaga. Posaba se zavalim tistim, steri so spejvali ali s kakšnim drugim delom pomagali drüštvo, ka ostanemo samo tak, če skupaj držimo in se pomagamo, poštüvlemo. Vüpamo se, ka v nouvom leti mo tadale delali, zbor bo dale spejvo, Mladinska sekcija bo dale vküper odla, dale bomo imeli prireditve kak do zdaj. Razveseljivo je, da se mladi, ki majo slovenske korenine, zanimajo za slovenski knjižni jezik, hodijo na poletno šolo v Ljubljano. Eden je bijo lani na jesenski in pomladanski šoli, sedaj je na univerzi. Voditeljica Mladinske sekcije je pa sedaj na jesenski šoli. Dobro je, da se mladi vedno udeležujejo prireditev drüštva, nastopajo, potujejo z društvom, ker hočejo spoznati rojstni kraj mater in očetov, in tüdi domovino matičnoga naroda. Moramo mlade vsebole spraviti v drüštvo, ka smo v drüštvi večinoma starejši. Drüštvo bo ostalo, če mladi bodo delali dale, od njih zavisi vse. Zbor bi tüdi nüco mlade člene, mo probali več mladih spraviti v zbor, samo da so sploj zasedani, če delajo ali se včijo. Zbor ima dobre voditelje, kak sta Oršika Zadori Kovač ali harmonikaš Hugo Čerpnjak. Dočas onadva boste delala, zbor bo osto. Najbola se zavalim tejma dvöma pa tüdi drugim članom, ka so vödržali. Vsem našim članom, ka so vsigdar odli na prireditve, dvorano napunili. Kak vse, tak kultura tudi zavisi od pejnez. Če je malo pejnez, ne more delati. Od Slovenije več pejnez dobimo, tü na Vogrskom malo. Zdaj smo tö prosili na tri prireditve, ka nam tisti pejnez težko dojda, ka ga iz Slovenije dobimo. Pa zvün toga smo meli pet prireditev in trikrat potovali. Dobro trbej notri vtalati. Tüdi za letos mamo pet prireditev v programi pa potovanje tüdi pa še zbor. Vüpamo se, ka bo šlau. Na konci šče se zavalimo v imeni Slovenskega društva v Budimpešti za dobro sodelovanje Veleposlaništvi, počaščeni smo, ka oni tüdi odijo na naše prireditve, mi pa na njihove. Zavalimo se Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za podporo, brez stere nej bi mogli delati. Zavalimo se Državni slovenski samoupravi za mesto, ka v njini podružnici leko delamo pa mamo tam prireditve. V imeni Slovenskega društva v Budimpešti sakšoma želejmo srečno, zdravo leto 2014. Kak smo prven v Porabji doma voščili, da so pojbičke odli po vesi na staro ali novo leto pa so friškali: friški, friški bojte, zdravi, zdravi bojte v etom novom leti, naj Vam Bog da dosti žita, dosti vina pa sveti božji blagoslov. Irena Pavlič Kot vsako leto, sta tudi v letu 2013 Zveza Slovencev na Madžarskem in Društvo upokojencev Murska Sobota organizirala razstavo v spomin nekdanjega predsednika društva, Jožeta Vilda. Jože Vild je pred osmimi leti, 16. decembra, umrl prav v razstavnem prostoru Slovenskega doma med otvoritvijo razstave. Likovna sekcija Mozaik od takrat vsako leto pripravi na ta dan spominsko razstavo. Na otvoritvi je goste in obiskovalce pozdravil predsednik ZSM Jože Hirnök, ki se je Jožeta Vilda spominjal kot velikega prijatelja Porabskih Slovencev, med drugim se je na njegovo pobudo ustanovilo v Porabju društvo slovenskih upokojencev. V uvodnih besedah je predsednica DU Murska Sobota Angela Novak izpostavila, da društvo nadaljuje Vildovo pot. Tesno sodeluje s porabskimi upokojenci, celo nadgradilo je sodelovanje, kajti sodelujejo tudi pri nekaterih projektih. Samo razstavo, ki jo je odprl generalni konzul Dušan Snoj, je predstavil Ernest Bransberger. - MS - Pevski zbor z veleposlanico Ksenijo Škrilec in pooblaščeno ministrico Dubravko Šekoranja Naši so se lepau zbrali, eden tau publike Po 71 letih izšla »Prekmurska slovenska slovnica« »Lanjsko leto sem se ženo, edno mlado sem si vzel« - se je tistega dopoldneva slišala pesem v klubskem prostoru Muzeja Savaria v Sombotelu v izvedbi Dua Mukič in Sombotelskih spominčic. Napev pojejo še danes v Porabju, je pa njegovo besedilo Avgust Pavel zapisal že v svojem »Glasoslovju cankovskega slovenskega narečja«, ki ga je Madžarska akademija znanosti izdala leta 1909. Lanskoletni 13. december je bil poseben dan: natanko sto let pred tem datumom je prvi prek-murski poklicni znanstvenik, polihistor Avgust Pavel doktoriral na področju primerjalnega slovanskega jezikoslovja. Njegova disertacija je bila prej omenjeno »Glasoslovje«, po pridobitvi doktorskega naziva pa je še nadaljeval zbiranje gradiva. »Napisati sem želel obsežno primerjalno slovnico za strokovnjake in predstaviti značilnosti vseh prek-murskih narečij. Gradivo sem zbral in uredil do konca leta 1916, vendar slovnica takrat ni mogla iziti zaradi neugodnih razmer in okoliščin. Obsežen rokopis sem spravil in tako je skoraj trideset let čakal na objavo, dokler ga nisem uporabil pri pisanju Prekmurske slovenske slovnice, ki sem jo na željo naročnika prilagodil šolskim in praktičnim potrebam« - piše Avgust Pavel v predgovoru rokopisa »Prekmurske slovenske slovnice« jeseni 1942. Naročnik - Prosvetno društvo za Prekmurje - bi izdal priročnik za madžarske učitelje, ki so med drugo svetovno vojno poučevali na šolah Prekmurja. Niti Pavel ni mislil napisati učbenika: »Mislim, da se moramo prilagoditi razmeram in se pri jezikovnem pouku zadovoljiti z enim učbenikom za vse vrste šol in različne razrede ter za vse otroke in odrasle, učence in učitelje ter profesorje.« Naročnik kljub temu ni priporočal rokopisa za natis, saj knjiga ne bi podprla teorije o tem, da Prekmurci niso Slovenci, ampak ravno obratno. V predgovoru slovnice Avgust Pavel namreč ugotavlja, da »Prekmurski slovenski jezik spada v skupino južnoslo-vanskih jezikov (slovenski, hrvaški, srbski, bolgarski). Pravzaprav je le osamosvojeno, večje slovensko narečje, od njega se razlikuje predvsem v naglasu, tonu, mehčanju soglasnikov in očitnem pomanjkanju sodobnega besednega zaklada, ker jezik ni doživel resnejše obnove.