Številka 2 Ietn¡k12 maree 2006 Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2006 352(497.4 Ivančna Gorica) 120060163,2 'ANČNA GORICA PLAČANA PRI ČNA GORICA COBISS 0 KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA II. GRUPE ODREDOV 17 1295 IVANČNA GORICA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si S www.interalta.si IkTERALTA® PVC OKNA IN VRATA GRADITE HIŠO? ZA OKNA NUDIMO SUBVENCIJO 100.000 200.000 JfTi Ponudba velja od 1.2.2006 do 31.3.2006 oz. do porabe sredstev za sobvencljo. Pe Novo mesto, tel.: 041/846 034 Interalta d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana tel.: 01/511 16 24, fax: 01/511 15 43 SENČILA ¿ Tomaž Oven s.p. Pot v resje 1 GSM: 031/679-079 IZDELAVA IN MONTAŽA 1295 IVANČNA GORICA Tel./fax: 01/7878-266 mesu IGNAC CUCKU s.p, Stii na 102, Ivančna Gierka tel./faks: 01/7878 S35 gsm; 041/757 0S5 K« MfTNAJ VIRIDINA POT PO KRAJEVNI SKUPNOSTI METNAJ VABLJENI MARCA! V minulem mesecu so bili nekateri dogodki v naši občini deležni prav posebne pozornosti tudi zunaj njenih meja. Pravzaprav so ime Ivančne Gorice kar nekajkrat gostile različne časopisne vrstice in prispevki informativnih oddaj lokalnih, regionalnih in nacionalne televizije. Vzrokov je bilo več. Najprej je našo občino obiskal minister za šolstvo in šport, Milan Zver, ki je županu in ravnatelju šole v Šentvidu prinesel veselo novico - tudi država bo pomagala graditi prizidek. Dosti manj pričakovan je bil obisk, ki je sledil v predpustnem času. Obiskal nas je sam predsednik države Janez Drnovšek. Kljub temu, da predsednik ni prinesel v našo občino nič "konkretnega", je pomen in simbolika njegove odločitve, da obišče našo občino, nedvomno vredna ponosa in zadovoljstva, saj se ne zgodi vsak dan, da pride na obisk predsednik. V tem času se je naša občina pripravljala še na nekaj tradicionalnega, česar smo vajeni že vsi, ki smo tu doma in česar se veselijo tudi tisoči, ki so vzljubili Jurčičevo pot. O letošnjem pohodu je bila domača javnost dobro obveščena in tako je še tretjič v manj kot enem mesecu, ime naše občine obkrožilo Slovenijo. Da pa tudi na tem pohodu ni manjkalo znanih imen, priča dejstvo, da se je na Jurčičevo pot podal tudi predsednik državnega zbora, France Cuklati. Za nameček pa je dan potem na TV Slovenija potekal še prenos nedeljskega bogoslužja iz ivanške cerkve sv. Jožefa. Res - bili smo na očeh Slovenije! mš miffiltMIEBCaOffi 3 str. 6 ¡3MMB ®05< m EK EGGOSM imm. 10; IDO 3SQD ÍJJmm »„ 17 120060163,2 MINISTER MILAN ZVER SE JE SREČAL S PEDAGOŠKIMI DELAVCI NASE OBČINE Potem ko je novembra lani našo občino obiskal minister za promet Janez Božič, je 14. februarja naš župan Jernej Lampret gostil še ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera. Ta je obiskal občino z namenom, da se sreča s predstavniki izobraževalnih ustanov in pedagoškimi delavci. Spremljala sta ga tudi direktorica direktorata za osnovne šole Mojca Skrinjar in direktor direktorata za srednje šole Janez Mežan. Srečanje je potekalo na Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični, kjer sta minister ter ravnatelj šole in župan Lampret simbolično postavila temeljni kamen za prizidek k obstoječemu šolskemu objektu. rravzaprav nas je minister za soisivo in šport obiskal že drugič v enem letu, saj je bil prav on slavnostni govornik na lanskoletni občinski proslavi ob dnevu državnosti na Polževem. Tokratni obisk pa je bil povsem delovne narave, saj je šlo za pomemben dogodek za šentviško osnovno šolo. Ta je namreč tik pred začetkom gradnje prizidka in adaptacije sedanjih prostorov. Skupaj gre za nekaj več kot 700 milijonov tolarjev, vredno investicijo, za katero bo večino sredstev zagotovila občina Ivančna Gorica, ministrov obisk pa je potekal v pričakovanju dobrih informacij o tem, kolikšen bo sofinancerski delež države. Zagotovila dr. Zvera so bila res dobra, saj je vodstvu šole sporočil, da se bo ministrstvo graditve prizidka udeležilo s 189 milijoni tolarjev. V znamenju te vesele novice je tudi potekalo simbolično polaganje temeljnega kamna, in sicer tako, da sta v avli šole župan in minister ob navzočnosti pomočnika ravnatelja Antona Linca, predsednice sveta šole lelke Roječ ter podžupana Dušana Strnada odkrila stilsko oblikovan kamen z znakom OŠ Ferda Vesela. Tako seje torej dolgo pričakovani začetek gradnje prizidka simbolično začel, dela pa naj bi se predvidoma začela že marca. Po tem bolj slovesnem delu ministrovega obiska, ki so ga s svojim nastopa- njem popestrili tudi učenci šentviške šole - na zanimiv način so skozi igro prikazali posamezne dejavnosti na šoli in prostorsko stisko - je potekal še delovni razgovor ministra s pedagoškimi delavci. Navzoči so bili predstavniki OŠ Stična z ravnateljem Marjanom Potokarjem, predstavniki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica z ravnateljem Milanom Jevnikarjem, Vzgoj-no-izobraževalni zavod Višnja Gora je zastopal ravnatelj Jože Horvat, Vrtec Ivančna Gorica pa ravnateljica Branka Kovaček. Zupan je na začetku na kratko predstavil stanje na področju izobraževanja in vzgoje v občini; posebej je izpostavil novo osnovno šolo v Stični, opozoril pa zlasti na problematiko vrtca. Za bodočo prioriteto investicij na področju šolstva pa je poleg vrtca označil še gradnjo nove osnovne šole v Zagradcu in nove podružnične šole na Krki. Minister je spregovoril nekaj besed o racionalizaciji šolstva, saj finančni analitiki vse bolj poudarjajo, da je le-to predrago. To se npr. vidi v številu zaposlenih v šolstvu, kjer to število presega sistemi-zirana mesta, kar je sicer za stroko zelo pozitivno, težava pa je v financiranju. Po ministrovih besedah se to v prihodnosti ne bo poznalo pri plačah, je pa nujno, da pride do sprememb v zakonodaji. Predvidenih je kar nekaj novih zakonov, tudi takih, ki bodo opredeljevali način imenovanja ravnateljev, vlogo staršev, lokalne skupnosti, pa npr. zakon o šolah za otroke s posebnimi potrebami. Minister se je dotaknil tudi problematike predšolske vzgoje, kije značilna zlasti za obljubljanske občine. Potrebna bo sistemska rešitev, ki bo lahko med drugim predvidevala tudi večjo vlogo zasebnega varstva otrok. O posameznih zakonskih spremembah je spregovorila tudi direktorica direktorata za osnovne šole Mojca Škrinjar. Nekaj sprememb bodo doživeli zlasti t.i. ni-vojski pouk, pravilnik o ocenjevanju, financiranje ... Po končanem delovnem pogovoru je minister obiskal še novo OŠ Stična, ki je bila ena največjih investicij v zadnjih V pogovoru z ravnateljem Srednje šole Josipa Jurčiča Milanom Jevnikarjem. letih na področju šolstva v občini. Ravnatelj Marjan Potokar je v sodelovanju z vodstvom šole razkazal sodobno opremljene šolske prostore, še posebej s ponosom je ministra povabil, da si ogleda športno dvorano. Minister je svoj obisk v občini sklenil na Srednji šoli Josipa Jurčiča, kjer mu je ravnatelj Milan Jev-nikar predstavil delovanje občinskega srednješolskega centra. Pri tem je poudaril, da ima naša srednja šola dobro pozicijo v splošnem srednješolskem izobraževanju v tem delu Slovenije, minister pa je ravnatelju tudi zagotovil, da država na tem področju v prihodnosti ne predvideva novih srednjih šol. Nato si je z zanimanjem ogledal šolske prostore. Posebej navdušen je bil nad učilnico, imenovano učna firma, v kateri dijaki enega izmed oddelkov ekonomskega programa ponazarjajo delovanje sodobnega podjetja. Ravnatelj pa se je lahko tudi odkrito pohvalil z dosežki šole oz. dijakov na lanskoletni maturi. Ko pa je beseda tekla o dolgi tradiciji stiške gimnazije, ki je nekdaj delovala v prostorih stiškega samostana, je bila na mestu pohvala, da je nekoč stiško gimnazijo obiskoval tudi sedanji predsednik vlade Janez Janša. Ministrov obisk je tako minil v sproščenem vzdušju z obilico novih spoznanj o šolski problematiki v občini oz. uspehih in dosežkih učencev, dijakov ter njihovih učiteljev in profesorjev. Konec koncev pa je bilo iz besed visokega gosta moč razbrati, da bo država tudi v prihodnje sodelovala pri projektih, ki jih občina še načrtuje. V izjavi za novinarje je namreč minister poudaril, da so v interesu ministrstva tudi male podružnične šole, saj le-te velikokrat predstavljalo pomembno jedro dogajanja v kraju, kjer delujejo. Matej Steh PREDSEDNIK DRŽAVE OBISKAL NAŠO OBČINO Razvil se je prijeten pogovor, v katerem so se dotaknili različnih tem. Drnovšek je opazil prijazno bivalno okolje, ko je prišel v občino; s tem v zvezi je predvideval, daje porast priseljevanja značilna tudi za našo lokalno skupnost. Z županom sta spregovorila tudi o socialni problematiki, predvsem o skrbi za starejše občane. Pri tem je župan predstavil aktivnosti stiškega samostana za pridobitev državne koncesije za izgradnjo prostorov doma starejših občanov. Drnovšek je opozoril na vključevanje mladih pri različnih načinih varstva in oskrbovanja starejših ljudi, saj to daje obojestransko zadovoljstvo. S tem v zvezi je tekla beseda tudi o vplivu okolja in kvaliteti življenja, ki ga nudi podeželje. Drnovšek je zato tudi spraševal, kako je s kmetijstvom v občini in ohranjanjem kmečkih gospodarstev. V nadaljevanju je predsednika zanimalo delovanje občinskega sveta; nakar j e župan k besedi povabil svetnico Sonjo Maravič, sicer vodjo svetniške skupine LDS, kako ona ocenjuje to sodelovanje. Maravičeva je dejala, da se kljub različnim političnim nazorom vendarle najde skupni jezik, zlasti pa je vesela, da so letos svetniki uspeli sprejeti proračun še pred začetkom proračunskega leta. Pri tem je Drnovšek dejal, da ni vedel, daje v občini »na oblasti« SDS, a da tudi če bi, to na njegov obisk ne bi vplivalo. Po njegovih besedah politika ljudi ne bi smela razdruževati, ampak se je treba truditi za skupno dobro. Ob koncu bližno eno uro, je bil predsednik na voljo tudi zbranim novinarjem za morebitna vprašanj a. Na vprašanje, kako to, da ga je pot pripeljala v Ivančno Gorico, je odgovoril, da je občina še kako zanimiva in vredna obiska, kljub njeni »majhnosti«. Nedeljski obisk pa je samo dokaz, da je naš predsednik v zadnjem obdobju zelo aktiven in da mu, kakor sam pravi, časa med tednom zmanjkuje. Vsem navzočim je še povedal, da svojo pot nadaljuje v Stično, kjer si bo ogledal samostan. Poleg nekaterih aktualnih političnih vprašanj, ki so jih postavili novinarji nacionalnih medijev, pa je naša kolegica Saša Senica spraševala predsednika Drnovška o sodelovanju z župnikom iz Šentvida Stanetom Kerinom v projektu Svet za Darfur. Drnovšek je odgovoril, da se v projekt vključuje zelo širok krog ljudi in organizacij, za cerkvene organizacije to še toliko bolj razumljivo, saj naj bila skrb za ljudi v stiski, po Drnovškovih besedah, temeljna naloga Cerkve. Torej ni nič nenavadnega, če so pri projektu tudi župniki. Stane Kerin je namreč znan kot humanitarni delavec škofijske Karitas in dober poznavalec sudanske problematike. Kot je bilo rečeno, je predsednik Drnovšek obiskal tudi stiški samostan, kjer ga je sprejel opat Anton Na-drah. Ogledal si je samostan in prostore slovenskega verskega muzeja. Po ogledu, nad katerim je bil menda vidno navdušen, pa se je z opatom udeležil še kosila; pridružil se jima je tudi upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko. Kosilo je bilo priložnost za prijeten pogovor o zgodovini samostana in polpretekli zgodovini naše dežele. Sicer pa je popoldne tega dne Drnovšek obiskal tudi občino Velike Lašče. Matej Šteh Bilo je petkovo dopoldne, 24. februarja, ko so iz urada dr. Janeza Drnovška na Občino sporočili, da se želi predsednik srečati z našim županom v nedeljo, 26. februarja. Ker je bil to predpustni čas, je sprva vse skupaj izgledalo kot kakšna pustna potegavščina, toda izkazalo se je, da predsednik države res prihaja v Ivančno Gorico. Predsednikov obisk lahko označimo za enega pomembnejših dogodkov v dosedanji zgodovini občine, pri tem pa povejmo, da to ni bil prvi obisk kakega slovenskega predsednika v naši občini. Spomnimo se, da je bil predsednik Kučan večkrat gost Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu, nazadnje leta 1999. Zupan Jernej Lampret je v prijetnem nedeljskem dopoldnevu sprejel predsednika Drnovška na sedežu občine v Ivančni Gorici. Navzoči so bili še podžupan Dušan Strnad in direktor občinske uprave Janez Radoš ter predstavniki nekaterih svetniških skupin oz. političnih strank, ki delujejo v našem občinskem svetu. Predsednik je z zanimanjem prisluhnil županovim besedam, s katerimi je na kratko predstavil občino Ivančna Gorica, njeno bogato zgodovinsko preteklost ter življenje v njej danes. Župan Lampret je visokemu goshi v spomin podani knjižno izdajo Desetega brata z nemškim in angleškim prevodom, za popotnico pa mu je izročil tudi t.i. Kijavlje-vo malho, v kateri so bile primerne dobrote naše znane kmetije Erjavec iz Gorenje vasi. Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 7869-400, fax: 7869-401, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, MatejŠteh, pomočnik odgovornega urednika, NatalijaPavlin,LeopoldSever(zadnjastran),MajaFicko, Marjeta Glavan (lektor),SimonBregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. O --—- Ivančna Gorica, marec 2006 ŽE TRINAJSTIČ PO JURČIČEVI POTI Po idiličnih vaseh in krajih, ki so zaradi Jurčičevih del trajno zapisani v zgodovino, se je vila dolga kača dobro razpoloženih pohodnikov, kijih ni motilo niti oblačno vreme niti blato. Pohodnikom je bilo zagotovo toplo pri srcu, a nikomur ni bilo tako vroče, da bi se ohladil v zaledenelem »bajerju« Laškovec. Slavnostni govornik na letošnji osrednji svečanosti je bil pisatelj in pedagoški delavec Dušan Mere, ki je prisotne spomnil na večkrat pozabljeno poslanstvo Josipa Jurčiča - na njegovo publicistično delo. Kljub resnemu poklicu novinarja in urednika pa Jurčič ni nikoli pozabil na duhovitost, kije po mnenju Merca premalo prisotna v moderni literaturi. Mere, večkratni nominira-nec za kresnika, sicer pa tudi ravnatelj na eni ljubljanskih osnovnih šol, je opomnil tudi na šolski sistem, ki posveča premalo pozornosti branju slovenske literature. Za zabavo na Muljavi sta poskrbela dramski igralec Janez Skofs skupino Compe in narodnozabavni ansambel Krjavelj. Že med pohodom pa so udeležencem narekovali ritem vedno dobro razpoloženi člani Godbe Stična pod vodstvom Maksa Kozoleta. POKLON ROJAKU Na Muljavi na predvečer rojstnega dne velikega pisatelja in publicista Josipa Jurčiča svojemu rojaku zapojo podoknico. Tudi letos so pri Jurčičevi domačiji zapeli člani moškega pevskega zbora kulturnega društva z Muljave pod vodstvom Maksa Strliča. V pesmi ni užival le Jurčič, ampak tudi mnogi zbrani, ki so se svojemu predniku prišli poklonit. Med drugimi so se na Jurčičevini ustavili tudi Muljavčan in ivanški župan Jernej Lampret, župan občine Dobrepo-lje Anton Jakopič in direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Igor Tršar. Letos obeležujemo tudi 140-letnico nastanka prvega slovenskega romana Deseti brat, katerega odlomek je na prireditvi interpretiral član Letnega gledališča na Muljavi Primož Bradač. Naj povemo, da bodo letos marljivi ljubiteljski igralci uprizorili Sosedovega sina. Na prireditvi so slovesno odprli likovno razstavo Aleksandre Zalar iz Dobre-polja, ki jo mnogi poznajo tudi kot prizadevno predavateljico na različnih likovnih delavnicah. Zalarjeva večinoma slika v akvarelni tehniki, olju na platnu, akrilu in mešani tehniki. Sandi Zalar v svojih rokah ne drži le čopiča, ampak tudi pisateljsko pero. Izdala je pet knjig; zadnja nosi naslov Hana. SS Na letošnjem pohodu je kondicijo nabiral tudi predsednik državnega zbora France Cukjati. v dnčbi s\ oje boljše polovice. Da sta bila oba dobro seznanjena s kraji in kulturnimi ter naravnimi znamenitostmi, ki sta jih prehodila, je poskrbel marljivi Višnjan Pavel Groznik, ki pozna nešteto zgodb in anekdot iz naših krajev. V Višnji Gori so visokega gosta sprejeli župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, podžupan Dušan Stmad, predsednik KS Višnja Gora Janko Zadel ter direktor občinske uprave Janez Radoš. KO NEBO POLJUBI ZEMUO IN OGENJ VZLJUBI VODO GALERIJA JURČIČEVA POT 2006 ttšSŠB www.klasje.net Letos je tradicionalni pohod po Jurčičevi poti sovpadel z rojstnim dnem našega velikega pisatelja in publicista Josipa Jurčiča. Četrti marec seje vtisnil v spomin vsaj okoli 5000 pohodnikom, ki so se kljub ne preveč prijaznemu vremenu podali na 15 kilometrov dolgo pot od Višnje Gore do Muljave. Literarna pot se vije po idilični pokrajini in vaseh, tako dragih našemu Josipu Jurčiču, da jih je trajno vtisnil v spomin našim in še mnogim rodovom, ki bodo prebirali Jurčičeve vrstice. Pot je bila kljub snegu dobro pripravljena (na nekaterih mestih je bilo sicer res veliko blata, a to ni skoraj nikogar motilo), na več krajih seje bilo mogoče okrepčati s toplim čajem in drugimi dobrotami. Za to gre zahvala številnim organizatorjem: Občini Ivančna Gorica, turističnim društvom Višnja Gora, Polževo in Muljava, Kulturnemu društvu Muljava, Planinskemu društvu Vi-harnik, prostovoljnim gasilskim društvom, Javnemu skladu za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica, Krajevnima