« Povod nedavnega srečanja v Sombotelu ob okroglem jubileju doktoriranja je bil prav izid Pavlove obsežne slovnice, ki jo je dokončal leta 1942, je pa več kot 70 let ostala v tipkopisu. Za potrebe današnjega časa je natipkani rokopis digitalizirala sodelavka Muzeja Savaria Andrea Horváth, celotno besedilo slovnice v madžarskem jeziku pa je v knjižni slovenski jezik prestavila profesorica Oddelka za slavistiko Univerze ELTE v Budimpešti, Porabska Slovenka dr. Marija Bajzek Lukač. S prizadevanjem slavistov mariborske in sombotelske univerze, slavistov avstrijske Štajerske in Madžarske ter s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je lani končno izšel rokopis v knjižni obliki kot 100. zvezek mednarodne knjižne zbirke ZORA Univerze v Mariboru. Na predstavitvi knjige v Sombotelu je pred številčnim zbranim občinstvom (večinoma slavisti ali drugimi jezikoslovci) o svojih vtisih in spominih spregovorila hči znanstvenika Judita Pavel. Kakor je povedala, je njen oče odraščal v trijezičnem okolju in se naučil ceniti natančnost in dobra dejanja. »Njegov materni jezik je bil nevidna vez, ki je varovala oddaljen dom v njegovi duši« - je pripovedovala gospa Judita in dodala, da je njen oče ob svojem študiju madžarščine in latinščine marljivo preučeval južnoslovanske jezike. Prva svetovna vojna mu je onemogočila objavo slovnice, ki jo je hranil z velikim upanjem. Lastnoročno ji je pripisal: »Njen izid – v veliko škodo slovensko-madžarskim odnosom – je preprečilo takratno enostransko in neznanstveno mišljenje, ki je na vsak način hotelo najti globoke razlike med domačimi Slovenci in njihovimi rojaki onstran Mure.« Judita Pavel je zaključila, da je izredno vesela, da je lahko doživela izid prekmurske slovnice svojega očeta. Prevajalka dr. Marija Bajzek Lukač je izpostavila, da je Avgust Pavel predstavil izvirnost, enkratnost in neponovljivo bistvo prekmurskega slovenskega narečja. Slavistka je povedala, da je zanjo izjemna čast, da je lahko prestavila slovnico v slovenski knjižni jezik, saj gre za njeno materinščino in obenem strokovni izziv. Pavlovo slovnico je označila kot natančno in dosledno z mnogimi dobrimi primeri. »Pavel je normiral prekmurski jezik, obenem pa opisal njegovo stanje leta 1942« - je poudarila Marija Bajzek Lukač. Dogodka se je udeležila tudi akademikinja prof. dr. Zinka Zorko, ki je nedavno prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo. V Sombotelu je »prekmurski knjižni jezik« označila kot jezik z bogatim besediščem, ki sega nazaj v ciril-metodovske čase. Povedala je, da je kot Korošica z veseljem raziskovala govore v Prekmurju in Porabju ter za to navduševala tudi svoje študente. Sama je hodila na teren, kjer so ji bili v največjo pomoč vaški učitelji in župniki. Leta 2002 so v Mariboru priredili simpozij o Avgustu Pavlu (in mu postavili kip na Aleji velikanov), kakor takrat, pa je akademikinja tudi v Sombotelu predstavila današnji pristni cankovski govor s pomočjo videoposnetka. Ker se predstavitve, žal, ni mogel udeležiti, so v Muzeju Savaria prebrali pismo mariborskega naslovnega škofa dr. Jožefa Smeja. V njem se je spominjal časov, ko je bil med drugo svetovno vojno bogoslovec v Sombotelu in ga je poučeval tudi Avgust Pavel. Takrat jih je znanstvenik uril tudi v slovenščini, saj so bogoslovci odhajali službovat tudi v prek-murske kraje. Dr. Smej se še spominja, kako je Pavlu izročil domačo hruško iz Bogojine in v pismu dodaja: »V knjigi Prek-murska slovenska slovnica je na drugi strani naslovnice fotografija A. Pavla v kravati. Jaz pa ga nikoli nisem videl v kravati, ampak v čisti beli srajci in z metuljčkom pod ovratnikom srajce...« Urednik knjižne izdaje Pavlove Prekmurske slovenske slovnice, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru prof. dr. Marko Jesenšek, je poudaril, da ima knjiga drugačno vlogo sedaj, kot jo je imela v 40-ih letih prejšnjega stoletja. Danes ni zanimivo čtivo le za jezikoslovce, temveč tudi za tiste, ki želijo zaužiti melodijo svojega maternega jezika. Povedal je tudi, da je besedilo slovnice urejeno vzporedno, se pravi z madžarskim izvirnikom na levi in slovenskim prevodom na desni strani. Obstajajo pa en sam rokopis in trije tipkopisi, za namene izdaje so izbrali tisto inačico, ki jo je Pavel namenil za tisk. Prevajalsko delo je označil kot izredno zahtevno, predvsem kar se tiče terminologije in primerov. Omenil je še študije na koncu izdaje, ki osvetljujejo marsikatero podrobnost nastanka knjige, ob tem pa tudi opisujejo obravnavano narečje. Ob akademikinji dr. Zorkovi je bil recenzent izdaje tudi prof. dr. Karel Gadányi, ki je na sombotelski predstavitvi citiral vpise v spominski knjigi Pavlove spominske sobe na Oddelku za slavistiko Univerzitetnega središča Savaria, ki so jo izoblikovali leta 2006 in je v njej na ogled tudi z roko napisan izvirnik Pavlove slovnice. Pomen Pavlove razprave je, da je bil prvi, ki je napisal slovnico prekmurskega slovenskega narečja z množico primerov. Knjiga lahko postane tudi sredstvo za krepitev identitete slovenskih prebivalcev območja med Muro in Rabo. -dm- Naslovnica objavljene slovnice Sodelavci pri novi izdaji (z desne) prof. dr. Marko Jesenšek, Judita Pavel, akad. dr. Zinka Zorko in dr. Marija Bajzek Lukač OD SLOVENIJE… Dröjštvo za nas, porabske slovenske penzioniste Dröjštvo porabski slovenski penzionistov je na konci 2013. leta 129 členov melo, iz Andovec so 3, Števanovec 17, Verice-Ritkarovec 5, z Varaša 46, iz Slovenske vesi 27, Sakalauvec 12, Dolejnjoga Senika 5, Gorejnjoga Senika pa 14. S tejm smo leko zadovolni. Ka nas leko skrbi, je tau, ka tisti penzionisti, steri so bili med prvimi, s sterimi smo ustvaurili našo drüštvo pri Slovenskoj zvezi, ki so te eške samo kaulek petdeset lejt stari bili, so zdaj oni med najstarejšimi. Vöjpamo pa si želimo mlajši penzionisti, aj nam eške dugo leko kažejo lejpo peldo, kak moramo gora držati svojo slovenstvo. Mamo se ka včiti od njij. Želimo si tau tü, aj vse več mladi slovenski penzionistov dobi volo staupiti na njino pot. Našo dröjštvo je prejk sedemnajset lejt dosta lejpoga pa dobroga leko doživalo, dosta dobri lidi se je leko vküper dobivalo. Furt so se lepau porazmeli, sploj pa starejši, nikdar nikšna njevka nej bila med njimi, nikdar nikšne klajfe nej, zatok ka se radi majo, poslöšajo eden na drügoga, se vejo poštüvati med seov pa ceniti, ka njim dröjštvo z dobre vole včini, ponidij. Slovenska rejč je pri njij prava materna rejč, stera njim automatično pride na gezik. Brezi nöjca materne rejči smo nej tisti, za koj se pravimo. Račun od letošnjoga dela Dröjštvo porabski slovenski penzionistov se od začetka mau drži k tomi, ka na leto štiri velke programe ponidi vsem členom. Pa k tomi tü, aj vsakši kraj ali sekcija proba vküp sprajti lidi na male programe, če gli nej vsakšo leto. Že od začetka mau je furt najbola karažen, najbola prilüblen program bijo na fašensko nedelo. Fundament fašenskoga programa smo dola djali že z najprvo predsednico (pokojno) Ireno Barber 1998. leta, pa smo ga od tistoga mau od leta do leta vsi členi vküper zidali pa li zidali. Lanski fašenek je 10. febuara grato, kak je grato, je bijo takšen, kakšen je bijo. Tau vejm, nika drügo se ne šté kak tau, ka smo v zadnjom minuti döjn dobili maudoš, ka smo se leko vküp dobili, radüvali eden drügomi, peštarski Slovenci s svojimi padaši so si pa volo malo tü leko spunili. Hvala za tau predsedstvi, posaba Marijani Kovač, stera je dosta tröjda mejla, dočas je tau leko dosegla s pomočtjauv Franceka Mukiča, glavnoga urednika Radia Monošter. Namesto fašenka se je letos za senzacijo računo izlet, povezani s prauškov na Gorejnsko v Sloveniji, kam se je 9. juliuša 55 lidij vzelo. Bili so leko v lejpoj prauškarskoj cerkvi na Brezji, si poglednili Bled, Bohinjsko jezero, rojstno ižo Franceta Prešerna na Vrbi, Slap Peričnik, Kranjsko Goro pa velke planine. Lüstvo je prišlo domau z lejpimi, nepozablenimi spomini. En tau te poti je drüštvo že nota zopodlo, gda so nji eške gospaud Camplin sprvajali pa slüžili sveto mešo v cerkvi Brezje. Piknik 4. augustuša na Dolejnjom Seniki so lani tü (na žalost gnes že pokojni) naš podpredsednik Gabor Lazar pripravili. Pri taum programi nam je že par lejt na pomauč domanji žüpan Monek Žolt tü, ka nam zvöjn kulturnoga dauma šenki da mesto v velkom šatori. V program so bile zaprošene ženske v penziji pri Slovenskoj zvezi, stere so zaplesale goričke plese pod vodstvom Dragice Kolarič, na fudaj ji je pa sprvajo njijvi fudaš, Boris Velner iz Prekmurja. Drüštvo je pozvanje dobijlo 15. juniuša od Slovenske samouprave v Budimpešti na koncert 20-letnoga jubileja varaški pevk pod vodstvom Marije Rituper, gda ji je za en bus valaun lidi leko sprvajalo pa se veselilo lejpomi programi. Peštarski Slovenci s predsednikom Ferinom Kranjecom so ji je na velko goraprijali, zakoj se naši z velkim poštanjaum zavalijo. Ranč tak lepau so bili pozvani naši penzionisti, posaba varaške pa števanovske pevke s svojo mentoricof v Sombotel, gda sta Slovenska samouprava pa Kulturno drüštvo Avgust Pavel svetila svojo pevsko skupino. Sombotelske Spominčice so pod vodstvom Franceka Mukiča, steri ji sprvaja na harmoniko, nota pokazale nauvi CD z naslovom Bila, bila deklina, na sterom je 20 lejpi stari porabski naut. Tomi smo se pa posaba radüvali, ka smo eške CD dobili za dar v spomin, pa tau vsi členi drüštva. Djeseni so se vsevküp pripravili trgé mali programi. Aranka Schwarcz, prejdnja varaške sekcije, je na svoji gazdiji s svojimi varaškimi pa slovenčarskimi pevkami dala dola pobrati grauzdje, Kata Nemet, prejdnja slovenčarske sekcije, je varaške pa domanje člene pozvala kukarco brat k mladomi pavri v Slovenskoj vesi. Z Marijano Kovač se je pa par žensk v Varaši včilo redti nau-vefele božične vence pri cvet-ličarki, aj kleta leko navčijo drüge člene tü. Izvolili smo nauvo predsednico pa podpredsednico Zadnjo velko srečanje smo meli 24. novembra, ka je vcejlak ovak šlau, kak je tau bila navada. Na djilejš je prišlo 103 lidij. Tau je tü tradicija, ka je na srečanji konca leta najbola naprej valaun občni zbor, po našom pravleno, velki djilejš. Tašoga reda se ceni letno delo, se tapovej, kak je gazdüvalo dröjštvo pa se zgončijo, odlaučijo, kakšne programe si želijo planirati na drügo leto pa iz kakšni pejnaz. Letošnji velki djilejš je zvöjn toga drügo delo tü emo. Tau pa zatok, ka je predsednica dröjštva Elvira Mešič prvin dola prajla, odstaupila s svoje funkcije, kak bi ji dola prteko mandat. Podpredsednik Gabor Lazar, sto so pravico meli tadale voditi dröjštvo, dočas te mandat ne prteče dola, so nas pa na našo trno velko žalost naglo pa nepričakovano na vekoma töj njali. Pa tau se je zgodilo en den pred našim djilejšom. Zatau smo mogli na naglo prejk naprajti pa meti volilni občni zbor (választó közgyűlés). Za funkcije smo vsi gnako izvolili dvej Seničarici iz Varaša, za predsednico Marijano Kovač, stera že tri lejta pomaga voditi en tau varaški penzionistov pa je že dosta vse včinila za cejlo dröjštvo tü. Za podpredsednico smo ranč tak enoglasno izvolili Margito Čuk, stera je fejs aktivna na naši programaj, prva lejta nam je največkrat na pomauč bila pri programaj za dobro zdravdje. Zavaliti se moram s strani kandidacijske komisije (jelőlő bizottság), ka so obadvej porazmele, v kakšnoj situaciji smo, ka zavolo banke mujs moramo meti človeka, steri v imeni dröjštva zvöjn računovodkinje eške tü ma pravico podpišüvati v banki v zvezi s pejnazi. Pa aj se na vekšo zna, tau je obadvej ženski dosegnilo kak grojnska strejla, kumar v par minutaj sta si mogle zbroditi, istino, ka malo težko, depa zatok sta se döjn dale nagončati zagnauk bar do konca toga mandata. Djilejš je vodila pa vse guče, informacije v rokej mejla Margita Korpič. Ovak ona vodi tretjo leto gazdüvanje pri drüštvi, stero delo v malom prsti ma, dosta administracije opravla pa redno skaus vidi vse delo pri drüštvi. Gda je cenila letno delo, se je v imeni