skupnostima Višnja Gora in Muljava, Društvu podeželskih žena Ivančna Gorica ter ZŠAM. Po dolgi, a ne preveč zahtevni poti, so na Muljavi pripravili še prijazen in topel kulturno-zabavni program. Večer pred tradicionalnim Jurčičevim pohodom je bila na Candkovi domačiji v Višnji Gori otvoritev razstave likovnih del slikarke Jožice Škof, posprem-Ijena z opusom poezije pesnika Smiljana Trobiša z naslovom Ko nebo poljubi zemljo in ogenj vzljubi vodo. V prijetni sobi, nabiti do zadnjega kotička, si je bilo moč ogledati obširno zbirko slik na nikoli do konca izčrpano temo štirih elementov: vode, zraka, ognja in zemlje. Njihovo avtorico ter dela sama je kratko predstavil svetovalec Dolenjskega muzeja in umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. Slike v akrilni tehniki, ki jih odlikuje lastna filozofija, so se med predstavitvijo pomenljivo zlile z opornim opusom pesmi, ki motive vsakega elementa povežejo v zaključene in vendar odprte interpretacije: vodo z ribami in svetlobo, zemljo s konji in močjo, ogenj z očiščenjem in ljubeznijo ter zrak s pticami in mislimi. Za glasbeno podlago so služile nepogrešljive citre, iz katerih je melodije izvabljal Peter Golob, kije na koncu, ob pesmi Kje so tiste stezice, k petju pritegnil še vse prisotne. Program je vodil Rudolf Škof, zaradi odsotnosti pesnika sta pesmi in gazele recitirali Barbara Bobnar in Jana Garvas Hočevar, otvoritev razstave pa je obiskal tudi župan Jernej Lampret, ki se je na prošnjo vseh za trenutek spremenil v Krjavlja. Razstava bo odprta do 3. aprila. Helena Adamič 3 Ivančna Gorica, marec 2006 i 9 —A-., Wam PODPIRAMO ŠPORT, ŠOLSTVO IN KULTURO ... i » ' ; Y Jk' ^ '''ff'SS i' ^-^twMw" il ^^ffl f s Sgl j®'- -'. \, Jmmssm - IS ' ipii / IHIHH ■p T npr gSgSKi; i r^m Predstavniki nogometnega in rokometnega kluba. Prvo letošnje zasedanje Občinskega sveta je potekalo 9. februarja. Zanimiv dnevni red je obetal obilo razprav o prostorski problematiki, svetniki in svetnice pa so sprejeli tudi letni program športa, nove cene vrtcev in odlok o medobčinskem inšpektoratu, prav tako pa tudi spremembe in dopolnitve pravilnika za sofinanciranje kulturnih programov. Seja se je začela v športnem stilu, saj bi predstavniki največjih športnih organizacij v občini morali predolgo čakati, da bi proti koncu dnevnega reda prišlo na vrsto sprejemanje letnega programa športa. Namen le-tega je, da Občina opredeli programe na področju športa, ki bodo sofinancirani iz občinskega proračuna. Izhodišče za pripravo takšnega programa pa je Nacionalni program športa v RS. Ker proračunska sredstva za šport v naši občini niso majhna in ker se za posebna dodatna sredstva potegujeta dva predstavnika vrhunskega športa, je bilo prav, da poročajo o minuli sezoni in predstavijo načrte za prihodnost predstavniki Rokometnega kluba SVIŠ Ivančna Gorica in Nogometnega kluba Livar Ivančna Gorica. Predstavnika RK SVIŠ, podpredsednik Andrej Zelko in tajnik Marjan Potokar, sta poudarjala delo z mladimi in vlaganje v člansko ekipo, ki je po kakovosti na meji med prvo in drugo ligo. V sodelovanju z RK Krim pa je SVIŠ prišel v letošnji sezoni celo do ekipe deklic. V imenu našega nogometnega kluba pa sta se seje udeležila novi predsednik NK Livar Stanislav Osterman in poslovna direktorica kluba Cvetka Furlan. Poudarila sta, da klub tudi ob novem vodstvu nadaljuje s treniranjem vseh selekcij, od najmlajših do članov in veteranov. Posebno pozornost pa bodo po novem posvetili domačinom, ki bodo tako predstavljali glavnino članske ekipe. Livar naj bi bil torej resnično ivanški klub, nekaj podobnega pa so si za cilj zastavili tudi pri SVIŠ-u. Ker je predsednik kluba tudi direktor Livarja, gleda tudi pri nogometu izrazito poslovno-podjetniško: vsak, ki posluje z Livarjem, naj bi posredno sodeloval tudi z nogometnim klubom oz. ga sponzoriral. Predstavniki obeh klubov so se tudi zahvalili za podporo, ki jim jo namenja Občina Ivančna Gorica. V razpravi, ki se je razvila, je Dušan Strnad opozoril zlasti na to, da kljub dobri organiziranosti rekreativnega in tekmovalnega športa veliko občanov ostaja brez možnosti za rekreacijo v naših dvoranah. S tem je mislil tudi na novo športno dvorano v OŠ Stična. Marino Koščak pa je zanimalo, kako je s prostori Zveze športnih organizacij v kompleksu nogometnega stadiona. ZŠO ima tam namreč svoje prostore, zaradi spremembe lastništva pa Zveza trenutno išče nov prostor. Koščakova je opozorila tudi na stanovanje v tem kompleksu, vendar Marjan Potokar kot dosedanji predsednik ZŠO o tem ni vedel kaj več povedati. Slednjič se je v razpravo vključil predsednik nadzornega odbora Jurij Kos in predlagal, da nadaljujejo sejo, saj so vprašanja, povezana s športom, preobsežna in jih je treba rešiti na posebnih sejah. Upamo tako, da se tudi v Klasju nismo predolgo zadržali pri športu. V nadaljevanju seje so bile nato sprejete nove cene za vrtec, približno 4-odstotno povišanje pa je bilo predvideno že pri sprejemanju proračuna. Iz vrtca gredo otroci v šolo, tudi v podružnično na Krki. zato je bila na vrsti obravnava pripomb z javne razgrnitve občinskega lokacijskega načrta za del območja centra Krke. Na Krki se v prihodnosti predvideva ureditev novega šolskega prostora v stavbi, kije bila že pred leti namenjena šoli, a sojo pozneje prodali gospodarskemu sektorju, pred nekaj leti pa jo je Občina odkupila za bodočo šolo na Krki. Celoten projekt temelji na aktualnih demografskih analizah, ki naj bi predvidevale stanje in potrebe po šolskem objektu v tem delu občine za prihodnja leta. V obstoječi stavbi bodo potrebne delne dograditve (kuhinja ...), lokacijski načrt pa zajema tudi kulturni in gasilski dom. Želijo si, da bi znotraj tega kompleksa bil nekoč tudi vrtec. NOVI PROSTORSKI STRATEGIJI NAPROTI Sprejemanje nove strategije prostorskega razvoja bo očitno stalna tema občinskih sej v prihodnjem letu in pol. Do sredine leta 2007 mora Občina namreč sprejeti novo strategijo in na tokratni seji so svetniki in svetnice potrdili program priprave strategije prostorskega razvoja. Začenja se torej postopek, ki bo obravnaval tudi številne vloge občanov za spremembo namembnosti zemljišč, poleg zakonodaje, ki postavlja glavne okvire pri oblikovanju strategije, pa bo pomembno vlogo igrala tudi opredelitev Občinskega sveta, kakšno vrsto prostorske politike bo podpiral. Predstavljene so bile tudi strokovne podlage za izdelavo urbanističnih zasnov glavnih krajevnih središč v občini in zanimiva je bila ugotovitev, da je po vseh naših krajevnih središčih veliko stavbnega zemljišča nepozidanega. Seja se je počasi prevešala v drugo polovico, sprejete so bile spremembe zazidalnega načrta Grintavec G-l v Višnji Gori in stališča do pripomb s ponovne javne razgrnitve lokacijskega načrta gospodarsko-stanovanjske cone G5/2 Pristava v Višnji Gori. Kar nekaj besed je bilo namenjenih tudi ustanavljanju skupne občinske uprave t.i. medobčinskega inšpektorata. Občine Ivančna Gorica, Šmartno pri Litiji in Litija naj bi v kratkem soustanovile skupno inšpekcijsko službo, ki bi opravljala svoje delo v vseh treh občinah. Odlok o ustanovitvi je bil ponovno dan v obravnavo vsem trem občinskim svetom, izkazalo pa se je - vsaj v Ivančni Gorici - da obstaja bojazen, koliko bo ta inšpektorat sploh učinkovit, nobenega dvoma pa ni, da je neke vrste komunalna inšpekcija nujno potrebna. Morda celo v takšni meri, da bi bilo smiselno imeti lastnega inšpektorja. Omenjena razprava je tudi pripeljala do konkretnih primerov, kot so veliki reklamni panoji ob avtocesti. Dejstvo je, da gre pri postavljanju le-teh za velik poseg v prostor in vprašanje je, ali je vse v skladu s predpisi in zakoni. Zadnja večja razprava je sledila le še pri obravnavi predlogov za spremembo kategorizacije nekaterih občinskih cest, ki pa jih svetniki niso sprejeli. Čisto na koncu so bile sprejete še spremembe in dopolnitve pravilnika, po katerem se ureja sofinanciranje programov s področja kulture, in spremembe odloka o ustanovitvi Javnega izobraževalnega zavoda Glasbena šola Grosuplje. Matej Šteh 30 DNI SPLETNE IVANKE V trenutku, ko to berete, je nova občinska spletna stran (www.ivancna-gorica.si) stara 30 dni. V tem času ste si vsi obiskovalci skupaj ogledali več kot 16.000 strani, kar pomeni, da je bila stran dobro sprejeta. Na uredništvu se trudimo, da bi bile vsebine vedno aktualne in uporabnost kar največja. Zato na spletni strani sproti objavljamo vse za občino pomembne dogodke, kot sta bila nedavna obiska ministra Zvera in predsednika Drnovška. Redno objavljamo vse aktualne razpise in nove uradne obrazce v rubriki e-vložišče. Nova sta obrazca Vloga za ugotovitev pravice do zdravstvenega varstva ter Vloga za uvelja- vitev enkratne denarne pomoči za novorojence. Na strani so objavljeni tudi aktualni razpisi in razpisna dokumentacija, v prihodnosti pa predvidevamo pripraviti bazo podatkov javnega značaja. Radi bi opozorili na to, da ste lahko z občinsko upravo v stiku kadarkoli od koderkoli - preko obrazca v rubriki e-demokraci-ja lahko oddate svoja vprašanja in predloge, odgovor pa boste prejeli v svoj elektronski predal. Ponovno pa pozivamo vse predstavnike društev, krajevnih skupnosti, klubov, političnih strank in drugih subjektov, ki so vpisani na spletni strani www. ivancna-gorica.si, meni Občina, da preverijo svoje kontaktne podatke in informacije o njihovem subjektu in na (urednik@ivancna-gorica.si) sporočijo morebitne popravke. Priporočamo se tudi, da nam redno pošiljate informacije o delovanju vaših organizacij, o prihajajočih dogodkih, ki jih organizirate, o razpisih in drugih mejnikih v delovanju vaše organizacije. Franc Fritz Murgelj URADNI OBRAZCI IN VLOGE www.ivancna-gorica.si PRIZNANJA CIVILNE ZAŠČITE TUDI ZA NASE POŽRTVOVALNE OBČANE Svetovni dan civilne zaščite, 1. marec, je tudi letos zaznamoval naše požrtvovalne gasilske delavce. Na slovesni podelitvi priznanj za Ljubljansko regijo 8. marca v Litiji sta na predlog župana naše občine visoki priznanji prejela tudi PGD Krka in član PGD Stična Janez Kastelic. PGD Krka je ob 110. obletnici delovanja prejelo srebrni znak civilne zaščite; priznaje je v imenu društva sprejel predsednik Mirko Svetin. Srebrni znak civilne zaščite pa je pripadel tudi Janezu Kastelicu z Vira pri Stični, ki že 31 let deluje v PGD Stična. Janez je poveljnik stiškega društva s činom višjega gasilskega častnika. S svojim delovanjem je veliko pripomogel k razvoju gasilske dejavnosti v naši občini, vedno pa je tudi pripravljen pomagati, ko je to najbolj potrebno. Na slovesnosti je bilo podeljenih še osem podobnih priznanj gasilskim jubilantom, poleg tega pa je bilo podeljenih posameznikom še 18 bronastih pri- znanj, 8 srebrnih in en zlati znak ter ena plaketa civilne zaščite. Priznanja sta podeljevala poveljnik CZ ljubljanske regije Matjaž Godec in župan litijske občine Mirko Kaplja. Podelitve se je udeležilo kar lepo zastopstvo iz naše občine s predstavniki krškega in stiškega gasilskega društva, s predsednikom gasilske zveze Ivančna Gorica Lojzetom Ljubičem in poveljnikom občinske civilne zaščite Milanom Vrhovcem na čelu. USTANAVLJANJE LOKALNEGA MLADINSKEGA SVETA IVANČNA GORICA Občinski svet Občine Ivančna Gorica je na svoji 23. seji 8. decembra lani sprejel Sklep o imenovanju Pododbora Odbora za družbene dejavnosti Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica za mladino - Pododbora za mladino, katerega naloga je pripraviti vse predhodne postopke za ustanovitev lokalnega Mladinskega sveta Ivančne Gorice. Lokalni mladinski svet je relativno nova oblika združevanja mladih kot pravne osebe zasebnega prava po določbah Zakona o mladinskih svetih (ZMS). Z uveljavitvijo tega zakona je mladim dana možnost, da v svoji lokalni skupnosti združijo moči v mladinskem svetu, ki kot skupek različnih mladinskih organizacij, društev in njihovih sekcij ter neorganizirane mladine koordinira mladinske aktivnosti in zastopa interese mladih nasproti lokalnim oblastem in drugim javnim ustanovam. Pomen mladinskega sveta ni v izpodrinjanju mladinskih organizacij in izvajanju aktivnosti, ki jih izvajajo že te, pač pa v združevanju mladinskih organizacij na lokalni ravni, ustvarjanju pogojev za njihovo boljše delo in zastopanje njihovih interesov nasproti lokalnim oblastem. Z ustanovitvijo mladinskega sveta se mladi aktivneje vključijo v dogajanje v svojem okolju. Omogočeno jim je sodelovanje pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki vplivajo na življenje in delo mladih. Mladinski svet je tisti, ki se s predstavniki občine dogovarja o tem, koliko sredstev bo občina namenila mladim v svojem proračunu in za kakšne namene. Kot reprezentativni organ mladih v svoji lokalni skupnosti ima določeno moč, zato lahko daje mnenja, pobude, zahteve in predloge, bodisi v dialogu z lokalnimi oblastmi bodisi kadar se rešujejo mladinska vprašanja na nacionalnem nivoju. Vsi predstavniki mladinskih organizacij, društev in njihovih sekcij, podmladkov političnih strank ... ste vabljeni, da na Občino Ivančna Gorica - oddelek za družbene dejavnosti (Janja Garvas Hočevar ter Mojca Globokar Anžlovar), tel. št. 01 /78 78 385 - sporočite svojo pripravljenost za sodelovanje in ustanovitev lokalnega Mladinskega sveta Ivančna Gorica ter tako postanete soustanovitelj le-tega. Vsi soustanovitelji bodo nato vabljeni na sejo, kjer bo podrobno predstavljeno delovanje lokalnega mladinskega sveta, financiranje, pregled osnutka statuta, prav tako pa tudi delovanje lokalnih mladinskih svetov drugih občin, ki so po številu prebivalstva primerljive z občino Ivančna Gorica. PODODBOR ZA MLADINO predsednik Gregor Stmbelj POPRAVEK V zadnji številki Klasja je pri obvestilu Upravne enote Grosuplje prišlo do napake pri datumu v zadnji alineji. Pravilna oblika besedila v zadnji alineji je: oseba, ki so ji organi JLA ali organi za notranje zadeve dotedanje SFRJ v času od 26.6.1991 do 18.10.1991 zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena odvzeli prostost. 4 Ivančna Gorica, marec 2006 CENTER ZA RAZVOJ LITIJA PRISOTEN TUDI V GROSUPLJEM opravljanje dejavnosti podjetja, najem skih aktivnosti), poslovnih prostorov in stroški promocij- Da bi razširili podjetniško razvojno okolje, sta se občini Grosuplje in Ivanina Gorica povezali s Centrom za razvoj Litija (RCL) kot enim od bolj uspešnih in perspektivnih lokalnih pospeševalnih centrov v Sloveniji. Podjetnikom in obrtnikom s tega območja je ob ponedeljkih od 9. do 15. ure v Grosupeljskem Domu obrtnikov na voljo izkušen svetovalec. Z besedama znanje in izobraževanje se neprestano srečujemo, a niti ne pomislimo več na njun pomen. Pomen znanja je na začetku 21. stoletja najverjetneje večji kot kadarkoli v zgodovini in izobraževanje je ena od najpomembnejših oblik širjenja in prenašanja znanja. Brez znanja ni napredka, kajti brez njega še tako dobra ideja nima možnosti za uspeh na trgu. Znanje predstavlja osnovo za uspešnost, zato ga je treba vzdrževati, nadgrajevati in plemenititi. Predstavlja pa tudi odskočno desko za vzpostavitev inovativnosti posameznikov, podjetij in celotne družbe, ki se je nepreklicno umestila med ključne dejavnike za uspeli, za generiranje dodane vrednosti in za zmago na konkurenčnih trgih. Zato marca, aprila in maja letos Center za razvoj Litija v sodelovanju z zunanjimi sodelavci za podjetnike in obrtnike, bodoče podjetnike in obrtnike ter kmetijska gospodarstva pripravlja naslednje vrste izobraževanja: 1. Uspeh ali neuspeh podjetja je izključno internega značaja: Grosuplje, 16. 3. 2006 2. Inovativnost je proces, ki ga je treba upravljati: Grosuplje, 23. 3. 2006 3. Vodenje poslovne dokumentacije za začetnike: Litija, 24. 3. 2006 4. Delo s težavnimi strankami: Litija, 4. 4. 2006 5. Uvajanje ISO standarda v malih in srednjih podjetjih: Litija, 13. 4. 2006 6. Oblike ter načini povezovanja podjetnikov: Grosuplje, 13. 4. 2006 7. Skrivnosti uspešnega sodelovanja in povezovanja: Grosuplje, 20. 4. 2006 8. Uvajanje ISO standarda v malih in srednjih podjetjih: Grosuplje, 11. 5. 