drüštva tü posaba zavalila za triletno delo predsednici Elviri Mešič. Posaba je vözdignila, ka je od sredine septembra, sploj pa eške té zadnjen den, dosta pomagala mlada penzionistka iz Otkauvec Eržika Šooš, zakoj se ji lepau zavali pred vsejmi. Žal, depa tau zadnjo srečanje nam je skaus velka žalost sprvajala. Margita Korpič se posaba spaumnila na našoga »Gabi bačina«, sto so té den na našo velko žalost tü že v vekivečnom miri počivali. Oni so bili med prejdnjimi vcejlak od začetka mau, od tistoga časa so vodili svoje dolejnjeseničke penzioniste, stere so meli za svojo velko držino, tri lejta so bili podpredsednik, s svojo prijaznostjov, dobro volauv so vsakšga vedli potrauštati, vsakšoga so poštüvali. Našo velko poštenje do njij smo s tejm tü svadočili, ka smo namesto spejvanja, igranja, karažnosti se samo mirno pogučavali med seov, dolejnjisenički penzionisti so pa sploj nej prišli te den. Zahvala za finančno pomauč Od gazdüvanja dröjštva je Margita Korpič taprajla podraubnoma, kelko pejnaz pa od kec je melo dröjštvo, kelko je plačalo vcuj samau lüstvo cejlo leto, na koj vse so cerali, kakšna ceringa je eške znak letos. Pauleg bilance (mérleg) za leto 2013 de do konca februara eške gnauk mogla vse taprajti pa na znanje dati, kak planirajo gazdüvati leta 2014. Zavalila se je za pejnaze pa vse drügo pomauč Uradi za Slovence v Sloveniji, Slovenskoj zvezi pa vsejm lidam v drüštvi. Gonč je bijo eške od programov za drügo leto. Občni zbor se je odlaučo, znamanöja, ka je vekši tau zatau bijo, ka posaba nam nej trbej meti slovensko mešo, ka prej tak ma vsakša ves. Vej že letos tü samo obečana bila. Fašenski program prej ne mora biti pitanje, ka je tau dou-goletna tradicija pri drüštvi. Piknik bi radi meli v Andovci. Prauško z izletom planirajo v Budimpešto, gda si na svojo ceringo znauvič leko poglednejo Parlament. Dröjštvo Volilni občni zbor mujs mora meti do sredine majuša, ka mandat vsejm prejdnjim dola prteče 17. majuša 2014. Lüstvo je že zdaj bilau zaprošeno, aj si zmišlava, koma zavöjpajo pa sto aj bi vodili njij v vesi, ranč tak cejlo dröjštvo. Letne programe bola podraubnoma pripravi predsedstvo pod vodstvom nauve predsednice Marijane Kovač, ranč tak de vekšo brigo moglo meti na male programe tü. Na začetki leta na velkom djilejši vse tau na znanje da lidam. Na konci so prejdnji lepau pozdravili najstarejše penzioniste, ki so više 75 lejt, njij je že 24. Zvöjn toga letos oprvin je pozdravleni bijo takšen zakonski par, steri na konci leta sveti 50. jubilej svojga zakonskoga življenja. Erži pa Tibor Geček, iz srca čestitamo! V kulturnom programi je Dröjštvo penzionistov Vodice s svojimi lidami nota pokazalo lejpe naute, dobro lüdsko muziko, moderne plese pa svojo radost do slovenske kulture. Tomi programi smo se že solidno vküper leko radüvali z delegacijov DU Murska Sobota pod vodstvom predsednice Angele Novak. Te preveč lejpi dar nam je podarila Slovenska zveza, zakoj se ji zdaj tü lepau zavalimo. Dröjštvo je svoje člene na konci tü podarilo s saloncukrom pa s CD-jem Sombotelski spominčic. Delo dröjštva kak vsikdar je vodilo predsedstvo, zakoj se vsi vküper leko zavalimo. Tak brodim, ka je posaba zahvalo vrejdna Margita Korpič, stera je s tej dnevom velko brigo vzela nase s pomočtjauv Eržike Šoóš. Klara Fodor članica dröjštva foto: Klara Fodor pa Karel Holec Dan samostojnosti in enotnosti Na dan, ko je takratna slovenska skupščina pred 23. leti razglasila izide referenduma o odcepitvi od Jugoslavije (26. decembra 1990), se v Sloveniji praznuje dan samostojnosti in enotnosti. Končni izidi plebiscita, ki je potekal 23. decembra 1990, so pokazali, da se je glasovanja udeležilo 93,2 odstotka volivcev, od teh jih je 95 odstotkov (ali 88,5 odstotka vseh volivcev) glasovalo za osamosvojitev. Predsednik republike Borut Pahor je pred praznikom sprejel svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo. Kot je poudaril, se ne sme nikoli pozabiti, kaj se je zgodilo, tudi zaradi generacij, ki prihajajo, da bodo vedele, da Slovencem - kot nikoli v zgodovini prej - tudi ob tej pomembni odločitvi za samostojno državo ni bilo nič podarjeno, vse je bilo izborjeno. »Tudi letos je bila suverenost naše države pomembno vprašanje. Slovenija je bila pred izzivom, ali bomo svoje težave reševali sami na način, kakor si ga bomo izbrali sami, ali pa nam bodo način reševanja napačnih preteklih odločitev v prihodnje narekovali in določali v drugih prestolnicah. Enako kakor pred triindvajsetimi leti smo se tudi letos odločili za svojo pot in potrdili željo po samostojnosti in suverenosti,« je v svoji poslanici izpostavila predsednica vlade Alenka Bratušek. Premierka je zapisala še, da je kriza v Sloveniji odprla pomembna vprašanja, po kakšni poti si želimo hoditi v prihodnosti, in da je sama prepričana, da potrebujemo močno socialno in solidarno državo. Na osrednji državni slovesnosti, ki je bila v Cankarjevem domu, je govornik, predsednik državnega zbora Janko Veber, poudaril, da je potrebno v Sloveniji vzpostaviti nov, pozitiven odnos do lastne države in vrniti izgubljeno vero v predstavniško demokracijo. Izrazil je tudi prepričanje, da Slovenija zmore in da je sposobna, sama in brez tuje pomoči, nadaljevati zgodbo o uspehu. »Vem, da nisem edini, ki je iskreno prepričan o tem, da zmoremo in da smo sposobni – sami in brez tuje pomoči – nadaljevati zgodbo o uspehu,« je bil optimističen v svojem govoru. Zdaj že pokojni podpredsednik Gabor Lazar na fašenek vküper s svojimi Sombotelske spominčice z varaškimi-števanovskimi pevkami med spejvanjom pesmi V dolini tihi na predstavitvi svojga CD-na … DO MADŽARSKE Skoraj polovica volivcev še ne ve, katero stranko bi volila Po decembrskih podatkih agencije za merjenje javnega mnenja TÁRKI se 42 odstotkov volivcev še zmeraj ni odločilo za nobeno stranko ali sploh ne bi šlo na volišča, če bi zdaj bile volitve. Lestvica strank je skoraj nespremenjena, če jo primerjamo z novembrsko. Med vsemi volivci še zmeraj močno vodi provladna stranka FIDESZ (skupaj s krščanskimi demokrati), ki jo podpira 28 odstotkov volilnih upravičencev. Rezultat je za en odstotek boljši, kot je bil novembrski. Na drugem mestu so socialisti, ki so izgubili zaupanje enega odstotka volivcev in imajo 11 odstotkov. Med tistimi, ki že zdaj gotovo vejo, kateri stranki bodo dali svoj glas, ima provladna koalicija 47 odstotkov glasov, socialiste podpira 19 odstotkov. Desničarska stranka Jobbik bi dobila 14 odstotkov glasov. Zanimivo je, da je stranka bivšega premiera Ferenca Gyur-csánya, ki se imenuje Demokratična koalicija, dohitela stranko Skupaj 2014, ki jo prav tako vodi bivši premier Gordon Bajnai. Obe stranki imata zaupanje sedmih odstotkov volivcev. Na repu lestvice je zelena stranka LMP, ki bi dobila 4 odstotke glasov. Ukinjeno odlikovanje Sedanji predsednik države János Áder je ukinil odlikovanje, ki ga je ustanovil njegov predhodnik Pál Schmitt in ki je nosilo njegovo ime. Ta je namreč v času svojega predsedniškega mandata ustanovil Red za zasluge predsednika države, dr. Pála Schmitta, ki so ga lahko dobile osebe za izjemno delovanje na področju kulture, umetnosti, za vzgojo mladine, za pomoč socialno ogroženim itd. Po škandalu, povezanem z doktorsko nalogo predsednika, je ime predsednika izginilo z odlikovanj, kmalu je odstopil tudi on sam. Novi predsednik Áder je v Uradnem listu objavil, da je ukinil odlikovanje svojega predhodnika. S spoštanjaum pa z veseldjom pozdravleni penzionisti v najlepši lejtaj Nauva predsednica Marijana Kovač (v drügom redej drüga) pa predsednica volilnoga djilejša Margita Korpič med penzionisti na veselom kulturnom programi Dröjštva penzionistov Vodice Žive jaslice v Andovci Betlehem blagoslovili v Slovenski vesi tö Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci zdaj že peto leto organizira žive jaslice. Istino, letos kak soorganizator je nam pri tejm Državna slovenska samouprava tö pomagala, ka je dobro prišlo etak na konci leta, gda so že prazne žepke. Letos smo žive jaslice v soboto, 21. decembra večer v šestoj vöri meli, gda je tak toplo bilau kak na vüzen ali ešče bola. Malo čüdno je bilau se tak kreda dejvati na božič, ka nej bilau snega pa nišoga razpoloženja nej. Dapa tau se je včasin spremenilo, gda smo v gauštji vsekli krispan pa smo ga okrasili, istino tau je že zadvečerek bilau. Delo se je pa že zazranka začnilo, da se v krüšno peč naložo. Trbelo je redno nalagati, zato ka dvajsti kil pečenje so nej tri djajce. Ešče sreča, ka se s küjenjom nej trbej nam mantrati, zato ka mamo ednoga küjara, Ferina Trifusa iz Varaša, šteri že petnajset lejt pomaga nam. Te čas, ka se je pečenje peklo, mi smo krispan postavili pa mesto smo naprajli, gdé de betlehem. Eden mali ogenj smo tö napravli, aj ešče lepše pa bola svaklau baude tam, gde se narodi Jezuš. V petoj vöri smo gordjali vino se küjat, mi smo se pa začnili ravnati. Kak vsakšo leto, zdaj je tau tö nej šlau tak namazano, kak bi trbelo. Eden se zato žaurga, ka ma je gvant velki, drugi zato ka, vse prški na njem, dapa na konci se zato nikak nutsprešajo v njega. Zdaj je najvekša nevola tau bila, ka že šest vöra bila, pa nej bilau svetoga Djaužefa. Že sem na tejm zmišlavo, če je bojna, te je bojna za vse, ka se dja nutnaravnem, če drügo nede. Dapa Joži Čer zato nas nikdar ne pisti na cedili, istino, ka malo zamüdo, dapa kak vsigdar, zdaj je tö on biu sveti Djaužef. Tak mislim, ka za tau vlogo od njega baukšoga bi tak nej mogli najdti. Dočas ka smo se nutnaravnali, na dvorišči je že puno lüstva bilau, dapa tau nej baja, ka smo kasnej začnili, etak so te bar čas meli küjano vino koštavati. Letošnji betlehem je malo ovakši biu, kak smo ga dotejga mau meli, zato ka pastirge pa krali so nej na mesti stali, liki vö iz gauštja so prišli, dola so pokleknili pred jaslice pa tak so te na mesto stanili. Med tejm, ka si je lüstvo betlehem poglednilo, iz Dolenec cerkveni pevski zbor je nam spejvo lejpe božične pesmi, pa s tejm nam pričaro božično razpoloženje. Po tistim, ka si je lüstvo poglednilo betlehem, smo na večerjo šli, ka je nam že Feri pripravo. Gda smo si k stauli vsedli, te sem vido, kak dosta nas je, več kak osemdeset, ka se je venej v kmici sploj nej vidlo. Muziko smo tau leto nej meli naraučeno, dapa nejsmo brezi njé ostali. Ranč je domau prišo iz Ljubljane eden gospaud v Markovce, šteroga tak zovejo ka „Čardaš”, pa on je nam igro na harmoniki. Pleso je vsakši od maloga do starejšoga, tak kak če bi zaključek leta meli. Hvala vsakšoma, ka ste prišli, najbola pa cerkvenomi pevskemi zbori iz Dolenec, steri je s svojimi pesmimi pod vodstvom gospoda Slavička olepšo žive jaslice v Andovci. Karči Holec Slovenska samouprava Monošter-Slovenska ves je pred svetki zvala Slovenčare k sveti meši v domanjo kapejlico, da bi njim olepšala predbožični čas. Sveto mešo je darüval varaški župnik Bence Ipacs, po meši je lidi pozdravila predsednica samouprave in podpredsednica DSS Erika Köleš Kiss, stera je na kratki predstavila program Komornoga pevskoga zbora iz Monoštra, steri je pod vodstvom Tomaža Kuhara spopejvo pet božični pesmi. Po kratkom koncerti je zbor z verniki vküper popejvo pri blagoslavljanji betlehema, steroga so postavili pred kapejlicov. Prizor živih jaslic Slovo od Gáborja Lazarja Delegacija Društva upokojencev Puconci se je na pokopališču na Dolnjem Seniku udeležila pogreba prijatelja Gaborja Lazarja, podpredsednika Društva slovenskih porabskih upokojencev v Monoš-tru. Slovo je bilo težko, saj je bil pokojnik vsestransko aktiven in ugleden Porabski Slovenec. Pogrebne slovesnosti se je udeležilo veliko število Porabcev in prijateljev iz Prekmurja. Slovo je bilo boleče, za najdražje in tudi nas, ki smo ga poznali in se z njim srečevali. Z njim je porabski prostor izgubil veliko osebnost in predanega slovenskega