2006 Da bi olajšali dostop malim in srednje velikim podjetjem do virov financiranja razvojnih naložb podjetij, SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD zagotavlja finančna sredstva in druge ugodnosti za razvojne naložbe. Te so: • nižje obrestne mere za kredite, • ugodnejši pogoji odobritve kreditov (nižji stroški, daljša ročnost, moratorij ...), • garancije za zavarovanje investicijskih kreditov, najetih pri poslovnih bankah v Sloveniji, • subvencije - nepovratna sredstva, ki jih podjetje prejme za nakup nove tehnološke opreme. Namenjene so: • malim in srednje velikim podjetjem, • glede na življenjski cikel podjetja nastajajočim, novim, rastočim in zrelim podjetjem. Upravičeni stroški investicij: • materialne investicije (nakup zemljišč, nakup in obnova zgradb, nakup opreme), • nematerialne investicije (nakup patentov, licenc, know-howa in nepatentirane-ga tehničnega znanja), • obratna sredstva (nakup blaga in storitev v skladu z dejavnostjo podjetja, stroški vzdrževanja in stroški popravljanja ter prenavljanja strojev, opreme in poslovnih prostorov, nakup materiala za redno Produkt Max. višina kredita/subvencije Obrestna mera P1 - Posredni dolgoročni investicijski kredit Do 90 mlo SIT oziroma največ 75 % investicijske vrednosti 6-mesečni EURIB0R + 0,4 % P2 - Neposredni dolgoročni investicijski krediti za nova podjetja 22,5 mio SIT oziroma največ 75% vrednosti investicije nominalna 3 % letno P 2A - Mikrokrediti za mala podjetja 6 mio SIT oziroma največ 75% vrednosti vlaganj nominalna 3,8 % letno P 3 - Garancije za dolgoročne investicijske kredite 90 mlo SIT oziroma največ 75% investicije obrestna mera za komitente A P 3A - Garancije za kredite za nakup nove tehnološke opreme 90 mlo SIT oziroma največ 75% investicije obrestna mera za komitente A bonitete P 4 - Neposredne subvencije za nakup nove tehnološke opreme Min: 7,5 mio SIT za mala, 15 mio SIT za srednja podjetja P 4A - Subvencije za visoko tehnološka podjetja v institucijah ino-vativnega okolja Do 6 mio SIT Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v okviru aktivne politike zaposlovanja razpisuje sredstva za naslednje ciljne skupine: invalidi, starejši, dolgotrajno brezposelni, prvi iskalci zaposlitve. Možne subvencije. Več informacij o izobraževanju ali razpisih vam je na voljo na http://www.Iitija.net/rcl, na e-mailu info@cr-litija.si ali na tel. 01/ 8962 715. Mlada^7 Slovenifir PODMLADEK N.Si ZA VEČJI VPLIV MLADIH StOVf NSHi eiMOtCRATSKA MLADINA čišče je bilo všeč predvsem tistim, ki že dolgo smučajo in obvladajo svoje smučke tudi na takih strminah, kot so na Kaninu. Drugi pa smo si poiskali bolj položne dele smučišča. Ko nas je zagrabila lakota in utrujenost, smo zavili v okrepčevalnico sredi smučišča ter se pogreli ob čajčku, pojedli pomfri, sendviče ali malico, ki smo jo prinesli s seboj. Ker se ob 16. uri smučišče zapre, smo se še zadnjič spustili po strminah Kanina, nato pa se odpravili v gondolo in se odpeljali v dolino. Preden smo odrinili proti domu, smo posneli tudi nekaj skupinskih slik. Slike in ostale utrinke z našega izleta si lahko ogledate na naši spletni strani: http://ivancnago-rica.sdm-si.org Letošnji prvi izlet je torej za nami, zdaj pa že načrtujemo, kam se bomo odpravili naslednjič! OO SDMIVANČNA GORICA Brigita Prime regij in pokrajin ter se dotaknil nekaterih aktualnih vprašanj v kmetijstvu. Predsednik OO SLS Cveto Zupančič je v poročilu za leto 2005 poročal, da je bila stranka dejavna v občinskem svetu, kjer ima SLS tri svetnike. Občinski odbor je izpeljal vse aktivnosti, ki jih je sprejelo vodstvo stranke, kot npr. RTV-referendum, Tabor SLS in ostala dela. Letos pa se posvečamo predvsem dejavnostim v zvezi z lokalnimi volitvami. Jeseni bomo volili župana, občinski svet in svete krajevnih skupnosti. V odboru smo se zato okrepili z novimi člani, tako za delo v stranki kot na terenu. Ker je bil občni zbor tudi volilni, smo izvedli volitve v organe stranke. Izvolili smo predsednika, upravni odbor in blagajniške nadzornike. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik in državni svetnik Cveto Zupančič, ki bo to funkcijo opravljal že tretji mandat. Vsem izvoljenim iskreno čestitamo in jim želimo uspešno delo, predvsem pa dober nastop na volitvah 2006. OO SLS Ivančna Gorica Z. C. Regijski odbor Mlade Slovenije Zahodna Dolenjska je imel svojo 2. redno regijsko konferenco. Izvolili smo novo vodstvo in sprejeli plan dela RO MSi ZD za leto 2006, sprejeli pa tudi izjavo za javnost o večji vlogi mladih na letošnjih lokalnih volitvah. Prisotni člani Msi s celotnega območja, ki ga pokriva naša regija, smo na svoji 2. redni regijski konferenci sprejeli poročilo za mandatno obdobje 2003-2005, načrt dela RO MSi ZD za leto 2006 in izvolil novo vodstvo. Vodstvo v novi sestavi je: Andreja Rajh (predsednica), Boštjan Kastelic (podpredsednik), Jolanda Cernivec (sekretarka), Gašper Cernivec, Rok Groznik, Martina Hočevar, Simona Lovšin, Petja Mihelič, Simon Petek, Damjan Samastur in Jana Šega (člani). Na konferenci smo sprejeli tudi izjavo za javnost o prihodnji prizadevnosti RO MSi ZD. Boštjan Kastelic Podpredsednik RO MSi Zahodna Dolenjska RO MSi ZAHODNA DOLENJSKA ZA AKTIVNEJŠO IN VEČJO VLOGO MLADIH PRI LETOŠNJIH LOKALNIH VOLITVAH Dobrepolje, 18. februar 2006 - Regijski odbor MSi Zahodna Dolenjska si bo pod novim vodstvom, v letošnjem letu prizadeval za večjo vključenost mladih oziroma podmladka v aktivnosti NSi pri lokalnih volitvah. RO MSi Zahodna Dolenjska želi in si tudi bo prizadeval za aktivno vlogo mladih pri volilni kampanji in predvsem nastopanje mladih na kandidatnih listah v občinske svete. Naprošamo vse predsednike OO NSi, še posebej pa predsednike na območju regije Zahodna Dolenjska, da vključijo na kandidacijske liste v občinske svete na višja mesta več mladih - starih do 30 let. Menimo namreč, da smo mladi dovolj sposobni in odgovorni ter tako pripravljeni za pomembnejšo vlogo v organih odločanja v lokalnih skupnostih. RO MSi Zahodna Dolenjska SDM NA KANINU Ali kdo od vas še ne ve, kdo smo SDM Ivančna Gorica? Smo skupina mladih, ki se zbira na sestankih v pisarni naših starejših kolegov v poslovnem centru Zolnir, kjer se pogovarjamo o vseh temah, ki zadevajo nas mlade. Vendar to še ni vse. Veliko nam pomeni tudi druženje izven pisarne. Tokrat smo se odločili za smučanje na Kaninu. Udeležba je bila velika, saj smo zasedli kar en večji in en manjši avtobus. Smučanja so se udeležili stari in mladi člani Slovenske demokratske stranke, pa tudi tisti, ki so to še hoteli postati. Pot do Kanina je precej dolga, zato smo se odpeljali iz Ivančne Gorice že zelo zgodaj. Čas, ki smo ga prebili na avtobusu, smo zapolnili s petjem, kvi-zi in podobno zabavo. Edino razočaranje, ki smo ga doživeli, je bilo slabo vreme. Kljub snegu in megli nismo bili nad izletom nič manj navdušeni. Ker večina od nas še ni bila na Kaninu, smo komaj čakali, da se pripeljemo z gondolo na zmagoslavnih 2204 metrov nadmorske višine. Smu- mim um ommm mm sis ZAČETEK PRIPRAV NA VOLITVE regionalni razvoj g. Franci Rokavec. V svojem govoru je pohvalil delo občinskega odbora SLS Ivančna Gorica. Med -drugim je povedal, da znamo z umirjenostjo in občutkom za konstruktivno delo vnesti del ljudskosti v vsebino obravnavane tematike. Spregovoril je tudi o problematiki občin, Zima je čas, ko stopimo v novq leto in običajno naredimo pregled opravljenega dela v preteklem letu. V občinskem odboru Slovenske ljudske stranke Ivančna Gorica smo pohiteli in že 27. januarja sklicali občni zbor stranke. Gost zbora je bil sekretar ministrstva za lokalno samoupravo in 5 Ivančna Gorica, marec 2006 ©ssp@eix2g7s® SPET TA DOHODNINA Napoved za odmero dohodnine za leto 2005 PODATKI O ZAVEZANCU Jezikovna varianta {1 slov.2slov.-ita!, 3srov.-rnadž,j 'ime in orširnek Naslov prebivališča: naselje, ulica, hišna številka Davčna številka : t 1 M.........!........II U Postna številka, ime pošte: Datum rojstva 1 ! 1 II lil! M i f i r' Dan Mesec Uto ; V letu 2005 sem bi! rezident Republike Slovenije v času od (Izpolni fe zavezarrec. kijetjil rezitjent RepubShe Stavemje Is del leta 20GS.I j Kot rezident države članice EU izpolnjujem pogoje iz 110. člena ZDoh-1. j Kot invalidu s 100-odstotno telesno okvaro mi je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko In invalidsko zavarovanje Slovenije, centra za socialno deto ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov V letu 2005 sem imel status dijaka oziroma študenta v času od _ (Izpolni le zavezanec, ki vpisuje podatke o dohodkih dijakov ir. študentov, prejetih prek pooblaščenih organizacij - oznaka 1211, j Pomembna sprememba v primerjavi s prejšnjim sistemom dohodnine je, da so v dohodnini za leto 2005 v obdavčitev v splošnem zajeti vsi dohodki in dobički, razen tistih, ki so izrecno navedeni kot oproščeni plačila dohodnine. Dohodke in dobičke se pri obdavčenju upošteva v najširšem pomenu besede, tako da pomenijo vsako povečanje ekonomske blaginje posameznika. Napoved za odmero dohodnine morajo vložiti vsi, ki so bili leta 2005 rezidenti Slovenije, z dvema izjemama: če dohodki leta 2005 niso presegli 564.400 tolarjev ali če je bila lani pokojnina edini dohodek, pod pogojem, da od pokojnine ni bila plačana akontacija dohodnine in da zavezanec ni uveljavljal olajšave za vzdrževane družinske člane. V dohodninsko napoved je treba vpisati tako domače kot tuje dohodke. Zneske, ki so obračunani v tuji valuti, je treba vpisati v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan pridobitve dohodka. Pri izpolnjevanju napovedi bodite pozorni tudi na vse olajšave, ki jih lahko izkoristite za znižanje davčne osnove, saj je teh kar nekaj. Za njihov dokaz morate imeti ustrezno dokumentacijo, ki jo je treba hraniti še pet let po poteku leta, na katero se nanaša. Obrazce za dohodnino vam je Davčna uprava RS letos poslala po pošti. Osnovni obrazec je tudi na njihovi spletni strani http://www.gov.si/durs/other/dohodni-na2005.pdf. Po novem so obdavčene tudi obresti za bančne in hranilne vloge, vendar le obresti, ki presegajo skupni znesek 300 tisoč tolarjev. Obdavčenih je samo deset odstotkov obresti nad 300.000 tolarjev po stopnji davčnega razreda, v katerega sodi zavezanec. Zavezanec mora v napoved vpisati obresti tudi, če skupni znesek ni presegel 300 tisoč tolarjev. Zavezanec za dohodnino je lahko tudi mladoletni otrok, če njegov skupni znesek od obresti presežej splošno davčno olajšavo. Dohodnina se ne plačuje od obresti za vpogledne vloge na osebnih transakcijskih računih, obresti iz desetletne nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, plačanih obresti iz neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov. Prodaje točk vzajemnih skladov v letu 2005 ni treba vpisovati v napoved za odmero davka od dobička iz kapitala, kar smo doslej počeli na obrazcu do konca februarja, temveč se prodaja vpiše v glavni obrazec do konca marca. Do- končni davek je odvisen od vašega davčnega razreda (v najvišjem razredu do 50 odstotkov na davčno osnovo). Dobiček, ki ga ustvari vzajemni sklad, je razdeljen na štiri komponente (kapitalski dobiček, dividende, obresti in drugo). Kvalificirani so vsi skladi, ki imajo dovoljenje za trženje v Sloveniji (vsi domači skladi in nekateri tuji skladi, ki so pridobili ta status pri davčni upravi). Pri kvalificiranih skladih se ne plača davka na kapitalski dobiček, če ste imeli točke v lasti več kot tri leta, plača pa se davek na preostale tri komponente. Pri nekvalificiranih skladih se plača davek na vse štiri komponente dobička, ne glede na obdobje držanja točk. Kapitalski del dobička se lahko zniža za vsoto dobičkov in izgub, doseženih z delnicami in obveznicami, dividendni del dobička gre v davčno osnovo, vendar se upošteva le 65 odstotkov zneska, obrestni del dobička se prišteje obrestim iz drugih naslovov. Davčne olajšave Splošna olajšava v višini 564.400 tolarjev se prizna vsem, pod pogojem, da drugi rezident za njega ne uveljavlja posebne Olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Invalidom s stoodstotno telesno okvaro se pod določenimi pogoji prizna zmanjšanje davčne osnove v višini 3.44-1.500 tolarjev, rezidentu po dopolnjenem 65. letu se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 275.300 tolarjev, prejemnikom pokojnin, nadomestil iz obveznega invalidskega zavarovanja in priznavalnin pa se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 14,5 odstotka odmerjenega prejemka. Dijakom in študentom se prizna zmanjšanje davčne osnove za 1,2 milijona tolarjev. Rezidentom, ki samostojno opravljajo specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti ali novinarski poklic, se prizna zmanjšanje davčne osnove za 15 odstotkov letnih prihodkov do zneska 3,9 milijona tolarjev. Posebna olajšava je namenjena še osebam, ki vzdržujejo družinske člane. Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana na leto 474.900; za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego, na leto 1.72-0.800, za drugega vzdrževanega otroka se olajšava poveča za 41.300 tolarjev, za tretjega 213.400 tolarjev, za četrtega 385.500 tolarjev, za petega se poveča za 557.600 tolarjev na leto, za vse nadaljnje za 172 tisoč tolarjev na leto. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se prizna v višini do 549.400 tolarjev. Davčna osnova rezidenta se lahko zmanjša še za sredstva, vložena v nekatere vrednostne papirje, premije za prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje, nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov, za prostovoljne prispevke za različne namene, za naložbe, namenjene reševanju stanovanjskega vprašanja posameznika, za nakup likovnih del in leposlovnih knjig, za šolnine in nakup učbenikov in strokovne literature (tudi za vzdrževane otroke), za priklop na internet, za plačane članarine političnim strankam in sindikatom. Ta olajšava lahko znaša največ dva odstotka letne davčne osnove zavezanca. Zavezanci lahko davčno osnovo dodatno znižajo še za dva odstotka za plačane zneske obresti od posojil, s katerim so reševali stanovanjsko vprašanje. Napoved za odmero dohodnine na po-rtalu eDavki Registrirani uporabniki eDavki, (http:// edavki.durs.si) ki so z veljavnim digitalnim potrdilom opravili postopek prijave v eDavki, lahko prek varnega dela po-rtala izpolnijo obrazec, izvršijo informativni izračun ter elektronsko podpišejo in elektronsko oddajo obrazec Napoved za odmero dohodnine za leto 2005. Neregistrirani uporabniki eDavki, ki nimajo veljavnega digitalnega potrdila in niso prijavljeni v varni del sistema eDavki, lahko na odprtem delu portala odprejo obrazec Napoved za odmero dohodnine za leto 2005, ga izpolnijo, izvršijo informativni izračun in ga natisnejo. Natisnjen obrazec morajo nato po pošti ali osebno dostaviti pristojnemu davčnemu uradu oziroma izpostavi. Informiranje davčnih zavezancev Zavezanci dobijo informacije osebno na pristojnem davčnem uradu oziroma izpostavi med uradnimi urami. Informacije po telefonu so zavezancem na voljo vsak delavnik, natančneje v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 17. ure in v petek od 8. do 13. ure, od 27. do 31. marca pa od 8. do 18. ure. Zavezanci naj se za informacije obrnejo na pristojni davčni urad, kjer so vpisani v davčni register. Tudi pisna vprašanja naslovijo zavezanci na poštni ali elektronski naslov pristojnega davčnega urada. Franc Fritz Murgelj SPREJEM DOHODNINSKIH NAPOVEDI ZA OBČANE OBČINE IVANČNA GORICA Sprejem bo potekal 23.3.2006 in 24.3.2006 od 8.00 - 18.00 ure v prostorih sejne sobe Občina Ivančna Gorica (pritličje). DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD LJUBLJANA - IZPOSTAVA GROSUPUE Ko smo pred dobrim tednom gostili tisoče udeležencev Jurčičeve poti, je nemara marsikdo izmed njih opazil, po kakšni cesti so se pohodniki peljali ali sprehodili peš z Muljave proti Ivanini Gorici. Kot ste mnogi lahko opazili, na cesti pri Gorenji vasi nadaljujejo z jeseni začetimi deli, spodbudno pa je, da bodo kmalu prišli na vrsto tucli ostali deli regionalne ceste od Ivančne Gorice do Muljave. Direkcija RS za ceste naj bi že začela pripravljati razpis za rekonstrukcijo omenjene ceste, več pa bo znanega po obisku predstavnikov direkcije na sedežu občine, do katerega naj bi prišlo v bližnji prihodnosti. GOSPODARSKI INFO VSE MANJ DELA NACRiO Leta 2004 je bilo glede na leto 2003 devet odstotkov manj kršitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, lani pa jih je bilo še za 16 odstotkov manj. Povečala pa se je učinkovitost inšpekcijskih služb, saj je bilo lani glede na leto prej za 18 odstotkov več izrečenih mandatnih kazni. Usklajene akcije inšpektorjev so bile usmerjene predvsem na področja gostinstva, prevoza, organizacije prireditev ter opravljanja osebnih storitev pravnih oseb in zasebnikov. V inšpekcijskih pregledih za leto 2004 je DURS ugotovil dodatne obveznosti za 284 milijona tolarjev (1,19 milijona evrov), leta 2005 pa za 347 milijonov tolarjev (1,45 milijona evrov). Pravnomočno izrečenih kazni zaradi prekrškov je bilo za 65 milijonov tolarjev (0,27 milijona evrov). BANKE Z VSE VEČJIM DOBIČKOM Vse slovenske banke so januarja izkazale za skupaj 8,1 milijarde tolarjev (33,8 milijonov evrov) dobička pred obdavčitvijo, kar je za 42 odstotkov več kot v enakem mesecu lani. V celem letu 2005 so ustvarile 65 milijard tolarjev dobička pred obdavčenjem. Donosnost na kapital (ROE) bančnega sistema se je posledično dvignila na 20,6 odstotka (v letu 2005 je bila 14,2-odstotna). Ocene kažejo, da so neto obrestni prihodki bank prvi mesec letos na mednarodni ravni zrasli za 10,3, neobrestni pa za 36,3 odstotka. Visoka rast slednjih je predvsem posledica skoraj 19-odstotnega zvišanja bančnih storitev. BANČNE STORITVE VSE DRAŽJE Provizije za dvig denarja na bankomatih drugih bank, ki so jih pred kratkim uvedle nekatere banke, so le ena od podražitev bančnih storitev. Določene banke so začele zaračunavati provizije tudi za plačevanje prek trajnih nalogov in direktnih obremenitev, kar je priljubljena oblika plačevanja mesečnih položnic za telefon, elektriko, RTV prispevek ... NLB za direktno obremenitev po novem zaračuna 35 tolarjev, za trajni nalog pa 100 tolarjev. Dražje je tudi plačevanje položnic. V Abanki in Banki Koper je treba za plačilo položnice pri bančnem okencu zdaj plačati 410 tolarjev (1,71 evra), v NKBM 300 tolarjev, v SKB banki 320 tolarjev, v NLB je cena ostala nespremenjena in znaša 410 tolarjev, najcenejše pa je plačilo položnice na bančnem okencu Delavske hranilnice, saj znaša 150 tolarjev (0,63 evra). Podražilo se je tudi plačevanje položnic prek spleta. Pri NLB stane po novem 75 tolarjev. V večini bank je dražje tudi vodenje osebnega računa. Septembra lani je bilo nadomestilo za vodenje navadnega osebnega računa v večini bank nižje od 400 tolarjev (1,67 evra) na mesec. Zdaj pa je bank, ki te meje ne presegajo, le še peščica: Abanka, Banka Koper, Deželna banka Slovenije, Poštna banka, Probanka, Raiffeisen Krekova banka in banka Sparkasse. BI OPUSTILI KAJENJE ZA 10.000 EVROV? V četrti nemški nacionalni kampanji proti kajenju, Smoke-Free 2006, bodo kadilcem, ki se bodo udeležili programa in jim bo uspelo v najmanj štirih tednih prenehati kaditi, izročili denarno nagrado v višini 10.000 evrov. Prejemnike nagrad bodo izžrebali med vsemi sodelujočimi, izžrebani pa bodo pred prejetjem nagrade morali opraviti urinski test. Protikadilska kampanja v sodelovanju zvezne agencije za zdravje in nemškega centra za raziskovanje raka se bo začela maja, namenjena pa je predvsem mladim kadilcem. Zadnji kampanji leta 2004 se je pridružilo 90.000 kadilcev, vsakemu tretjemu pa se je uspelo vzdržati kajenja. Stroški zdravljenja bolezni, povezanih s kajenjem, v Nemčiji znašajo več kot 17 milijard evrov letno, vsako leto pa zaradi omenjenih bolezni umre med 110 in 140 tisoč Nemcev. Franc Fritz Murgelj sport leka ktrika zerstvo Avto - tek Kavšek Branko s.p„ Mrzlo polje 3A, 1295 Ivanina Gorica IMP TOVARNA ARMATUR, d.d. Ljubljanska cesta 43 1295 Ivančna Gorica K sodelovanju vabimo UPRAVLJALO A PROGRAMSKO KRMILJENE CNC STRUŽNICE (M/Ž) Od kandidatov/-k pričakujemo: - V. ali IV. stopnjo izobrazbe (strojni tehnik ali KV strugar), - poznavanje osnov programiranja na CNC strojih, - najmanj 12 mesecev delovnih izkušenj (V. stopnja) oziroma 36 mesecev delovnih izkušenj (IV. stopnja). Ponujamo: zanimivo delo, strokovno izpopolnjevanje in možnost napredovanja ter plačo, dodatke in ostale prejemke iz delovnega razmerja v skladu z določili kolektivnih pogodb. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom ter možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Kandidate/-ke vabimo, da pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokumenti o izpolnjevanju pogojev pošljete na naš naslov v 8 dneh po objavi oglasa. 6 Ivančna Gorica, marec 2006 KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA GOSTILA ZADRUŽNI POSVET Zadružna zveza Slovenije je 16. februarja na sedežu KZ Stična pripravila infor-mativno-izobraževalni posvet, ki so se ga udeležili predsedniki, direktorji ter člani upravnih in nadzornih odborov zadrug ljubljanske in zasavske regije. Posveta se je med drugim udeležil predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, navzoča pa sta bila tudi predsednik zadruge gostiteljice KZ Stična Cveto Zupančič in direktorica Milena Vrhovec. Na območju ljubljanske in zasavske regije deluje 19 zadrug članic Zadružne zveze Slovenije, ki letno ustvarijo skoraj 15 milijard tolarjev prometa, združujejo pa več kot 3000 članov. Promet ustvarjajo pretežno z odkupom mleka, govedi, prašičev, lesa in zelenjave. V regiji imajo skupaj 55 trgovskih poslovalnic, v njih pa oskrbujejo svoje člane z repromaterialom. V primerjavi z ostalo Slovenijo spadajo omenjene zadruge med manjše, kar ima tudi določene ekonomske pomanjkljivosti, in prav zaradi tega so med članicami zadružne zveze takšni posveti, kot je bil tokratni, še kako dobrodošli. Udeleženci so se najprej seznanili s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah, ki ga je vlada sprejela 13. oktobra 2005 in je trenutno v parlamentarni obravnavi. Zakon zagotavlja kar nekaj novosti. Predvsem predvideva posodobljeno zbiranje podatkov o članih in vodenje imenika članov, po novem pa naj bi bila računovodska pravila poenotena s tistimi, ki jih predvideva zakon o gospodarskih družbah. Novi zakon naj bi poskrbel, da bi statusno preoblikovanje zadrug in organizacijske spremembe pripomogle k enačenju z gospodarskimi družbami, kar bi pomenilo, da bi bile po novem tudi zadruge upravičene do državne pomoči, posledično pa tudi do pomoči Evropske skupnosti. Prav Evropa pa pomeni za današnjo zadrugo nov izziv, saj bo v letošnjem avgustu začela delovati Evropska zadruga, ki bo omogočala čezmejno povezovanje tudi naših zadrug. Z evropskim trgom pa je močno povezana še ena tema tokratnega posveta, ki je govorila o promociji slovenskih kmetijskih pridelkov in živil. Ugotovili so, da mora biti promocija skupna, kajti le tako bo pri konkurenčnem evropskem trgu. ki nas po besedah predsednika ZZS Petra Vriska »zasipava dan za dnem z reklamami na domu«, možno ohraniti domačo hrano in prehrambene proizvode. Torej je sprejem zakona o promociji nujen. V razpravi so udeleženci posveta poudarjali zlasti okrepitev poslovnega sodelovanja med zadrugami, izpostavili pa so tudi poslovne pogodbe med zadrugami in mlekarnami, ki se v zadnjem letu niso povsem izpolnjevale. Sicer pa Vrisk ocenjuje poslovanje zadrug za uspešno, manjka morda le nekaj več kapitalskega povezovanja med zadrugami. Ob ugodni naklonjenosti države bi bili lahko ustvarjeni pravi pogoji za perspektivni razvoj zadružništva v Sloveniji, s čimer se bi slovensko zadružništvo približalo nivoju zadružništva v razviti Evropi. Tudi delovanje stiške zadruge je po oceni njenega predsednika Zupančiča uspešno. Nekaj manj kot 170 članov je sicer manjše članstvo v primerjavi z nekaterimi drugimi zadrugami, kar pa je pogojeno s sorazmerno velikim vstopnim deležem. Sicer pa zadruga sodeluje in posluje z vsemi kmeti, tudi nečlani. OBVESTILA KSS Rok za oddajo vlog za subvencije 2006 -obvezno elektronsko izpolnjenih - je od 1. marca do 15. maja 2006. Rejci drobnice oddajo vlogo do 28. aprila 2006. SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Roki za oddajo zahtevka za posebno in klavno premijo za govedo so (pogoj je oddana zbirna vloga): govedo, oddano v zakol 1.1.-30. 4. 2006 1. 5.-31. 08. 2006 1. 9. - 30.11. 2006 1.12.-31.12. 2006 rok za oddajo zahtevka 15. - 31. 5. 2006 15. - 30. 9. 2006 1. - 15.12. 2006 15.1. - 28. 2. 2007 BODITE POZORNI NA DATUME ZA VLAGANJE ZAHTEVKOV! TESTIRANJE TRAKTORSKIH ŠKROPILNIC Vsi kmetovalci, ki jim letos poteče rok veljavnosti za traktorske škropilnice, bodo obvestila z datumom za ponovno testiranje dobili po pošti. Republika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano OBVESTILO NOSILCEM KMETIJSKIH GOSPODARSTEV, KI MORAJO ODPRAVITI POMANJKLJIVOSTI ALI VNESTI SPREMEMBE NA GERK-ih Podatke morate obvezno uskladiti najpozneje en dan pred elektronskim vnosom zbirne vloge za subvencije 2006. Za termin usklajevanja GERK-ov (Grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev) se vnaprej dogovorite: - do 28. 2. 2006 na instituciji, kjer ste že do sedaj urejali GERK-e (Upravna enota, Kmetijsko svetovalna služba, Geodetska uprava, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, Zavod za gozdove Slovenije), - od 1. 3. 2006 dalje pa na Upravni enoti, zakupniki zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pa na tej instituciji. Opozarjamo predvsem na: - ZAČASNE TRAVNIKE IN NJIVE: • vsa zemljišča, ki so začasno zasejana s travo ali travno-deteljnimi mešanicami, morajo imeti vrsto dejanske rabe 1130 - Začasni travnik; • vsa zemljišča, na katerih nameravate uveljavljati poljščine, morajo imeti vrsto dejanske rabe 1100 - Njiva ali 1160 - Hmeljišče, če je v premeni; - NOVE LETALSKE POSNETKE na določenih območjih, zaradi katerih lahko pride do odstopanj, ker so se GERK-i vrisovali še po starih letalskih posnetkih; - ODSTOPANJA GERK-ov zaradi vnosa po digitalnem katastrskem načrtu. Pozivamo vas, da preverite podatke o GERK-ih na grafičnih predlogah, ki ste jih prejeli na dom kot grafični del pred-tiska za subvencije 2006 in podatke čimprej uredite. Podatki so dostopni tudi v spletni aplikaciji GERK in RABA: pregledovalnik podatkov na naslovu: http:\\rkg.gov.si\GERK\. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano LURADARJI IN LASTNIKI, POZOR! Prav s takšnim naslovom smo delavci Zavoda za gozdove Republike Slovenije in zunanji predavatelji pripravili 3. marca v sejni sobi Občine Ivančna Gorica predavanje za lastnike gozdov, ki so jim v zadnjih letih lubadarji skoraj povsem uničili gozdove. Ga. Marija Kolšek, vodja Odseka za gojenje in varstvo gozdov, je predstavila hrošče, njihovo biologijo, rovne sisteme in znake napada na smrekah. Natančno je opisala preventivne postopke za zaustavitev širjenja luba-darjev in metode zatiranja. Zatiranje in preprečevanje opravljajo predvsem lastniki gozdov, ki jim pravilno in pravočasno opravljeno delo sofinancira tudi država. Poudarila je tesno sodelovanje lastnikov gozdov in delavcev Zavoda za gozdove - revirnih gozdarjev. Za pravilno izvedbo del in upravičeno sofinanciranje opravljenega dela, ki ga opravlja država, pa skrbi gozdarska inšpekcija. V nadaljevanju je ga. Anica Zavrl Bogataj, gozdarska inšpektorica, predstavila represivne metode, ki so potrebne, če pravil izvedbe niso upoštevali tako lastniki kot revirni gozdarji. Opozorila je na najpogostejše primere kaznovanja. Na koncu predavanja je g. Franc Kogovšek, vodja krajevne enote Grosuplje, predstavil strojno sečnjo, njene prednosti in pomanjkljivosti. Takšno obliko sečnje lastniki že poznajo, kajti v zadnjih letih je bilo največ napadenih smrek posekanih prav s t.i. harvesterjem. Lastniki so sodelovali z vprašanji in pripombami; na vprašanja smo našli odgovore, pripombe pa upoštevali. Prihaja pomlad in topli meseci, ki bodo prebudili lubadarje. Lastniki gozdov, sprehodite se po svojih gozdovih in preglejte smreke! Prvi napad se kaže kot rjavkast prah na koreničniku in okolišnjem rastju. Če opazite takšne znake, takoj obvestite svojega revirnega gozdarja za strokovno pomoč! Revir Ivančna Gorica: 041 657 214 Zoran Planko Revir Šentvid: 041 657 229 Marko Slapničar Revir Višnja Gora: 041 657 217 Franc Kogovšek Zoran Planko, univ. dipl. ing. gozd., revirni gozdar Lovska družina Krka, Znojile 21, 1301 Krka obvešča lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov s svojega območja, da so pooblaščeni cenilci škode, ki jo napravi divjad, naslednji njeni člani: Marko Bregar, Krka 19, Krka, tel.: 780 62 03 Anton Zaje, Muljava 24, Ivančna Gorica, tel.: 780 63 93 Dušan Dolšina, Gabrovčee 13, Krka, tel.: 780 62 03 Omenjeni cenilci so pooblaščeni za cenitev škode, ki jo bo divjad povzročila v letu 2006. Lovska družina Krka starešina Jože Jamnik VABILO V petek, 17.marca, bo ob 19. uri v Kulturnem domu Temenica predavanje z naslovom ZELIŠČA IN ZAČIMBE V VSAKDANJI UPORABI. Predavala bo gospa Terezija Nikolčič, znana zeliščarka z Vrhnike, ki je svoje življenje posvetila pridelavi in uporabi zelišč ter začimb. Vljudno Vas vabimo v Kulturni dom Temenica. Vsem ženam in dekletom voščimo za dan žena in materinski dan. Voščimo tudi moškim za dan mučenikov. shujševalni, anticelulitni tretmani oxi tretman čokoladni tretmani nega obraza in telesa masaža masaža z vročimi kamni pedikura man ¡kura solarij individualni trening darilni boni ambulantna fizioterapija fizioterapija na domu FizioFit center Mediko Fizioterapija, kozmetika ¡11 pedikura Dedni Dol 33 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84631,78 03 069 www.tico.si/mediko,mediko.ordinacija.net mediko@siol.net 7 Ivančna Gorica, marec 2006 mmmm) PREGLED HERBICIDOV ¥ ŽITIH, NJIHOVA, UP011BAII DI LO VANJI 1. TALNI HERBICIDI komercialno ime pripravka + aktivna snov količina sredstva/ha čas uporabe delovanje opozorila karenca Dicuran forte 80 WG (klortoluron + triasulfuron) 2 kg (jeseni) ali 1,5 kg (spomladi) Pred ali po vzniku ozimne pšenice in ozimnega ječmena Jeseni do dveh pravih listov pšenice, spomladi od 3 pravih listov pšenice ali ječmena do konca razraščanja. Pripravka se ne uporablja pri temp. pod 0CC. Deluje na kaleče plevele, ozimni iečmen in ozimna pšenica: enoletni travni pleveli (srakoperec, njivski lisičji Po vzniku plevelov deluje na plevele do največ 6 pravih listov. Pri manj kot 1 % in več kot 6% humusa v tleh je uporaba prepovedana. Na nekatere sorte pšenice deluje fitotoksično. Po vzniku plevelov ga lahko mešamo s Starne 250 (0,25 d l/ha). zagotovljena s časom uporabe rep); širokolistni semenski pleveli( plezajoča lakota, njivska vijolica, jetičniki, navadni zebrat, kamilice) Cougar ( izoproturon + diflufenikan) 1,2 (po setvi pred vznikom) -1,75 (po vzniku) Takoj po setvi pred vznikom ozimne pšenice in ozimnega ječmena, ali ko imajo žita 3 prave liste in do konca razraščanja. Ozimni ječmen in ozimna pšenica: enoletni travni pleveli (srakoperec, njivski Za smolenec (lakoto) dresni in zlatice uporabimo večji odmerek. Pri manj kot 1,2% in več kor 10% humusa v tleh uporaba ni priporočena. Sredstvo je fitotoksično za durum sorte pšenic in oves. zagotovljena s časom uporabe lisičji rep, ljuljka, latovke); širokolistni semenski pleveli (niivska vijolica, kamilice, navadna zvezdica, navadni plešec, bela metlika, smolenec, dresni). Stomp 330 E (pendimetalin) 5 do 6 litrov Po vzniku pšenice od treh pravih listov do konca razraščanja. Ozimna in jara pšenica: enoletni travni pleveli (srakoperec, lisičji Na istem zemljišču se lahko uporabi samo x letno. Registriran je za veliko različnih kultur zato pazite, da ga ne uporabljate leto za letom na istih površinah. Datum zadnje uporabe: 17.09.2006 zagotovljena s časom uporabe repi) širokolistni pleveli: plezajoča lakota, prava kamilica, poljski mak Lintur 70 WG (dikamba, triasulfuron) 0,15 kg-0,18 kq Po vzniku žit. Od 3 pravih listov do konca razraščanja. Vsa ozimna in jara žita: enoletni širokolistni pleveli. Na smolenec deluje Temperature ob uporabi morajo biti vsaj 5°C.Deluje kot talni in kontaktni herbicid. Za izboljšanje delovanja se lahko meša s Staranom 250 ali Lontrelom. Na alkalnih tleh uporaba ni priporočljiva. Fitotoksičen za podsevke metuljnic. zagotovljena s časom uporabe do 5 etaž, na osat do velikosti 20 cm. Grodyl plus (amidosulfuron + izoproturon) 1,75 kg - 2,0 kg Spomladi ko imajo ozimna žita 3 prave liste in do konca razraščanja. Ozimna žita : ozkolistni in širokolistni pleveli Najbolj učinkovit je ko so ozkolistni pleveli v fazi do 4 pravih listov, širokolistni pleveli v fazi do 6 pravih listov. zagotovljena s časom uporabe Herbaflex (izoproturon , beflubutamid) 2 l/ha Spomladi ko imajo ozimna žita 2-3 prave liste in do konca razraščanja. Ozimna in iara žita razen ovsa: enoletni ozkolistni plevekenoletna latovka (Poa annua L.); enoletni širokolistni pleveli; navadna zvezdica (Stellaria media ); navadni plešec (Capsella bursa-pastoris); zagotovljena s časom uporabe Tolurex 80 WP (klortoluron) 2kg - 3 kg Jeseni po setvi pred vznikom oz. spomladi od začetka do konca razraščanja. Ozimna pšenica in ozimni ječmen: enoletni ozkolistni in širokolistni pleveli Za lakoto(smolenec), jetičnike, njivsko vijolico poljski mak in žarkasto dvoglavko ni dovolj učinkovit. Sredstvo je občutljiva na nizke temp. in pomanjkanje humusa v tleh (pod 1,2%). zagotovljena s časom uporabe Tolurex 50 SC (klortoluron) 2,5 I - 4 I Jeseni po setvi pred vznikom oz. spomladi od 3 listov do začetka razraščanja. Ozimna pšenica in ječmen: enoletni ozkolistni in širokolistni pleveli Sredstvo je občutljivo na nizke temp. in pomanjkanje humusa v tleh (pod 1,2%) ker je takrat fitotoksično. Kadar je organske snovi več kot 6% je manj učinkovito. zagotovljena s časom uporabe Pri uporabi talnih herbicidov moramo porabiti vsej 400 I vode/ha. Kadar je humusa (organska snov) manj kot 1,2 % (1%) so talni herbicidi fitotoksični. Kadar je humusa (organska snov) več kot 6 % (10%) je delovanje talnih herbcidov slabše. 2. KONTAKTNI HERBICIDI Basagran Top (bentazon + MCPA) Basagran DP-P (bentazon + diklorprop)_ Basagran 600 Duplosan KV (mekoprop P) Dicofluid MP Combi(mecoprop; 2,4 D)_ komercialno ime pripravka + aktivna snov Grodyl (izoproturon) 20 gr- 40 gr Lontrel 100 (klopiralid) Herbocid (2,4 D) Orbit (cinidon -etil)_ Granstar 75 WG Starane 250 (fluroksipir) Sekator (amidosulforon + jodosulfuron-metil-n atrij)_ Moddus 250 EC Hussar (natrijev jonosulfuron metil) količina sredstva/ha Spomladi ko imajo ozimna žita 3 prave liste in do konca razraščanja. Spomladi ko imajo ozimna žita 3 prave liste in do konca razraščanja oz. prvega kolenca. V ozimni pšenici ječmenu je možna uporaba tudi od razvoja zastavičarja do odpiranja nožnice. Po vzniku posevka od razraščanja do začetka kolenčenja._ Sistemični herbicid. Uporablja se od treh pravih listov do drugega kolenca. _ Selektivni herbicid. Uporablja se od sredine razraščanja do začetka kolenčenja._ 0,4 I- 1,2 la 0,2 kg - 0,3 kg 0,1 kg- 0,2 kg čas uporabe Ozimna in jara pšenica, ozimni in jari ječmen: enoletni ambrozija, bela metlika, mrtva kopriva, vijolice, jetičniki, slak iz semena) Ozimna in jara žita brez podsevkov: Širokolistni pleveli: kamilica, plezajoča lakota, navadna zvezdica._ Ozimna in jara pšenica: širokolistni pleveli Jara in ozimna žita: enoletni širokolistni plevel: kislice (Rumex); metlike (Chenopodium); navadna zvezdica (Stellaria media); navadni Ozimna in jara pšenica, ozimni in jari ječmen: enoletni in večletni širokolistni pleveli: Uporablja se od sredine razraščanja do drugega kolenca._ Uporablja se od sredine razraščanja do začetka kolenčenja._ Od 3 listov do konca razraščanja. Po vzniku posevka in posevka. Uporablja se 3 listov do pojava zastavičarja._ h žitih se uporablja od 3 lista do razvoja zadnjega lista, v jarih žitih ga uporabljamo od 3 lista do konca razraščanja._ v fazi 1. kolenca i večletni širokolistni pleveli (kurja Deluje na enoletni smolenec, Sredstvo slabše deluje ob temp pod 8.