aktivista. Mi pa prijetnega sogovornika s prijetno porabsko govorico, s katerim smo začrtali poti sodelovanja med obema društvoma, ki jih bomo zagotovo uspešno nadaljevali. Spremljal pa nas bo nepozaben spomin na prijetnega sogovornika, klenega in predanega Slovenca ter porabskega aktivista! Veliko vencev in rož krasi njegov prerani grob in potrjuje njegovo spoštovanje. Tudi veličino poslanstva za Porabske Slovence ter Društvo slovenskih porabskih upokojencev! Za njim bo ostal nepozabni spomin tudi v našem društvu na predanega in zavednega Slovenca. Porabski veter bo spremljal njegovo mirno, trajno spanje! Cerkveni pevci iz Dolejnec Andovčani in njini prijatelji DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ Spotrejta nouga Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. Nesreča nigdar ne počiva, pravijo. Tou mali Lajči tö vej. Pravi, ka je tiste grabe na travniki nigdar nej bilou. Samo tisti ip se je naprajla, gda je un nut v njou stoupo pa si nogou spot-ro. Kakoli je stiskavo zobe, ga je bolelo pa so tekle skuze. Najprva je z gipsom na nogej mogo ležati. Tak je leko samo poslüšo, kak se Barbara pa Sini z biciklinom naganjata es pa ta. Nin za eden teden njiva je že leko vö nad okno gledo. Za dva tedna pa je s klankami že klajmo po dvouri pa po poštiji tö. Depa, trno pomalek. Že je drugi den biu, kak je mali Lajči leko na klankaj venej ojdo. Že je drugi den kuman čako, ka se po poštiji prženeta Barbra pa Sini zar na paktrejgeri. Dun sta se prpelala. Dola sta stanola. Gledala sta maloga Lajčiva, gledala njegvo nogou nut v gips djano. »Aja, zatoga volo si nej za nama ojdo, gda sva se vozila es pa ta? Zdaj vidim pa vejm, zakoga volo te je nej bilou,« je prajla Barbara pa že škela tadale titi. »Pa tou, škem prajti, gda se ti takšo zgodi, tou tö boli,« ga je pito Sini pa sta eške nej šla tanaprej. Zdaj je mali Lajči na svoje prišo. Na dugo pa na šurko je začno pripovedavati, ka se njemi je zgdilo, kak je bolelo, kak je v špitali bilou pa eške vse drugo kouli njegve spotrejte noge. Tak na velki je od toga gučo, ka je pomalek Sinija tö začnila nouga boleti. Vejn, bi eške un emo spotrejto, če bi nej Barbara pognala pedale pa sta šla tadale. Na, sta se na dvej potačaj pelala tadale. Mali Lajči je gledo za njima. Nej mogo iti, kak je škeu z zdravo nogou, za njjima. Odišo je ta nut, kama njegvi ata de, gda čas ma. Takšen mali tišlaraj si je napravo. Mali Lajči je že vsefele vido pa njemi pomago tö. Samo kcuj k žagi je nej smeu stoupiti. K tistoj žagi, ka brni pa se vrti. Najprva je deske vküper zvlejko. Potejm je že škeu z njimi nika delati. Na srečo je ata nut stoupo. »Ti, vej pa kuman ojdiš, zdaj pa eške škeš vsefele delati?! Pomenje Lajček, pomenje, ka škeš delati?« Mali Lajči je tak brž gučo, ka ga ata nej pa nej mogo razmeti. Zatoga volo ga je pito eške gnouk. Na, zdaj njemi je mali Lajči pomalek povedo, ka šké ena takša koula meti, ka bi je leko njegvi pes Herkules vlejko. Vej se, ka enomi ati nej žmetno spuniti želenje od svoji mlajšov. Takši je gé od maloga Lajčiva ata tö. Eden popudnejk so koulice zgotouvlena bile. Gor na nji je napravo eške vüzde pa vse takšo, ka de Herkules naprej nut zvezani kak kakši konj, gda koula vleče. Depa, de Herkules škeu tou delati? Gvüšno, ka je škeu. Tak je vövidlo, ka kuman čaka. Ka kuman čaka, ka leko malomi Lajčiji nagodi. Najprva sta malo na dvouri sprobavala, potejm pa ta do kmice že na poštiji tö. Na drugi den je mali Lajči kuman čako. Kuman je čako, aj se prpelata Barbara pa Sini. Sejdo je na koulicaj, obe noge vöftejgnjene, Herkules pa stoječki z rejpom, ka je majüto es pa ta. Za ovinkon sta se prinesla. »Djia, Herkules,« je zapovedo mali Lajči. Koulice so se najprva pomalek genole. Ja, najprva pomalek, potejm pa vse bole brž. Tak so se eden čas vred pelali. Trbej prajti, ka je Barbara bila nevoškena. Nej pa nej je mogla bole brž od Herkulesa pa maloga Lajčija klačiti pedale. Siniji pa se je vse vküper vidlo trno dobro, tou, kak se je mali Lajči pelo. Barbari pa se tou nej vid-lo, ka se Siniji vidi. Herkules je čeden pes. Vpamet je vzeu, ka se godi. Brezi Lajčijove komande je bole brž začno delati s tacami. Nej en, nej dva, sta Barbara pa Sini ostanola za njima. Malomi Lajčiji je srce popejvalo. Pa njemi je popejvalo eške doma ranč tak. Ata ga je pito, kak kaj koulice dejo. Kak je kaj njegov zdaj več nej pes liki konj Herkules. »Ata, super je gé! Ne boš vörvo, depa z mojo spotrejto nogou sam bole brž šou po poštiji kak pa od Barbare biciklin. Kak si brodim, bi eške poštašov mali motor doj njau. Ata, pa vse tu s spotrejto nogou.« Miki Roš December brez medenjakov ni pravi december V čarobnem decembru so dišeči medenjaki tisto, kar enostavno ne sme manjkati. Od kod medenjaki izhajajo in zakaj so tako tipični prav za božično-novoletni čas? Medenjake najdemo v različnih oblikah in po različnih državah. To aromatično medeno pecivo izhaja z Orienta in so ga poznali že stari Egipčani in Rimljani. Medeno pecivo so stregli kot posebnost ob praznikih, kjer so ga bogati in vplivni delili kot miloščino podložnikom, revežem in otrokom. Medenjaki, kot jih poznamo danes, prihajajo iz Belgije, od tam so jih nune in menihi prinesli v nemški prostor. V tistih časih so cenili predvsem njihovo dolgo obstojnost, saj so jih lahko hranili za slabe čase. Priljubljeni in spoštovani pa so bili tudi kot hrana za post. Medenjaki sicer niso najbolj enostavni, kar se tiče priprave. Mnogim, ki se jih prvič lotijo, povzročijo kar nekaj težav, pogosto pa ne nastanejo čisto taki, kot bi si jih želeli. Ker smo tudi mi hoteli poskusiti pripravo mede-njakov, smo se odločili, da bomo za člane Sekcije porabske mladine imeli božično delavnico. Zraven smo pa povabili še otroke, ki obiskujejo Jezikovno spodbudo v Monoštru. Vsi, ki smo bili navdušeni nad tem programom, smo se 14. decembra, v soboto popoldne, zbrali v razstavnem prostoru