°C._ Ne sme se uporabljati v jari rži, durum pšenicah in tritikali. Temperature v času uporabe naj bodo nad 7°C. Mešanje z drugimi pripravki ni dovojeno. plezajoča lakota, njivska gorjušnica, ptičja dresen, navadni slakovec, breskova dresen, njivska spominčica, prava kamilica_ Na mrtvo koprivo, perzijski ¡etičnik in poljski mak ima slabše delovanje. Strna žita brez podsevka: večina širokolistnih plevelov Ozimni in jari ječmen, ozimna in jara pšenica, tritikala: Enoletni in večletni širokolistni pleveli: Slabo zatira: njivski slak, ¡etičnike, kamilice in žarkasto dvoglavko._ navadna ambrozija, osat, kamilica, škrbinka, njivska pasja kamilica, navadni grint , grašica, glavinec, bodič_ Slabo zatira: metlike, dresni, smolenec, jetičnike. Za izboljšanje delovanja se lahko meša s sredstvi kot so: Starane 250, Herbocid ... _ Ozimna in jara pšenica, ozimni in jari ječmen: Širokolistni pleveli: metlike (Chenopodium); navadna zvezdica (Stellaria media); navadni plešec (Capsella bursa-pastoris); njivska gorjušica (Sinapis arvensis L.); njivski osat (Cirsium arvense ); njivski slak (Convolvulus arvensis ); plezajoča lakota (Galium aparine .); širokolistni plevel; žarkasta dvoglavka (Bifora radians ) Selektivni tranlokacijski herbicid, fitotoksičen za oves._ enoletni širokolistni plevel; plezajoča lakota (Galium aparine L.) Pšenica: njivski osat (Cirsium arvense ); plezajoča lakota (Galium aparine L.); semenski širokolistni pleve._ Ozimna in jara pšenica: širokolistni pleveli:kislice (Rumex); navadna zvezdica (Stellaria media); navadni plotni slak (Calystegia sepium); navadni regrat (Taraxacum officinale); navadni slakovec (Polygonum convolvulus); njivski slak (Convolvulus arvensis); plezajoča lakota (Galium aparine); robide (Rubus.); velika kopriva (Urtica dioica) ozimna in jara pšenica, ozimni in jari ječmen, rž, tritikala . Deluje na nekatere širokolistne plevele: osat, smolenec, ščavje, koprive, kamilice. V ozimnih žitih se uporablja od 3 lista začetka razvoja zadnjega lista v jarih žitih ga uporabljamo od 3 lista do konca razraščanja._ Ozimna in jara pšenica, ozimni in jari ječmen, rž, tritikala: Deluje na nekatere ozkolistne plevele: srakoperec, ljuljka, latovke, in nekatere širokolistne plevele: osat, smolenec, ščavje, koprive, kamilice._ Kontaktni, translokacijski herbicid._ Selektivni tranlokacijski herbicid. V jari pšenice uporabimo manjše količine sredstva (0,4 do 0,8 l/ha); na bolj zapleveljenih površinah uporabimo večje količine ( 0,8 do 1,2 l/ha). Lahko se meša z nekaterimi herbicidi, fungicidi in insekticidi Regulator rasti, prepovedan v ntegrirani pridelavi. Ozkolistni pleveli so občutljiv od dveh pravih listov do konca razraščanja, širokolistni pa v fazi od 2 do 6 pravih listov. Lahko se meša z nekaterimi herbicidi, fungicidi in insekticidi. zagotovljena s časom uporabe zagotovljena s časom uporabe zagotovljena s časom uporabe zagotovljena s časom uporabe zagotovljena s časom uporabe zagotovljena s časom uporabe zagotovljena s časom uporabe zagotovljena s časom uporabe Pri uporabi kontaktnih herbcidov moramo upoštevati da 1. dobro delujejo pri temp. nad (8 °C)10°C. Pri temp. nad 20°C so lahko fitotoksični 2. za optimalno delovanje potrebujejo močilo ( sredstvo za boljšo oprijemljivost) 3. ob mešanju sredstev ali dodatku močila uporabimo najnižje priporočene količine pripravka 4. istočasno mešanje herbicidov, insekticidov in fungicidov ni priporočljivo oz. je fitotoksično. Sredstva v postopku registracije komercialno ime pripravka + aktivna snov količina sredstva/ha čas uporabe delovanje opozorila karenca Mustang 306 SE (florasulam ; 2,4-D etil heptil ester 0,4 - 0,6 I Od začetka razraščanja do 1. kolenca. Ozimna in jara opšenica, ozimni in jari ječmen:enoletni širokolistni pleveli: metlike, dresni, rogovilček, smolenec, kamilica. Širokolistni pleveli 2 do 6 listov. zagotovljena s časom uporabe KSS Ivančna Gorica Darka Zupane Puš ing.agr. KOSOVNI 0DV0I IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPOiliJSTEV SPOMLADI 2006 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Ivančna Gorica, da bo v pomladanskem času odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Odvoz kosovnih odpadkov: četrtek 16. 3. 2006 KS Ambrus in KS Zagradec, naselji Korinj in Laze nad Krko petek 17. 3. 2006 KS Krka, KS Muljava ponedeljek 20. 3. 2006 KS Temenica, KS Sobrače torek 21. 3. 2006 KS Dob, KS Šentvid - naselje sreda 22. 3. 2006 KS Šentvid - okolica četrtek 23. 3. 2006 KS Stična, KS Metnaj petek 24. 3. 2006 KS Ivančna Gorica - okolica ponedeljek 27. 3. 2006 KS Ivančna Gorica - naselje torek 28. 3. 2006 KS Višnja Gora Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske gume ne sodijo sem! Kosovne odpadke je treba primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojnikih, kjer običajno pobiramo odpadke. Načrt zbiranja nevarnih odpadkov: DATUM NASELJE MESTO ZBIRANJA ČAS ZBIRANJA sobota 8. 4. 2006 Ivančna Gorica parkirišče pri zdav-stvenem domu 8.00 -10.00 sobota 8. 4. 2006 Šentvid pri Stični parkirišče pri trgovini Blatnik 10.30 -12.00 sobota 8. 4. 2006 Stična parkirišče pri samostanu 12.30 -14.00 sobota 8. 4. 2006 Muljava parkirišče pred kulturnim domom 14.30 -16.00 sobota 8. 4. 2006 Višnja Gora parkirišče pri Cestnem podjetju 16.30 -18.00 ponedeljek 10. 4. 2006 Ambrus parkirišče pred družbenim domom 14.00 -15.30 ponedeljek 10. 4. 2006 Zagradec parkirišče pri trgovini KZ 16.00 -17.30 ponedeljek 10. 4. 2006 Krka parkirišče pri gostilni Nace 18.00 -19.30 Med nevarne odpadke sodijo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, deter-genti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov. Naša prihodnost je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje »KRANSKA POTICA« V času moje mladosti je bila, vsaj pri nas v Šentvidu in okolici, Suha krajina znana kot revno področje, zato je bila beseda "kranški" (tisti iz krajine) hudo slabšalni pridevnik. Bilo pa je seveda tudi pri nas, poleg velikih in bogatih kmetov, ki so imeli vsega v izobilju, mnogo malih in prav tako ali še bolj revnih, kot so bili oni v Suhi krajini. Orehi pri nas niso rasli, lešnikov ni bilo časa nabirati, pa tudi jih ni bilo prav veliko, ocvirke pa smo imeli za zabelo (ocvirkova mast). Zato je bilo potice mogoče delati samo iz kupljenih orehov, rozin in rožičeve moke. A večkrat ni bilo pri hiši denarja niti za sol, olje in petrolej. To pa so bile v času naših dedov edine tri stvari, ki jih je bilo treba kupovati. Vsak od teh kmetov pa je poleg vsega drugega sejal tudi malo pšenice in ajde ter sam imel ajdovo in pšenično moko, iz katerih so se le za veliko noč in božič pekli kolači in potice. Mati je ločeno pripravila pšenično in ajdovo testo, ju razvaljala, na plast iz pšenične moke položila plast iz ajdove, to zavila, dala v ločen model in spekla. Kosi, narezani iz te potice, so bili sicer lepo pisani, dobri pa ne preveč. Mihael Prijatelj 358 Ivančna Gorica, marec 2006 cai^vD®™ scOTPGaesío IZRAZILI POBUDO ZA GRADNJO DOMA STAREJŠIH OIČANOV O aktivnostih šentviškega društva upokojencev smo lahko brali že v minuli številki Klasja. Tokrat pa posvečamo nekaj vrstic občnemu zboru, ki ga je omenjeno društvo pripravilo 19. februarja. Začelo se je s pestrim kulturnim programom, za katerega vsako leto poskrbi komisija za kulturne dejavnosti društva. Tudi letos so s svojim nastopom počastili zbrane člane Šentviški slavčki, pa učenke OŠ Ferda Vesela, ki so izvajale recitacije ob spremljavi inštrumentov, pravo navdušenje pa je požel moški del cerkvenega pevskega zbora, ki je za to priložnost pod vodstvom Tanje Tomažič Kastelic pripravil nekaj pesmi. Nekaj svojih hudomušnih domislic je predstavil tudi bralcem Klasja znani Tone Drab. O delu društva so v nadaljevanju poročali predsedniki gospodarske in socialne komisije, pa komisije za družbene dejavnosti in komisije za rekreacijo. Predsednik DU Šentvid Jože Kenda je opozoril zlasti na spodbudno dejstvo, da je v zadnjem letu število članov naraslo na več kot 230. Občnega zbora sta se udeležila tudi župan Jernej Lampret in predsednica Krajevne skupnosti Šentvid Marjeta Bijec. Njuna navzočnost ni bila naključna, saj je upokojensko društvo pripravilo neke vrste peticijo oz. pobudo za gradnjo doma starejših občanov v Šentvidu, ki so jo želeli predstaviti tudi županu. Zato so pripravili pismo s podpisi krajanov KS Šentvid, ki so ga že poslali na Občino Ivančna Gorica, z upanjem, da bodo tam predlog ustrezno obravnavali. Problematika oskrbe starejših občanov je v občini že nekaj časa zelo aktualna in ni čudno, da prihajajo na dan različne ideje in predlogi za rešitev. Šentvidčani vidijo možnost za rešitev v gradnji doma na t.i. Travniku. Gre za posest, ki je v lasti Kmetijske zadruge Stična in jo zadruga že dalj časa oddaja v najem. Pobudniki so prepričani, daje lokacija dovolj blizu središča Šentvida, hkrati pa tudi dovolj odstranjena od prometnih cest in ostalega vrveža. Ker je precej zadružnikov ravno s šentviškega konca, naj bi menda ne bilo težav tudi glede prodaje zemljišča. Župan Lampret je pozdravil samoi-niciativo društva oz. krajanov, še zlasti zato. ker se rešitev predvideva celostno, za ves teritorij občine. Pri tem je poudaril, da občina že zdaj izvaja različne načine oskrbe starejših in onemoglih tudi na njihovih domovih. Seveda pa je tudi odkrito opozoril na težave, ki so s projektom gradnje doma za starejše občane lahko tesno povezane: od nakupa zemljišča do pridobitve koncesije in obveznosti, ki so s tem povezane. Kot je že bilo rečeno, so pobudo posredovali Občini, krajani pa pričakujejo ustrezno obravnavo že na eni izmed prihodnjih sej občinskega sveta. po snegu bo potrebna čistilna akcija Tudi Turistično društvo Šentvid je v začetku marca pripravilo redni letni občni zbor. Društvo, ki je lani praznovalo 45-letnico delovanja, se z optimizmom ozira v leto 2006. Še naprej ostaja pomembno vodilo skrb za kar se da čisto okolje, kar je še kako prišlo do izraza v minulem letu. Gradnja kanalizacije je za sabo puščala sledi, vse dokler se ceste niso končno asfaltirale in očistile. V letošnjem letu bo ena prvih čistilna akcija, takoj ko bo zima zaprla svoje duri, članom turističnega društva pa se bodo zagotovo pridružili učenci šentviške šole, ki bo še to pomlad postala t.i. eko šola. Sicer pa se bo v KS Šentvid letos odvijalo kar nekaj tradicionalnih prireditev, pri katerih bo po svojih zmožnostih sodelovalo tudi šentviško turistično društvo. Po besedah predsednika TD Šentvid Janeza Kastelica pa bo tudi letos organiziranih nekaj strokovnih ekskurzij - izletov, tako po Sloveniji kakor tudi zunaj naših meja. Matej S teh Bo na tem mestu nekoč zrasel nov sodobni dom za starejše občane? ČISTILNE AKCIJI Z NAPAKO Letošnjo zimo smo kar dolgo uživali v čistosti beline, bleščavosti snežnih kristal-čkov, naravni dekoraciji dreves. A sonček je dobil svojo moč in odkril naš najšibkejši člen - onesnaženo zemljo in vodo. Samo obtoževanje, iskanje krivca, ne more biti učinkovito. Ustavimo se! HALO? Popolnoma vsi, vsak na svoj način, smo onesnaževalci. Tudi brez vidnih odpadkov. Ko naše potomstvo ustrezno motiviramo, pozitivno usmerjamo v dejanja, se lahko prepričamo o učinkih. Trditev potrjujem s dobrimi dolgoletnimi izkušnjami. Ker pa imamo v naši občini eno najaktivnejših slovenskih ekoloških društev - RDEG Ivančna Gorica, bi nam moral biti odnos do čiste narave VSAKDAN. Toda NAPAKA! Društvo potrebuje prav vse občane - sodelavce. Ozaveščen, strokovni poznavalec posledic onesnaževanja in preventive me je izzval v dialog. Kaj predlagava: - ekološko društvo naj še naprej usmerja, vabi kakor koli organizirane občane, - postopno naj se jim pridružujejo vsi prebivalci, zlasti pri zunanjih akcijah. - ekološke patrulje že delujejo, - vso pozornost in energijo usmerjajmo v pozitivno delujoče občane, prostovoljce, tudi z javnimi pohvalami, izobraževanjem, družabnimi srečanji, - s seznamom ekološko delujočih bi se število večalo, - onesnaževalci naj se zavedo škodljivega početja in se nam potem pridružijo, - v programe javnih prireditev bi vpisali odgovorne osebe v pripravah in po prireditvah o skrbi za čisto okolje, - pred vsako čistilno akcijo bi na vidnih mestih vabili k udeležbi, - po usmeritvah o poteku in zbirni lokaciji bi se ob zaključku zbrali tam, ugotovili stanje, koliko sredstev dajemo za opremo, odvoz, sortiranje, reciklažo, prikaz posledic, - čim prej bi organizirali »žurko«, obvestili medije, odgovorne, izrekli POHVALE, - zeleni telefon RDEG naj »pregon«, - starejši občani imate priložnost, da se vsak dan sprehodite do ekoloških otokov, - organizirali bi ekskurzijo v Špajo dolino in zvedeli vse o zbiranju, sortiranju, reci-klaži, - prav tako bi organizirali ekskurzijo v ljubljansko čistilno napravo, - v šolah naj bi več pisali o ekologiji, se ozaveščali, informirali občane, - POKOPALIŠČA: plastika, kovina in ostanki sveč NE SODIJO med organske odpadke! Po tovrstnih dejavnostih ne bi bile več potrebne akcije v slogu "pod preprogo!" V osnovni šoli Sežana sem v avli obstala. Tam spodbujajo ločevanje odpadkov po barvah posod, s prijaznimi napisi, prispevki na panojih ... Darujmo vsak dan nekaj minut naši materi Zemlji in vodi za čistost, ker nas hranita. Razvijajmo in sprejmimo tudi duhovno kulturo bivanja in sožitja z naravo. VIZIJA ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA JE SAMO V NAS SAMIH! Martina Kmlj UNIFORMA TUDI ZA ŽUPANA - Ko pride februar, je že povsem običajno in pričakovano, da Zveza šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica skliče svoj redni letni občni zbor v ivanškem kulturnem domu. Poleg številnih članov - lani jih je delovalo v združenju več kot 250 - se občnega zbora vedno udeležijo tudi župan Jernej Lampret, pa predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Grab-ljevec, vodja policijskega okoliša Ivančna Gorica Marjan Fric ter ponavadi tudi direktor Traig-a in nekaterih drugih naših podjetij, pa predsednik RK SVIS-a, skratka, vsi, s katerimi združenje sodeluje in ustvarja pomemben del življenja v naši občini. V goste sta prišla tudi podpredsednik Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Alojz Dragan in sekretar zveze Zlato Zaletelj. Iz poročila predsednika ZŠAM Ivančna Gorica Franca Bivica je bilo moč razbrati številne aktivnosti, ki jih združenje opravlja vse leto: od sodelovanja pri različnih prireditvah v občini, bodisi da jih organizira Občina bodisi športna društva, do aktivnosti, ki so bistvenega pomena za našo varnost in varnost naših otrok na cesti. V tem smislu tudi poteka sodelovanje z Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Policijsko postajo Grosuplje, predvsem v začetku šolskega leta ter pri tekmovanju Kaj veš o prometu in kolesarskih izpitih. Posebno pozornost je združenje v minulem letu namenilo tudi širjenju evropske pravne pomoči za poklicne šoferje, ki vozijo v tujini. S tem namenom so obiskali kar 12 prevoznih podjetij, vendar po besedah predsednika Bivica niso naleteli na kaj dosti posluha. Ob vsem tem pa je bilo tudi lani treba vlagati v adaptacijo njihovega šoferskega doma v Ivančni Gorici. Vsako leto združenje poskrbi za uniformiranost svojih članov in letos je na vrsto prišel tudi župan Lampret, ki je s ponosom oblekel modro uniformo. Tudi na ta način je izkazal pripadnost združenju, katerega član je, oz. podporo in zahvalo organizaciji, ki nemalokrat sodeluje pri prireditvah, ki jih organizira Občina Ivančna Gorica. DO KDAJ ŠE ? V deželo prihaja pomlad, a bolj kot z mislijo nanjo se vaščani Pungerta otepamo s stanjem vaške ceste, saj nam otoplitev povzroča nemalo težav pri dostopu do doma. Otroci, ki gredo iz šole, so blatni do kolen, vozniki imamo umazane avtomobile do vrha strehe, kamioni pa na srečo ne morejo po takem »kolovozu«. Kljub rednemu posipanju so vsi napori za lepo urejeno cesto zaman. Voda že ob malo obilnejšem deževju odnese ves gramoz v dolino; dere po sredini ceste, ker so odtočni kanali višji od nje, in to zaradi težkih kamionov. Radi bi imeli modernejšo cesto, a kaj ko smo vsega skupaj trije gospodarji v vasi tako »kratki«. Vse, kar si lahko želimo, je, da se nam v vasi ne zgodi kaj hujšega (požar), pa da poštar prinese pošto in da bomo lahko še komunicirali s svetom, tudi če bomo malo bolj blatni. T.H. J V 2 dH ' Ji - . C. -v^UMs I" < - OSMI MAREC NAPOLNIL IVA1ŠK0 KULTURNO BVO11N0 Na predvečer dneva žena se je presenetljivo lepo napolnila dvorana kulturnega doma v Ivančni Gorici. Že tradicionalno osmo leto zapored je v njej potekala slovesnost v počastitev še vedno zelo popularnega praznika vseh žena. Predsednica Kulturnega društva Ivančna Gorica Marjana Hočevar pravi, da ji je v veliko veselje pripravljanje večerov, kot je bil tokratni, s skromno pozornostjo je bilo moč pripraviti veliko veselja, svojo hvaležnost pa so izkazali vsi, ki so se večera udeležili. Pri organizaciji sta sodelovala tudi Turistično društvo Ivančna Gorica in Javni sklad za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica. Navzoči so lahko uživali v zanimivi spevoigri ljudskih pevcev s Police. Ob prijetnih melodijah izvirnih ljudskih pesmi in zvokih citer ter šaljivem pripovedovanju preprostega kmečkega življa je dvorana navdušeno ploskala. T.i. Pesem na vasi so popestrili tudi pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, po prireditvi pa je bil čas tudi za kozarček in prigrizek ter nageljček za spomin. 