hotela Lipa. Prišlo nas je okrog 25. Nestrpno smo čakali gospo Pirosko Molnár, ki sem jo prosila za pomoč in je predhodno pripravila testo za medenjake. Ko je prispela še ona, smo začeli z delom. Najprej smo izrezovali vzorce, kot npr. jelka, srce, angel, zvonček, snežak, škornji, itd. V kuhinji restavracije Lipa so nam vse to spekli. Ko smo imeli nekaj miz polnih medenjakov, smo jih začeli okraševati. Nastalo je ogromno različnih vzorcev. Mislim, da je to veliko veselje, ko človek vidi na enem mestu mlade in otroke, ki se razumejo in vedo skupaj delati. Lahko povem, da je za vse nas bil ta popoldan zelo družinski in nam bodo ostali lepi spomini v srcu. Ta dan smo pripravili še praznične voščilnice in okraske. Nekaj medenjakov smo obesili na božično drevo v hotelu. Spoznali smo tudi nekaj slovenskih božičnih pesmi, saj smo jih ves čas vrteli in poslušali. Rada bi preživela še mnogo takih dnevov, kjer je toliko radosti, veselja in razumevanja, kot je bilo na tem srečanju. Hvala vsem, ki ste se ga udeležili. Posebej hvala seveda gospe Piroski Molnár, ki je na mojo prošnjo takoj rekla da, in se nam je z veseljem pridružila. Naj namesto besed govori še slika, ki je nastala na ta dan. Martina Zakoč predsednica Sekcije porabske mladine PETEK, 03.01.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM MRAZ, POUČNA NANIZANKA, 10.45 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.10 SREČA ZA SREČKA, KRATKI FILM, 11.25 Z GLAVO NA ZABAVO: ELEVATORS, ODDAJA ZA MLADE, 12.10 DUŠAN MORAVEC - FRAGMENTI, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 SVET V LETU 2013, 14.20 DOBRI STARI ČASI, DOKUMENTARNI FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS IN GLASBA, RIS., 15.55 MOJA SOBA: ANAIS, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 16.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOVA DVAJSETA: PO GRIPI POMLAD, SLOV. NAD., 20.25 ŠTEFKA DROLC IN SKUPINA ČOMPE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL PETEK, 03.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI KANAL, 9.10 ZABAVNI KANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.25 DOBRO JUTRO, 13.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 15.10 ODBOJKA - KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO: SLOVENIJA : PORTUGALSKA, 17.15 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 19.25 ALPE-DONAVA-JADRAN: CERKNIŠKO JEZERO, 20.00 S TREVORJEM MCDONALDOM ODKRIVAMO ANTILE, DOK. SER., 20.45 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAN., 21.05 URA, ANG. NAD., 22.00 MAX MANUS, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.55 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 04.01.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 OZI BU, RIS., 7.05 DOMOVANJE, 7.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.15 ZIMSKO VESELJE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.30 ČUVAJ PARKA, RIS., 7.55 ZVITI ČRVIČKI, RIS., 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.25 KULTURNI BRLOG, 8.30 RIBIČ PEPE, 8.50 ŽIVALSKE ZGODBE, 8.55 VETRNICA, 9.00 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.25 ZVEZDNIK, DOK. FILM, 9.40 BIZGECI, RIS., 9.45 MALE SIVE CELICE, 10.30 INFODROM, 10.40 ECOBINS, RIS., 10.50 MALA ČAROVNICA, NIZOZ. FILM, 12.15 ODPETI PESNIKI, 12.25 MOJA SOBA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.30 ŠIŠA PANGMA, DOK. ODD., 15.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.50 KULTURNI VRHOVI, DOK. SER., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 ČLOVEŠKI PLANET, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 KU-KU, SLAVNOSTNI KONCERT OB 85-LETNICI RADIA SLOVENIJA, 21.40 AKUSTIČNO SIMFONIČNA OBLETNICA SIDDHARTINEGA ZGODOVINSKEGA KONCERTA, 23.25 POROČILA, 0.00 POLJE KRVI, ŠKOT. NAD., 1.00 OZARE, 1.05 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFO-KANAL SOBOTA, 04.01.2014, II. SPORED TVS 8.10 SLOVENCI V ITALIJI, 8.40 UMETNOST IGRE, 9.15 ZIMA JE ZAKON, ŠPORTNA ODDAJA, 9.50 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 10.50 POLNOČNI KLUB, 12.25 BIATLON – SV. POKAL, 13.15 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 13.55 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 15.45 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO 2013: ŠPORTNI VRHUNEC LETA, 16.55 BIATLON – SV. POKAL, 17.55 ODBOJKA - KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO: SLOVENIJA : SRBIJA, 20.15 SLOVENSKI ŠPORT V LETU 2013, 21.00 ŽELO, AM. FILM, 23.05 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 0.50 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 05.01.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.40 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA: MONOTEMATSKA ODDAJA O MALAVIJU, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 ŠTEFKA DROLC IN SKUPINA ČOMPE, POSNETEK IZ SNG DRAMA, 14.50 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 15.20 NOTREDAMSKI ZVONAR, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 WINNETOU SE VRAČA Z DEMETROM BITENCEM, GLASBA - GREENTOWN JAZZ BAND, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAST: 14 DEL: V BOJ!, DAN. NAD., 21.05 INTERVJU, 21.55 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: ŠINJORINA SMOKVICA, DOK. SER., 22.05 KULTURNI VRHOVI: TRŠKA GORA NAD NOVIM MESTOM, DOK. SER., 22.40 POROČILA, 23.10 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 23.35 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.55 INFO-KANAL NEDELJA, 05.01.2014, II. SPORED TVS 7.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 8.10 SLOVENCI PO SVETU: POGOVOR Z MINISTRICO ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU TINO KOMEL, 9.25 GLASBENA MATINEJA, 11.40 ŠPORT V LETU 2013, 12.40 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 13.20 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 14.20 MIGAJ RAJE Z NAMI, 14.55 ODBOJKA - KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO: SLOVENIJA : MAKEDONIJA, 16.30 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 17.40 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 18.15 ROKOMET - KVALIFIKACIJE ZA SP (M): SLOVENIJA: LUKSEMBURG, 20.00 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 20.30 ŽREBANJE LOTA, 20.40 BELI DECEMBER, KONCERT SIMFONIKOV RTV Z GOSTI, 21.50 IMENUJEJO JO MJANMAR - ODSTIRANJE ZAVESE, DOK. 23.30 MESSI SE JE POŠKODOVAL, KRATKI FILM, 23.55 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 06.01.2014, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 OZI BU, RIS., 10.40 DOMOVANJE, 10.45 KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA, DRAMSKA PREDSTAVA ZA OTROKE, 11.10 MOJA SOBA: ANAIS, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB: LEGENDARNI GLASOVI, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TRNOVO ROBIDOVJE, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNI RAJ, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.00 DUHOVNI UTRIP, DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFO-KANAL PONEDELJEK, 06.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.25 INFODROM, 8.30 MOJA SOBA: ANAIS, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 8.55 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 13.35 S TREVORJEM MCDONALDOM ODKRIVAMO ANTILE, DOK. SER., 14.35 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 15.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 18.00 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 19.00 TOČKA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: ADLONOVI - DRUŽINSKA SAGA, KOPRODUKCIJSKA MINI-SERIJA, 21.35 JACK TAYLOR: DRAMATIK, IRSKA MINI-SERIJA, 23.05 TOČKA, 23.55 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 07.01.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 STUDIO KRIŠKRAŠ, 11.05 KULTURNI BRLOG, 11.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: BINE: ZVEZDICE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.40 ZVEZDNIK, DOK. FILM, 12.15 UMETNI RAJ, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 NELI IN CEZAR, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 DRAGI DOMEK, RIS., 16.10 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 ZAKAJ? ZATO!, RIS, 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ŽIVLJENJA TOMAŽA KAJZERJA: RITA CONCHITA, SLOV. NAN., 20.55 GOLDMAN SACHS: BANKA, KI VODI SVET, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 INTERVJU, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL TOREK, 07.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.25 KULTURNI BRLOG, 8.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 8.40 BINE: ZVEZDICE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 9.00 ZVEZDNIK, DOK. FILM, 9.15 INFODROM, 9.25 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.20 TOČKA, 15.10 KU-KU, SLAVNOSTNI KONCERT OB 85-LETNICI RADIA SLOVENIJA, 17.00 GLASNIK, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 KULTURNI VRHOVI, DOK. SER., 18.40 SLOVENSKI VODNI KROG: CERKVENICA, DOK. NAN., 19.05 TOČKA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 SKRIVNOSTI GLASBE, GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA, 20.55 R. WAGNER: TRISTAN IN IZOLDA, TV PLES, 21.10 GIULIA IZGINE, ŠVICARSKI FILM, 22.35 TOČKA, 23.20 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 08.01.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 11.00 MALE RADOSTI: ZIMSKE SLEDI, OTR. SER., 11.05 PEPI VSE VE O STRIPU, POUČNA NANIZANKA, 11.50 GOLDMAN SACHS: BANKA, KI VODI SVET, DOK. ODD., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA: MRZEL ZIMSKI DAN, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 SVET ŽIVALI, RIS., 18.40 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: MASAKER, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL SREDA, 08.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.40 INFODROM, 8.50 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.55 PESEM JE - GREENTOWN JAZZ BAND, 14.25 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 15.45 WINNETOU SE VRAČA Z DEMETROM BITENCEM, 16.50 GLASNIK, 17.20 EVROPSKI MAGAZIN, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.35 NA VRTU, 19.00 TOČKA, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 19.55 ROKOMET - KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO (M): ŠVICA : SLOVENIJA, 21.30 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA ODDAJA, 22.00 ŠPORTNI IZZIV, 22.30 TIHE DUŠE, RUSKI FILM, 23.45 TOČKA, 0.35 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 09.01.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 MALE SIVE CELICE, 11.20 ZAPLETENO? NITI NE! PREPLETENE NOČI, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IGRAČE: BARVICE, RIS., 15.50 ADI V VESOLJU, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RIS., 16.10 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 MANJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET, 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL ČETRTEK, 09.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 MALE SIVE CELICE, 8.45 ZAPLETENO? NITI NE! PREPLETENE NOČI, 8.45 INFODROM, 8.55 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.25 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 15.55 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 16.25 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 ČLOVEŠKI PLANET, DOK. SER., 17.50 TOČKA PRELOMA, 18.20 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 18.30 TURBULENCA, 19.00 TOČKA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 LETEČA BRATA RUSJAN, DOK. FILM, 20.45 EDA - ZGODBA BRATOV RUSJAN, TV-PRIREDBA GLEDALIŠKE PREDSTAVE, 22.00 VELIKO PRIČAKOVANJE, ANG. NAD., 23.00 IZGNANSTVO, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 0.25 TOČKA, 1.10 ZABAVNI KANAL zveza.hu www.porabje.hu