9 Ivančna Gorica, marec 2006 C3IMJß^!]G 0C3BPC3®® SLOFOLK 2006 - 2. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL _ SHAT iO"**" eONAHOO<* V V najlepšem letnem času, ko se prebuja pomlad, vam bomo folkloristi ponudili mednarodni kulturni dogodek, SloFolk 2006. Lani je bil festival zelo prijazno sprejet. Gostujoče skupine so organizacijo in festival ter bivanje v Sloveniji ocenile zelo visoko, večinoma z najvišjo oceno. Folklorne skupine iz Albanije, Makedonije, Srbije, Italije in gostiteljice so pokazale izvirne postavitve ter navdušile gledalce s predstavitvijo temperamenta svojega naroda. Glede na odziv gledalcev smo vse skupine soglašale, da se mora festival nadaljevati že to leto. Festival SloFolk 2006 se bo odvijal med prvomajskimi prazniki, od srede, 26. aprila, do torka, 2. maja, in sicer v Novem mestu, Račni pri Gro- supljem, Artičah, Šmartnem pri Litiji in v Šentvidu pri Stični. V letošnjem letu smo vpeljali novost, in sicer podaljšanje festivala za en dan, ter tako približali ta posebni dogodek večjemu krogu ljudi, da spoznajo kulturno izročilo drugih narodov. Na festivalu SloFolk 2006 bodo gostovale skupine iz Grčije, Turčije, Ukrajine in Litve, ki so bile izbrane na podlagi natečaja za letošnji festival. »V trVT Kot smo že dejali, se bo 2. mednarodni folklorni festival SloFolk 2006 tudi letos odvijal v naši občini. Folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični bo kot ena izmed organizatork priredila zaključek festivala 1. maja v Šentvidu pri Stični. Vljudno vabljeni SloFolk 2006 KD Vidovo Za vaša praznika dan žena in materinski dan, vam iskreno čestitamo! Krajevna organizacija Rdečega križa Ivanina Gorica marec, 2006 POZDRAV ŽIVLJENJU ŽUPNIJSKA KARITAS IVANČNA GORICA Pred tremi leti smo v župnijski kari-tas Ivančna Gorica začeli poglobljeno razmišljati, kako bi razširili področje svojega dela. Poleg tega, da smo nudili pomoč ostarelim in bolnim, socialno ogroženim, brezposelnim in zasvojenim, smo k delu privabili tudi mlade in jih spodbujali k vzajemni pomoči in sodelovanju pri različnih skupnih dejavnostih. Porodila se nam je ideja, da bi svoje niti dela razpredli od najmlajših do najstarejših v naši župniji. Želeli smo si predvsem, da odpremo srce in ustvarimo prostor za dobra čustva in za vse ljudi, ne glede na starost. Menimo, da se v današnjem času mladi pari vse težje odločajo za poroko in rojstvo otroka. Vse pogosteje si postavljajo na prvo mesto kariero, materialne dobrine in šele potem družino. Rojstev je vedno manj in manj. Če so že, pa zakonca vse pogosteje ostajata le pri enem otroku ali dveh. Zato smo se člani ZK odločili, da dopolnimo svoj program dela tudi z obiski mladih družin in novorojenih otrok v naši župniji. Pravi izziv za iz- vedbo te akcije, ki smo jo poimenovali POZDRAV ŽIVLJENJU, so nam bili božični prazniki. Že pred 2000 leti so se trije modri kralji odpravili na pot. Slišali so, da se je rodil Odrešenik. Da bi se ne izgubili, so začeli slediti najsvetlejši z\>ezdi. Vemo, da so prav v tem času preprosti pastirci prisluhnili srcu in sledili srčnemu glasu, da bi tudi obiskali to dete. Pozdrav življenju je tako za krščanskega človeka kot tudi za ljudi, ki jim ta zgodba z\>eni kot pravljica, tisto, kar nagovarja prav slehernega. Zato smo tudi člani ŽK prisluhnili srcu in se odločili, da bomo obiskali in pozdravili vsakega novorojenca naše župnije. Zdaj smo že tretje leto izdelali čestitke za srečno družino in za novorojenca kupili simbolično darilo: pleničke ipd. Letos smo ob božiču obiskali 24 družin. Vsem novorojencem, ne glede na veroizpoved, smo tako zaželeli dobrodošlico, staršem pa prinesli sporočilo: VESELIMO SE Z VAMI! Karitas Ivančna Gorica Četrti otrok družine Zaje iz Ivančne Gorice. ARTERIJSKA HIPERTENZIJA - Kaj lahko storite sami Uvod Arterijska hipertenzija je najpogostejše srčno-žilno bolezensko stanje in je eden glavnih dejavnikov tveganja za razvoj možganske kapi, koronarne bolezni (srčni infarkt, angina pektoris), periferne arterijske okluzijske bolezni ter srčne in ledvične odpovedi. To so bolezni, ki so pri nas in v večini razvitih dežel glavni vzrok smrtnosti. Povezava med višino krvnega tlaka in tveganjem za srčno-žilne bolezni je zvezna. Ljudi z zvišanim krvnim tlakom 3-do 4-krat bolj ogroža srčni infarkt in 7-krat bolj možganska kap kot one z normalnim krvnim tlakom, zato sta njegovo preprečevanje in zdravljenje tako pomembna. Njena prevalenca v Evropi znaša 40-50%, podobna je tudi pri nas. Definicija Krvni tlak je zvišan, kadar je sistolični tlak 140 mmHg ali več, diastolični pa 90 mmHg ali več. O arterijski hiper-tenziji govorimo tedaj, ko pri bolniku namerimo dvakrat zapored (na levi in desni roki) pri treh obiskih v ambulanti zvišan krvni tlak (140/90 mmHg ali več). Zdravljenje Glavni cilj zdravljenja arterijske hiper-tenzije je dolgoročno in največje možno zmanjšanje zbolevnosti ter umrljivosti zaradi srčno-žilnih in ledvičnih bolezni. Vsakomur, ki smo mu izmerili visok krvni tlak, najprej svetujemo zdrav način življenja, katerega osnove so: - normalizacija telesne teže (indeks telesne mase naj ne presega 25 kg/m2), - omejen vnos soli (ena mala žlica na dan), - redna telesna aktivnost - bolnik naj bo redno, vsaj trikrat na teden, pol ure toliko aktiven, da se bo zadihal in prepotil. Primerne so vse oblike aerobne telesne vadbe, zlasti živahna hoja, umirjen tek, plavanje, tek na smučeh, ples in podobno, - omejitev alkohola - bolniku priporočamo, naj ne popije več od ene enote alkohola na dan (eno malo pivo ali 1 del vina ali eno malo šilce žganja na dan), - vsem bolnikom, še posebej ogrože- nim, odsvetujemo kajenje. - pravilna prehrana - v zdravi prehrani poleg alkohola in soli omejujemo tudi nasičene maščobe, holesterol in koncentrirane sladkorje. Uvajanje teh ukrepov je smiselno pri vseh stopnjah arterijske hipertenzi-je, ne glede na bolnikovo starost. Za zdravljenje arterijske hipertenzije so poleg spremembe življenjskega sloga nujna tudi zdravila, ki vam jih predpiše vaš osebni zdravnik. Pomembno je, da njegova navodila dosledno upoštevate in da zdravila redno jemljete, po možnosti vselej ob istem času. Zaključek Zvišan krvni tlak je dokazano pomemben dejavnik tveganja za pojav bolezni srca in ožilja ter prezgodnjo smrt. Ker je ta bolezen med prebivalstvom zelo pogosta, je nanjo smiselno vplivati v celotni populaciji z ukrepi primarne preventive. To je le nekaj, a hkrati tudi največ, kar lahko sami storite za svoje zdravje. Mateja Plut - Švigelj, dr. med KRI REŠUJE ŽIVLJENJA. MOJA KRI - VARNA KRI ZAME, ZATE, ZA VSAKOGAR. Daj delček sebe za dobro drugega. RKS, Območno združenje Grosuplje,Vas vljudno vabi, da se udeležite krvodajalske akcije, in sicer: • V ČETRTEK, 13. 4. 2006, OD 7. DO 13. URE, V KULTURNEM DOMU IVANČNA GORICA • V PETEK, 14.4.2006, OD 7. DO 13. URE, V OŠ LOUIS ADAMIČ GROSUPLJE 13. in 14. aprila sta izredni krvodajalski akciji in krvodajalcem ne bomo pošiljali osebnih vabil. V jesenskem roku imamo redne krvodajalske akcije po naslednjem razporedu: • v torek, 12. 9. 2006, od 7. do 13. ure, v Kulturnem domu Ivančna Gorica • v sredo, 13. 9. 2006, od 7. do 12. ure, v OŠ Ferdo Vesel - Šentvid pri Stični • v četrtek, 14. 9. 2006, od 7. do 13. ure, v OŠ Louis Adamič - Grosuplje • v petek, 15. 9. 2006, od 7. do 12. ure, v OŠ Videm-Dobrepolje URNIK DELA OTROŠKEGA IN ŠOLSKEGA DISPANZERJA KSENIJA PERSIN ZUPET, dr.med.spec. pediater ORDINACIJSKI ČAS: PONEDELJEK: 7.00 -13.00 TOREK: 13.00 -19.30 SREDA: 7.00 -13.00 ČETRTEK: 13.00-19.30 PETEK: 7.00 - 13.00 oz. 13.00 - 19.00 (po razporedu) Zdravnica opravlja preventivne sistematske preglede predšolskih otrok in kurativne preglede otrok. MAGDALENA URBANČIČ, dr. med. spec. pediater ORDINACIJSKI ČAS: PONEDELJEK: 14.00 -18.00 TOREK: 8.00 - 12.00 (od 8.00 do 11.00 sistematski pregledi šolskih otrok) Zdravnica opravlja preventivne sistematske preglede šolskih otrok in kurativne preglede otrok. V času sistematskih preventivnih pregledov šolskih otrok ni kurativnih pregledov. TATJANA GANTAR, dr. med. ORDINACIJSKI ČAS: SREDA: 14.00 -18.00 Zdravnica opravlja kurativne preglede otrok. BARBARA WIBL, dr.med.spec.šol.med. ORDINACIJSKI ČAS: ČETRTEK: 8.00 - 12.00 (od 8.00 do 11.00 sistematski pregledi šolskih otrok) Zdravnica opravlja sistematske preglede šolskih otrok in kurativne preglede otrok. V času preventivnih sistematskih pregledov šolskih otrok ni kurativnih pregledov. Na dan, ko želite opraviti pregled, se je treba predhodno naročiti na tel. št. 781 90 03. Današnji čas prinaša veliko težav, za katere pa smo krivi sami ljudje. Dolgo zimo, ki že od božiča tare ljudi, je rešil pustni čas, čas veselja in zabave. Na Debeli hrib je na pustni petek prišel z novo zimsko službo. In glej ga zlomka! Cez noč na soboto je dobil napis, da je SDS. Zjutraj pa se je odločila še soproga. Vlekla bova skupaj. Jaz sem LDS. Tako bodo vsaj za nekaj dni rešeni problemi zimske službe. 10 Ivančna Gorica, marec 2006 CE BI BILI RADI "ŠPOi", HIDITE ¥ SALON EKSPON 16. decembra lani so učenci gledališkega kluba v avli OŠ Ferda Vesela izvedli prekrasno predstavo Salon Ekspon. Igra je nastala pod vodstvom mentorice in režiserke prof. Marte Steklasa, ki je hkrati tudi kostumografinja in scenografinja predstave. Po dveh mesecih dela je nastala komična glasbeno-igrana predstava, v kateri nastopajo pravljični junaki, med njimi tudi Pepelka, čarovnica, Ostržek in trije prašički. Igraje trajala približno uro in 15 minut. V tem času so nam ponazorili pravljične junake z napakami, kijih uspešno odpravi mojster Skazomaz. Toda življenje junakov se ne izteče tako, kot si je zamislil Skazomaz. Nekaj več o predstavi, pripravah in o odnosih med igralci so nam povedali "trije prašički". Z njimi sem kar sredi šolske avle naredila kratek intervju. Simpatične igralke Katja, Lana in Metka so (tokrat brez kostumov za prašičke) na dogovorjeno mesto prišle nasmejanih ust in vesele potešile mojo radovednost. Že na daleč se vam vidi, da ste prave igralke. Kako bi torej kot igralke ocenile predstavo Salon Ekspon ? Pl: Meni se zdi zelo zanimiva, ker je drugačna od ostalih: predstavlja nekaj neuresničljivega, nedosežen cilj, ki se na koncu razvije v pravo zabavo. P2: Všeč mi je stil pripovedovanja. Je komičen, a hkrati pripoveduje na čaroben, pravljičen način. Koliko časa ste se pripravljali na predstavo? P3: Z vajami smo začeli šele oktobra. Seveda pa so bile zato toliko bolj zahtevne. Pri ustvarjanju predstave smo se zelo zabavali. Kako ste se vi prašički ujeli z ostalimi igralci? Ali je med vami prišlo do kakšnih konfliktov? P2: Večina igralcev je iz našega razreda in tudi z ostalimi se zelo dobro razumemo. Mislim, da med nami konfliktov ni bilo. P3: Bili so ... (haha) neke vrste konflikti, vendar ni bilo nič resnejšega, le dobronamerna kritika. Ali ste bile zadovoljne z gledalci? Ali so bili taka publika, kot ste jo pričakovale? Pl: Glede na to, da so si predstavo ogledali večinoma otroci, mlajši od 6 let, in njihovi starši, smo bili zelo zadovoljni. Mislim, da so vsi razumeli našo igro in seveda njen na- men ... Skoraj zagotovo so bili vsi zadovoljni in presenečeni. Slišala sem, da ste bili zelo uspešni, zato se vam obeta kar nekaj nastopov. Nam lahko malo zaupate, kdaj in kje? P3: Največ se nam jih obeta prav zdaj, v marcu. Med drugim bomo nastopili tudi na Festivalu sanj v Ljubljani in na naši šoli za vrtce. Prof. Marta Steklasa nas je prijavila tudi na revijo, ki bo 21. in 22. marca v Grosuplju. Nam lahko za konec poveste še nekaj o vsebini predstave in o zelo nenavadnem naslovu - Salon Ekspon ? Pl: Seveda. Predstava govori o pravljičnih junakih z napakami. Mojster Skazomaz jih sprejme v svoj Salon Ekspon, kjer jim te napake popravi. Toda na koncu se ne izteče prav dobro. Če bi radi izvedeli, zakaj, si oglejte predstavo! P2: Naslov pomeni SALON EKS-PRESNEGA POPRAVLJANJA OSEBNIH NAPAK, torej Salon Ekspon. Vse tri: Če bi bili radi "špon", pridite v Salon Ekspon! Katja Stepee OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični SELI GOLOB ¥ OS FERDA VISELI Decembra nas je obiskal Gianni Rijavec, ki s svojo glasbo širi mir po svetu. Predstavil nam je mirovno fundacijo Beli golob ter skupaj z mladinskim pevskim zborom zapel pesem z istim naslovom. Povedal nam je, da je leta 1999 obiskal festival mednarodne popevke v Sarajevu. Tam je spoznal žrtve vojne in min ter sklenil, da bo napisal pesem, ki bi med ljudmi vsega sveta širila idejo o miru. V novi skladbi je uporabil dve kitici Prešernove Zdravljice in jima dodal svoj refren. Slovenski je dodal še angleško izvedbo. Tako je nastala pesem o miru Beli golob. Gianni je osnoval tudi mednarodno glasbeno fundacijo Beli golob. Njena naloga je širjenje ideje o miru po vsem svetu in zbiranje pomoči za otroke, žrtve vojne. Gianni Rijavec je obiskal dva ambasadorja miru in jima podelil zaščitni znak fundacije - porcelanasti relief belega goloba. Prejela sta ga pokojni papež Janez Pavel II. in Dalaj Lama. Papež mu je na vprašanje, kaj je mir. pojasnil: »Mir je v nas vseh, samo notranje miren človek lahko širi mir, nemiren pa le nemir.« Veseli smo bili obiska glasbenika in mirovnika Rijavca. Želimo, da bi čim več otrokom priklical nasmeh na obraz. Neža Mikelj OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični Zgodbe o kruhu Petrov najljubši je Krjavelj s pekovskim poklicem se je peter Perpar 12 Grosupljega srečal že v času šolanja, ko je prišel na prakso v Pekarno Grosuplje. Zdaj je v njej redno zaposlen že dobri dve leti in poklic ga je popolnoma navdušil. Kaj je tisto, kar je Petra najbolj prepričalo? mx\ ;¡Si iti ; ^ '-Š m *** Lfjsfe Ssf i ..... , - -- Debela rezina Krjavlja z namazom ali salamo je Petrova priljubljena jutranja malica. >Ro C }čno delo,« izstreli kot iz topa simpatični 23-letnik. Zato je vesel, da poleg vodenja linije za deljenje in oblikovanje testa, skrbi tudi za ročno oblikovanje predvsem svojega najljubšega hlebca - Krjavlja. Nič čudnega, da ima do tega kruha poseben odnos. »Ko sem prvič prišel na prakso v pekarno, je nad mano bdel mojster pek, ki me je največ naučil,« nadaljuje mladi vodja linije. Njegov mentor o njem pove, da je zelo hitro napredoval in da ga danes odlikujeta samostojnost in občutek za testo. Peter bi se zelo rad naučil tudi priprave tradicionalnega pletenega srca, vendar ve, da si bo moral pridobiti še veliko izkušenj, ki so potrebne za pripravo te pletene mojstrovine. Pri svojem delu je vesten in prizadeven. Ko je bil šele na začetku svoje poklicne poti, se mu je kdaj pa kdaj pripetila kaka nevšečnost. »Nič večjega in nepopravljivega se mi ni zgodilo, tudi zato, ker sem s pomočjo sodelavcev napakico takoj odpravil. Smo dobra, uigrana ekipa, vesel sem, da delam v takem kolektivu,« še zaključi Peter. Od kod pa mu energija za opravljanje svojega dela? Ravno iz Krjavlja, hlebca, ki ga dan za dnem tehta in oblikuje. Svoj dan namreč začne z velikim kosom tega temnega pšeničnega mešanega kruha, prav tako pa si ga privošči po zaključeni nočni izmeni. »Kaj pa mislite, od kod mi energija za vstajanje?« »Z ročnim delom pridobiš občutek, za testo, zato znam danes ročno oblikovati kar dva Krjavljeva hlebca hkrati.« v šali doda in nato nadaljuje: »Ni ga boljšega kot debela rezina svežega Krjavlja, namazanega s kakim namazom ali obložena s salamo.« Zato mu energije še ostaja za kolesarjenje poleti in smučanje pozimi. Pot do mojstrstva je še dolga, vendar Peter s pravim odnosom do dela, prizadevnostjo in vestnostjo dela zanesljive korake. Sočni Krjavelj pa bo zagotovo tudi po več letih dela v pekarni ostal njegov najljubši kruh. 'Pekarna tjrosuplje Ivančna Gorica, marec 2006 11 JANEZ CIGLER - JURČIČEV PREDHODNIK V SLOVENSKEM PRIPOVEDNIŠTVU Tridesetega kimovca (septembra) leta 1832 je v višnjegorsko faro prišel nov župnik, ki je nasledil poprejšnjega Jakoba Križaja. Ta je v Višnji Gori žup-nikoval celih 28 let. Novi je bil meščanskega porekla, doma z Vodmata v Ljubljani, in se je odločil za Višnjo Goro, ker je bil nekoliko meščansko gizdav, zato si je prizadeval delovati v mestnem okolju (ne pozabimo, da je bila v tistem času Višnja Gora še kako v čislih kot zgodovinsko srednjeveško mesto), in ker mu je verjetno godilo konkurirati za višnjegorsko župnijsko mesto skupaj s še šestimi konkurenti. Da je bil izbran izmed sedmih udeležencev razpisa, mu je bilo glede na njegov značaj še posebej po godu. tudi Višnjani v tistem času gospodarsko kar dobro stali. Ko ga je obiskal ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf in ga spomnil, da bi lahko izterjal znatna denarna sredstva iz ponatisov svoje knjige (dotlej od ponatisov od založnikov ni zahteval ničesar), je Cigler ne samo na to pristal in izterjani denar daroval cerkvi, ampak je škofu prinesel še zajetno mošnjo gotovine ter jo podaril škofiji za izgradnjo in obnovo Alojzijevišča na Poljanski cesti v Ljubljani. Bil je ponosen na to, in kadar je šel tam mimo (v Ljubljano Višnja Gora v času nastanka prve slovenske povesti Pred tem je bil Janez Cigler dolga leta zaporniški kurat na ljubljanskem gradu, verjetno predvsem zato, da je lahko ostal v duhovniški službi v svojem rodnem mestu. Kot kaznilniški kurat si je pridobil tudi pečat takratnemu režimu sumljivega človeka, ker je bil preveč dober s kaznjenci na ljubljanskem gradu. Tja so Habsburžani namreč zapirali tako imenovane karbonarje, ki so se zavzemali za zedinjenje italijanskih provinc v enotno državo Italijo. Habsburžanom to nikakor ni bilo po volji, saj so si prav takrat utirali pot proti Jadranskemu morju in so se bali kakega večjega vpliva združene Italije na tem področju. Mnogi od teh zapornikov so bili obsojeni na dosmrtno ječo v podzemlju grajskega stolpa. Janez Cigler je prav v tem odnosu do ljubljanskih zapornikov nedvomno pokazal, daje dober človek, da mu ni za politiko, ampak je predvsem pobožen in prepričan v ljubezen do bližnjega, ki mu jo narekuje krščanski svetovni nazor. Verjetno se je prav zaradi te ljubeznivosti in kljub svojemu meščanskemu poreklu preprostim Višnjanom takoj priljubil, tako da je ostal v Višnji Gori polnih sedemintrideset let. Iz mnogih njegovih pripovedi je znano, da je tudi on imel Višnjane rad in jih je cenil. Znano je tudi, da je imel v višnjegorski fari kar solidne materialne dohodke, da je lahko veliko potoval tudi po tujih deželah in je kljub temu imel še denarne prihranke. To bi pomenilo, da so pa se je rad vračal, ker je bila njegovo rojstno mesto), je rad povedal, da so vsaj težka dvoriščna vrata na Poljansko cesto njegova last. Skozi ta vrata smo vstopali tudi študentje Biotehniške fakultete (agronomi in veterinarji), ki je imela svoj sedež na Krekovem trgu, še leta 1956, in sicer na predavanja iz kemije. Velika stara predavalnica je bila v pritličju Alojzijevišča tik ob Poljanski cesti, na oni strani dvorišča pa je bila takrat teološka fakulteta. Janez Cigler je kot veliki dobrotnik in mecen umrl leta 1869 in je pokopan v Višnji Gori pri Svetem Tilnu. Nagrobnik Janezu Ciglerju na steni cerkve Sv. Tilna v Višnji Gori Ciglerjev profesor v gimnaziji in pozneje v semenišču je bil Valentin Vodnik. Ta je v njem zapustil globoko sled - po eni strani ljubezen do učenja tujih jezikov (Cigler je bil namreč v svoji zreli dobi poliglot in je govoril domala vse takratne evropske jezike), po drugi pa ljubezen do domoljubne poezije in narave. Tako se je Cigler najprej po Vodnikovem zgledu (Kranjc, tvoja zemlja je zdrava ...) preizkušal v poeziji. Ker je ljubil naravo, je v svoje stihe dostikrat vpletal tudi preproste glasove iz narave, na primer vzlet ptice »frr, frr« in podobno. Prav v tistem času pa je osem let mlajši France Prešeren že zapel svojo visoko, skoraj bi lahko rekli genialno poezijo v maternem jeziku in se je iz takih pesnikov, kot je bil Janez Cigler, rad tudi ponorčeval. Ko je Cigler objavil v slovenski verz prestavljeno ezopovsko basen iz antične literature, je takoj dobil, z njim vred pa tudi vsi Višnjani, Prešernov epigram: »Višnjani kam ste svojga polža djali // za Pegaza smo pevcem ga prodali.« Prešeren je bil močno nezadovoljen tudi s tem, da takrat v slovenščini nismo imeli, razen nekaj prevodov iz nemščine, originalnega proznega teksta, ki bi prebivalcem kaj pomenil, in je obljubljal, da se bo sam lotil tudi proze. Janez Cigler se je zato od svojega pesništva preusmeril v prozo, in ker je vsekakor hotel slovenskemu ljudstvu poleg svojih župnijskih pridig in molitev povedati še kaj več, je zasnoval svojo prvo povest Sreča v nesreči ali Povest o dveh dvojčkih. Za motiv je vzel dva domačina iz okolice Ljubljane, Svetinova dvojčka, ki sta imela pretresljivo življenjsko usodo. To je takratno slovensko bralstvo tako pritegnilo, da je celo Fran Levstik dal to pripoved za zgled takratnega ljudskega pripovedništva. Cigler je tako prišel v leposlovno zgodovino kot avtor prve izvirne slovenske povesti. V zahvalo za to dejanje stoji na višnjegorskem pokopališču doprsna skulptura v njegov spomin, po njem se imenujejo višnjegorska prosvetna društva, v Višnji Gori pa ima tudi svojo cesto. Janez Cigler pa se je v Višnji Gori kot šolski katehet srečal tudi z mladim Josipom Jurčičem. Jurčičev oče je namreč nadarjenega sina za eno leto poslal na šolanje v Višnjo Goro, menda z motivacijo, da višnjegorski šolmošter bolj tekoče govori nemško, kot to znata muljavski in stiski. Dobro obvladanje nemščine je bil v takratnem času na Kranjskem največji imperativ, čeprav je Janez Cigler menda najbolj perfektno obvladal francoščino, in to verjetno po Vodnikovem zgledu. Znanje nemščine je bilo takrat že nekaj povsem običajnega. Prav gotovo je duhovnik, ki je kazal širši ljudski interes kot samo vzgajati ljudi k pobožnostim in predanosti božjim naukom, vplival na nadarjenega mladega učenca, da je treba neposredno iz ljudskega življenja črpati moč in motive za svoje pripovedništvo. Zato je Ciglerju sledil drugi naš pionir, ki je pripovedništvo dvignil še na višjo raven in dal slovenskim ljudem izročilo preteklosti. Jurčičev Deseti brat, Domen, Jurij Kozjak - slovenski janičar in druge pripovedi so postali klasika našega pripovedništva in izročilo slovenske preteklosti novim generacijam, da se lahko v vsakem času zavedamo svojih korenin. Ko danes beremo Ciglerjevo pripoved o sreči v nesreči, se lahko čudimo bujni domišljijski razgibanosti tega dela, kljub temu pa nam ta povest sporoča tudi o krutosti življenja v tistih časih in o srečnih in nesrečnih naključjih, ki se pojavljajo v življenju. Če pomislimo, kaj vse so morali preživeti in pretrpeti naši predniki (slabe letine in hudo pomanjkanje, turška ropanja, izkoriščanje fevdalcev, nasilno novačenje in dolgoletno služenje vojaščine) in kaj jih je ohranjalo pri življenju, moramo priznati, da jim je predvsem božji nauk za preživetje vsega tega veliko pomagal. Verjetno je tudi zato takratno preprosto kmečko bralstvo s tako vnemo in ljubeznijo sprejelo to Ciglerjevo povest. •i»» * 4 III s » a., liwiiiiiii Naslovna stran prve izdaje Sreče v ne- Naj za ilustracijo navedemo odlomek z začetka povesti Sreča v nesreči: Lepo sta skrbela France in Neža za fantiča in si z združeno močjo prizadevala več prislužiti, da bi fantiča mogla pošteno in dobro vzrediti. Zato sta še pridneje delala in zvesteje molila. Ob nekem lepem spomladanskem dnevu, ravno nedelja je bila, ko prideta France in Neža popoldne iz cerk\'e, reče France:»Pojdi po bokal vina, da vsak malo popijeva. Nikoli ne greva v gostilno, bodiva doma vesela sama in Boga hvaliva, ker nama nič ne manjka.« Prijazno skupaj pijeta in se pogovarjata o tem, kar sta danes v cerk\>i slišala. Medtem vpraša France svojo ženo in ji prijazno reče:»Ljuba, dobra moja Neža, povej mi, kako je to, da nisi nikoli vesela, kar sva vkup; nikoli te ne vidim se nasmejati ali zapeti, ampak vedno si zamišljena in žalostna in pa večkrat te slišim vzdihovati.« Neža mu na to milo odgovori: »Ljubi moj mož, res je, da sem vedno žalostna in nikoli vesela, toda ne zavoljo pomanjkanja ali zavoljo dela, skrbi in tntda. Ne misli, da te nimam rada; srečna vsaka žena, katera ima tako dobrega in pridnega moža, kakor si ti ! Vesela pa nikoli ne morem biti, v srcu me vedno nekaj skrbi; prihodnost premišljujem in zdi se mi, da naju bodo velike nesreče zadele in hude nadloge čez naju prišle; in Bog ve, kako je to, da sem zavoljo tega vedno žalostna, dasiravno prihodnjega noben človek ne ve.« Zahtevnejši bralci, pa tudi nekateri strokovni ocenjevalci, so bili kritični do te povesti. Očitali so ji predvsem preveliko resnobnost pripovedovanja, brez vsakršnih duhovitih ali šaljivih vložkov, in preveliko vdanost božji volji. Vendar prav to je, najbrž, tudi osnovno sporočilo tega teksta za preprostejše bralce v tistem času in v težavah tistega časa. Ne gre pozabiti, da je bil Janez Cigler župnik in da je hotel s to pripovedjo približati bralcu skrivnosti zaupanja v Boga. Skoda pa je morda res v tem, da si pisatelj povesti ni privoščil nobene duhovite šale ali šaljivega opisa resničnih dogodkov, čeprav so se prav njemu samemu take reči dogajale. Znana je anekdota, da so Ciglerja prišli prosit iz stiškega samostana za prevajalca francoščine, ker je k njim prišla na obisk neka francoska kneginja. Stiški menihi so v tistem času znali samo nemško in latinsko, čeprav so prvi menihi v 12. stoletju prišli v Stično iz Francije. Cigler je uspešno opravil svoje prevajanje in se vrnil v Višnjo Goro. Čez nekaj dni je za njim prišla v župnišče kneginja, češ če lahko ostane nekaj dni pri njem v župnišču, saj da se v Stični nima s kom pogovarjati. Cigler je moral kneginji gostoljubje odreči, ker ni smel sprejeti v župnišče tuje osebe ženskega spola. Knjižico Sreča v nesreči, ki sem jo imel pred seboj, sem si sposodil v knjižnici Prežihovega Voranca na Viču v Ljubljani. Izdala jo je Mladinska knjiga v Ljubljani leta 1977. Težko je natančneje ugotoviti, koliko izdaj je doživela ta prva slovenska povest, ker so nekateri založniki ponatise opremljali z letnicami prve ali predhodnih izdaj. Zadnja, ki sem jo zasledil, je izšla v Ljubljani leta 1991. Naša prva povest je danes dostopna po vseh knjižnicah v Sloveniji, največ izvodov imajo v mariborski knjižnici, skupno kar 35. Valentin Skubic Ciglerjev spomenik na višnjegorskem pokopališču 12 Ivančna Gorica, marec 2006 URADNI VESTNIK OBČINE IVANČNA GORICA Št. 7/05 Ivančna Gorica, 14.12.2005 Leto 11 Na podlagi 218. člena Zakona o graditvi objektov-urad no prečiščeno besedilo (Uradni list RS št. 102/2004), prve alineje 56. člena, ter tretjega odstavka 54. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 8. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 38/87 in 9/89 v zvezi s 3. točko statutarnega sklepa Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, št. 013-1/95 z dne 23.12.1994 Uradni list RS, št. 26/95) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/ 2004) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 24. seji dne 14.12.2005 sprejel SKLEP o vrednosti točke za izračun NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA na območju Občine Ivančna Gorica za leto 2006 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ivančna Gorica za leto 2006 znaša za poslovne prostore 0,2126 SIT/m2, za stanovanjske prostore pa 0,3240 SIT/m2. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 01. 01. 2006 dalje. Številka: 42306-0003/2005 Datum: 14.12.2005 Na podlagi prvega odstavka 5. člena Odloka o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo In opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica 5/95, 8/96 in 4/2000) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na svoji 24. seji dne 14.12.2005 sprejel SKLEP o izhodiščni ceni za izračun sorazmernega dela stroška za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča za Občino Ivančna Gorica za leto 2006 1. člen Izhodiščna cena za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča za Občino Ivančna Gorica na dan 31.12.2005 znaša 1.012.099,00 SiT. 2. člen Izhodiščna cena iz 1. člena tega sklepa se revalorizira vsak mesec tekoče s povprečnim indeksom podražitve za stanovanjsko gradnjo, ki ga objavlja Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 01.01.2006 dalje. Številka: 42306-0004/2005 Ivančna Gorica, 14.12.2005 ŽUPAN OBČINE IVANČNA GORICA ŽUPAN Jernej Lampret, prof. I.r. OBČINE IVANČNA GORICA Jernej Lampret, prof. I.r. št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 63 Na podlagi 9. člena Odloka o denarni pomoči za novorojence v Občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik, št. 6/05) ter 16. člena Statuta občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) je Občinski svet občine Ivančna Gorica na 24. seji, dne 14.12.2005, sprejel SKLEP o višini denarne pomoči za novorojence v Občini Ivančna Gorica za leto 2006 1. člen Višina denarne pomoči za novorojence v letu 2006 znaša 30.000 SIT bruto. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestnlku Občine Ivančna Gorica In začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1.1.2006 dalje. Šifra: 15202-0001/2005-2 Ivančna Gorica, dne 14.12.2005 ŽUPAN OBČINE IVANČNA GORICA Jernej Lampret, prof. I.r. URADNI VESTNIK OBČINE IVANČNA GORICA Št. 1/06 Ivančna Gorica, 9.2.2006 Leto 12 Na podlagi 2., 4., 8., 9., 57., 58., 66. in 114. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/2002), 9. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi - UPB1 (Uradni list RS, št. 100/2005), 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/2002 In 56/2002) in 7. ter 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 25. seji, dne 9.2.2006 sprejel PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje kulturnih programov I projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Ivančna Gorica 1. člen V Pravilniku o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje kulturnih programov/projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 141/2004) (dalje: pravilnik), se v četrti vrstici, 1. točke, 4. člena za besedo »kulture;« črta besedilo »Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica«, ter se ga nadomesti s besedno zvezo »javni skladi«, v prvi vrstici, 6. točke, 4. člena se za besedo »lastniki« črta besedna zveza »premične ali«, ter se v tretji vrstici, 6. točke, 4. člena beseda »spomenika« nadomesti z besedno zvezo »kulturne dediščine«. 2. člen V drugi vrstici 6. člena se za besedo »programov« doda beseda »/projektov«, v celoti pa se črtata tretji stavek prvega odstavka 6. člena, ter drugI odstavek 6. člena in se ju nadomesti z besedilom »Pristojen organ občinske uprave pripravi in izvede postopek št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 64 javnega razpisa, vrednotenje kulturnih programov/projektov pa v skladu s tem pravilnikom opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan s sklepom. V strokovni komisiji so poleg strokovnih delavcev občinske uprave obvezno zastopani tudi predstavniki ZKD Ivančna Gorica.« 3. člen V drugi vrstici 8. člena se za besedo »programih« doda beseda »/projektih«, ter se v četrti vrstici za besedo »programov« doda beseda »/projektov«. 4. člen V celoti se črta besedilo 9. člena pravilnika, tako da besedilo sedaj veljavnega 10. člena postane besedilo 9. člena, besedilo 11. člena postane besedilo 10. člena, itd. 5. člen Med četrto in peto alinejo 10. člena pravilnika se doda nova alineja, ki se glasi »kriterije in merila za vrednotenje kulturnih programov/projektov;«. 6. člen V drugem odstavku 16. člena se črtata šesta in deveta alineja, v celoti se črta tudi tretji odstavek istega člena. 7. člen V prvi vrstici prvega odstavka 20. člena se črta besedilo »Obseg financiranja programov in«, ter se za besedo »sofinanciranja« doda beseda »programov/«. 8. člen V celoti se črta besedilo 22. člena pravilnika in se ga nadomesti z besedilom »Kulturni programi/projekti se ocenijo v skladu z merili in kriteriji in ob upoštevanju specifičnosti posameznih programov/projektov. Programi in projekti se točkujejo. Vrednost točke se določi v skladu s proračunskimi sredstvi za razpisano leto. Višina sofinanciranja posameznega programa in projekta je odvisna od skupnega števila zbranih točk in vrednosti točke.« 9. člen V celoti se črta besedilo 23. člena in se ga nadomesti z besedilom: »Osnovna dejavnost ljubiteljskih kulturnih skupin se sofinancira le pod pogojem, da rezultate svojega dela predstavijo publiki vsaj enkrat letno. Vrednotenje se opravi tako, da se točkuje naslednje elemente: 1. Program a. Študij oziroma priprava programa; b. Izvedba programa; c. Stroški prostora za študij in izvedbo programa. 2. Projekti a. Organizacija kulturnih prireditev; b. Obnova kulturnih spomenikov in ostale kulturne dediščine; c. Investicijsko vzdrževanje objektov, ki služijo izvajanju kulturnih programov/projektov; d. Izdaja tiskanih gradiv (lahko zapisani tudi na CD) na področju kulture. 3. Nakup in vzdrževanje opreme. 4. Kakovost in visoka obletnica delovanja. Ad 1. a. Študij oziroma priprava programa Pri študiju programa se glede na zahtevnost programa prizna različno število vaj oziroma delovnih srečanj, ki ob enem pomeni tudi število priznanih točk. Točkuje se le priprava na enega izmed treh oziroma štirih možnih programov (navedeni po alinejah). Za samostojni premierni koncert oziroma predstavo se šteje samo izvedba novih del, ki jih izvajalec še ni izvajal; za samostojni celovečerni koncert oziroma prireditev je treba izvesti vsaj eno tretjino novih del in dve tretjini starih del iz minulih let; za polovičen letni koncert oziroma prireditev mora izvajalec izvesti 15-20 minutni nov program in nekaj del iz minulih let (sem ne sodi sodelovanje na revijah in tekmovanjih na občinski, območni, regijski in državni ravni). št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 65 Število priznanih vaj je naslednje: a) pihalni in simfonični orkestri - 30 ali več instrumentalistov: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 100 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 90 vaj - polovični letni koncert 60 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 30 vaj b) inštrumentalne skupine pod 30 instrumentalistov: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 80 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 60 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj c) pevski zbori od 16 ali več pevcev: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 90 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 60 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj d) pevski sestavi do 16 pevcev: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 90 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 60 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj e) otroški in mladinski zbori: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni nastop 50 vaj - samostojni celovečerni letni nastop 30 vaj - polovični letni koncert 20 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 10 vaj f) folklorne skupine: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni nastop 90 vaj - samostojni celovečerni letni nastop 70 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj g) plesne skupine: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni nastop 70 vaj - samostojni celovečerni letni nastop 50 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj h) gledališke in lutkovne skupine: (1 vaja = 3 šolske ure) - za predstavo v letnem gledališču 100 vaj - za predstavo nad 2 h 70 vaj - za predstavo od 1 -2 h 50 vaj - za predstavo do 1 h 30 vaj i) literarna in novinarska dejavnost: (delovno srečanje = 2 šolski url) 50 delovnih srečanj j) likovne in fotografske skupine: (delovno srečanje = 3 šolske ure) - organizacija ex tempora ali kolonije - priprava skupinske razstave, redno delovanje k) video in filmska dejavnost: (delovno srečanje = 3 šolske ure) - priprava lastne celovečerne video oziroma filmske produkcije 100 delovnih srečanj 50 delovnih srečanj 40 delovnih srečanj št. 1 - 9. 2. 2006 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica - priprava dokumentarne kratkometražne video produkcije (do 20 min) 40 delovnih srečanj ^ - organizacija video in filmskih delavnic 30 delovnih srečanj. ^ u S? Adl.b. Izvedba programa S Občini Ivančna Gorica je treba poslati ustrezna dokazila o izvedenem programu. Pri posameznem izvajalcu se točkuje le eden izmed dveh, treh oziroma štirih možnih projektov. o O a) pihalni In simfonični orkestri - 30 ali več instrumentalistov: ts - samostojni premierni letni koncert 300 točk >§ - samostojni celovečerni letni koncert 100 točk K - polovični letni koncert 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk b) instrumentalne skupine pod 30 instrumentalistov: - samostojni premierni letni koncert 180 točk - samostojni celovečerni letni koncert 60 točk - polovični letni koncert 30 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk c) pevski zbori 16 ali več pevcev: - samostojni premierni letni koncert 300 točk - samostojni celovečerni letni koncert 100 točk - polovični letni koncert 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk d) pevski sestavi do 16 pevcev: - samostojni premierni letni koncert 180 točk - samostojni celovečerni letni koncert 60 točk - polovični letni koncert 30 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk e) otroški in mladinski zbori: - samostojni premierni letni nastop 90 točk - samostojni celovečerni letni nastop 30 točk - polovični letni koncert 15 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 5 točk t) folklorne skupine: - samostojni premierni letni nastop 300 točk - samostojni celovečerni letni nastop 100 točk - polovični letni nastop 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk g) plesne skupine: - samostojni premierni letni nastop 300 točk - samostojni celovečerni letni nastop 100 točk - polovični letni nastop 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk h) gledališke in lutkovne skupine: - za premiero v letnem gledališču 500 točk - za premiero nad 2 h 300 točk - za premiero od 1-2 h 150 točk - za premiero do 1 h 50 točk i.) literarna in novinarska dejavnost: - celovečerna prireditev 150 točk - organizacija delavnic 150 točk j) likovne in fotografske skupine: - organizacija ex tempore, kolonije, natečaji 300 točk - priprava skupinske razstave z lastnimi novimi deli 300 točk - organizacija likovnih oziroma fotografskih delavnic 150 točk k) video in filmska dejavnost - projekti posameznih ali več avtorjev: <0 Št. 1 - 9. 2. 2006 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 67 ^T - lastna celovečerna video oziroma filmska produkcija § - dokumentarna kratkometražna video produkcija (do 20 min) - organizacija video in filmskih delavnic » O § Ad 1. c. Stroški prostora za študij in izvedbo programa rs" a ~ Za ta sredstva lahko kandidirajo Izvajalci kulturne dejavnosti, če dokažejo, da imajo s prostorom, kjer se odvija njihova redne g dejavnost, stroške v zvezi z ogrevanjem ter električno energijo. Izbor društev in višino sredstev sofinanciranja za stroške prostore ^ z upoštevanjem števila vadbenih ur ter kvadrature vadbenega prostora, na podlagi prioritet, ocene ter mnenja komisije iz 6. člene ° tega pravilnika, v okviru razpoložljivih sredstev zagotovljenih v proračunu tekočega leta, določi župan, o on Ad 2. a. Organizacija kulturnih prireditev Komisija bo izbrala in točkovala kulturne prireditve v širšem javnem interesu, ki se bodo sofinancirale na podlagi naslednjih kriterijev oz. meril: 300 točk 150 točk 50 točk. dejavnik ocenjevanja max št. točk merilo kontrola nivo prireditve (odvisno od števila krajev, občin, držav, ki pristopijo k organizaciji) do 120 točk 20t - društveni, krajevni, občinski; 80t - območni, regijski, državni; 120t - meddržavni. iz vabila število nastopajočih izvajalcev do 40 točk 2t - na vsakega izvajalca/skupino oz. 4t - na vsakega izvajalca/skupino iz tujine iz vabila čas - trajanje izvedbe prireditve do 60 točk 10t - do vključno 1,5 h; 30t - do vključno 2,5; 60t- nad 2,5 h. poročilo delež lastnih sredstev in drugih neproračunskih virov za izvedbo prireditve do 40 točk 10t - za 20 - 40 % lastnih sredstev; 20t - za 40 - 60 % lastnih sredstev; 40t - za nad 60 % lastnih sredstev. poročilo tradicionalnost prireditve do 30 točk 2t - na vsako leto izvedene v preteklosti poročilo kadrovsko in organizacijsko tehnična struktura izvajalca pri izvedbi prireditve do 50 točk 10t - za vsak posamezni organizacijsko-tehnični sklop z ustrezno kadrovsko zasedbo, pomemben za izvedbo (redarska služba, notranje ozvočenje, zunanje ozvočenje, čiščenje, prevoz,...) poročilo in kopije računov Do sredstev je upravičen organizator prireditve v občini. Do konca februarja je potrebno predložiti poročilo ter potrebne priloge c prireditvah v preteklem letu, ki so bile sofinancirane iz občinskega proračuna. Ad 2. b. Obnova kulturnih spomenikov in ostale kulturne dediščine Za sredstva iz tega naslova lahko kandidirajo vse fizične in pravne osebe, ki so lastniki ali upravljavci objekta lociranega ne območju občine Ivančna Gorica, razglašenega za kulturni spomenik lokalnega pomena oziroma v postopku razglasitve al vpisanega v zbirni register kulturne dediščine. Lastniki ali upravljavci morajo imeti zagotovljena denarna sredstva v višini najman 70% upravičenih stroškov, ter druge materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za izpeljavo prijavljenih projektov obnove Predlagatelj mora pridobiti tudi mnenje odgovornega konservatorja, ter prijavi priložiti fotografije obstoječega stanja. Prednost pri financiranju bodo imeli projekti: glede na stopnjo zaščitenosti, glede na pomen spomenika v občini Ivančna Gorica, glede na stopnjo ogroženosti spomenika, ki jih financira Ministrstvo za kulturo RS. Merila in kriteriji za sofinanciranje: stopnja zaščitenosti spomenika pomen spomenika za občino stopnja poškodovanosti objekta projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo - do 50t (50t-prvi varstveni režim, 30t-drugi, 10t-tretji), - do 30t, - do 20t, - 20t, Ul št. 1 - 9. 2. 2006 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. višina sredstev iz drugih virov - do 20t, pomen za krajevno zgodovino in domoznanstvo - do 201. Ad 2. c. Investicijsko vzdrževanje objektov, ki služijo izvajanju kulturnih programov/projektov Za sredstva sofinanciranja investicijskega vzdrževanja objektov, ki služijo izvajanju kulturnih programov/projektov in so bili s Sklepom o določitvi nepremičnin in opreme, ki sestavlja javno infrastrukturo na področju kulture (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96 in 9/96) določeni za javno infrastrukturo na področju kulture, lahko kandidirajo lastniki in upravljavci objektov. Predlagatelji morajo imeti zagotovljena denarna sredstva za izvedbo projekta investicijskega vzdrževanja objekta v višini najmanj 60% upravičenih stroškov. Izbor predlagateljev in višino sredstev sofinanciranja na podlagi prioritet, ocene nujnosti obnove, realnih možnosti izpeljave in mnenja komisije iz 6. člena tega pravilnika, določi župan. Ad 2. d. Izdaja tiskanih gradiv (lahko zapisanih tudi na CD) na področju kulture Do sredstev so upravičena kulturna društva in posamezniki, ki bodo izdajatelji tiskanih gradiv (lahko zapisana tudi na CD) na področju kulture in bodo izšla v letu sofinanciranja. Prednost pri sofinanciranju bodo imela kulturna društva in posamezniki za izdaje tiskanih gradiv, ki so povezana z zgodovinsko in kulturno dediščino društva oziroma kraja, namenjena čim večjemu številu uporabnikov in tista, ki bodo s predvideno finančno konstrukcijo opravičila namembnost sofinanciranja. Predlagatelj mora imeti zagotovljena denarna sredstva v višini najmanj 70% upravičenih stroškov. Izbor predlagateljev in višina sredstev sofinanciranja na podlagi prioritet, ocene pomembnosti za kraj ali občino, realne možnosti in mnenja komisije iz 6. člena tega pravilnika, določi župan. Ad 3. Nakup in vzdrževanje opreme Do sredstev za sofinanciranje so upravičena kulturna društva, če dokažejo, da je nakup in vzdrževanje opreme nepogrešljivo za izvajanje njihove redne dejavnosti, ter imajo za nakup in vzdrževanje opreme zagotovljenih vsaj 60% lastnih sredstev. Prednost pri sofinanciranju bodo imela društva, ki že daljše obdobje (več let) niso koristila sredstev iz tega naslova. Oprema, ki je bila sofinancirana s strani Občine Ivančna Gorica, mora ostati v lasti kulturnega društva. Ad 4. Kakovost in visoka obletnico delovanja 1. Za kakovostni nivo, ki ga doseže izvajalec, mu pripada dodatno število točk, in sicer: izvajalcu, ki uspešno nastopa na mednarodnih tekmovanjih 50%, izvajalcu, ki je v najvišjem državnem rangu 30%, in izvajalcu, ki doseže najvišjo uvrstitev na regionalnem nivoju, 20 % vseh točk, ki jih zbere v preteklem letu za izvedbo programa. 2. V letu, ko praznuje izvajalec visoko obletnico delovanja, mu pripada dodatno število točk, in sicer: za 10. obletnico 20%, za 25. obletnico 40% in za 50. obletnico 70% vseh točk, ki jih je v preteklem letu zbral za vaje in izvedbo programa, vendar pod pogojem, da za to priložnost pripravi in izvede zahtevnejši jubilejni program. 10. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Šifra: 41404-27/2004-2 Ivančna Gorica, dne 9.2.2006 ŽUPAN OBČINE IVANČNA GORICA Jernej Lampret, prof. I.r. št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 69 Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/00) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradn § vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 89/04) je na predlog Javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Ivančna Gorica, Občinski sve' §< Občine na 25. seji, dne 09.02.2006 sprejel a O o 3. o a SKLEP g O VIŠINI CEN PROGRAMOV | V JAVNEM VZGOJNOVARSTVENEM ZAVODU VRTEC IVANČNA GORICA o »o §> 1. člen Cene programov v Javnem vzgojnovarstvenem zavodu Vrtec Ivančna Gorica znašajo od 01.02.2006 dalje mesečno: DNEVNI PROGRAM CENA SIT/otroka I. Starostno obdobje 98.930,00 II. Starostno obdobje 74.650,00 Otroci s posebnimi potrebami 205.600,00 2. člen Pri obračunavanju stroškov za prehrano v času otrokove odsotnosti iz vrtca, se staršem odšteje sorazmerni delež za neporabljen; živila v višini plačila za posamezen program vrtca. 3. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 01.02.2006 dalje. Št.: 602-0013/2006 Ivančna Gorica, 09.02.2006 ŽUPAI OBČINE IVANČNA GORIC. Jernej Lampret, prof. I. M št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 70 DAN ŠOLE NA SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA Na Srednji šoli Josipa Jurčiča smo rojstni dan našega velikega pripovednika, 4. marec, izbrali za poseben dan - dan šole. Ob tej priložnosti smo v petek, 3. marca, predstavili kulturne dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo med letom. Na prireditvi so se predstavile različne skupine in krožki. Začeli smo z moškim pevskim zborom, da je za-donelo po šolski avli, nadaljevali z živahno plesno skupino deklet, ki so si nadele ime Pikice in nam odplesale dve izvirni koreografiji, prebrali avtorsko zgodbo dijakinje Ane, ki nas je močno presenetila s svojim koncem, prisluhnili vokalno-instrumentalni skupini in njihovim ljudskim pesmim. Nato je življenjsko zgodbo Agate (to je junakinja romana Visoška kronika, ki jo letošnji maturanti še posebej dobro poznajo) povedala dijakinja San-dra, za tem pa nas je presenetila animacija likovnega krožka z naslovom Kdo je kupil Davida. Nekje na sredini programa nas je čakalo čisto nekaj novega - modna revija! Zdaj sprašujete, kaj ima modna revija s kulturo. Pa še koliko, saj gre tudi za kulturo oblačenja, gibanja in še česa. In prav posebej so se pri tem izkazali dijaki l.f-oddelka, ki so celo sami izdelali kreativno modo in sceno. Med dvema izhodoma pa smo občudovali plesne pare, ki plešejo standardne in latinskoameriške plese. Nato nam je pianist Roko Malkoč impresivno zaigral skladbo P. I. Čaj-kovskega Maj, prireditev pa je spet zaključil zbor - tokrat mladinski z ljudsko pesmijo Pastirče mlado. S tem je bil zaključen uradni del prireditve, ki sta jo vodila Katja Lekan in Jaka Radič, na šoli pa smo poleg tega pripravili tudi različne razstave, in sicer razstavo ročnih del, fotografij, li- kovnih in kiparskih izdelkov, predstavitev joge in šolskega glasila Iskrice. Skratka - ta dan smo se predstavili in pokazali veliko, pa vendar ne vsega. Zato se bomo še naprej ukvarjali s svojimi skupinami in krožki, k temu pa sta nas vzpodbudila tudi ravnatelj Milan Jevnikar (sicer zborovodja moškega pevskega zbora) in župan Jernej Lampret. Mi pa vas bomo ob letu osorej spet lahko povabili na našo in vašo šolo. Vesna Celarc UVOD Ko sem premišljevala, katera misel bi bralcem utegnila posredovati bistvo življenja p. Simona Ašiča in bi lahko služila za moto naše nadaljevanke o njem, sem ga zagledala v svojem spominu v zanj tako zelo značilni drži: stoji nekoliko sklonjen; ne veš, komu pravzaprav prisluškuje: sogovorniku ob sebi ali zemlji in naravi okoli sebe. Roke se mu ob zanesenem pogovoru skorajda vedno sprožajo kvišku, nekam proti nebu ... In tako se mi je odkril kot človek, kije vse svoje življenje živel med nebom in zemljo. Ko bomo prebirali njegovo življenje, se nam bo odkrivala tudi naša (pol(preteklost. MED NEBOM IN ZEMLJO Vojna je neposredno posegla na slovensko etnično ozemlje. Ko je Italija 1915 prestopila na zavezniško stran, se je odprla soška fronta. Civilno prebivalstvo so evakuirali v notranjost monarhije, na Kranjsko in Štajersko. Celotno goriško bogoslovje je sprejel stiski samostan. Mnogi so za vedno izgubili dom in svojo ožjo domovino. I. DEL: ZATON NEKEGA SVETA Pater Simon se je rodil v času usodnih sprememb, ki so jih ljudje morda že slutili, niso se jih pa še prav zavedali. Večina ljudi si ni mogla predstavljati, da se bo v nekaj letih njihovo življenje korenito spremenilo. Da bo prva izmed modernih vojn tudi svetovna vojna, ki bo pahnila ne le Evropo, ampak z njo velik del ostalega sveta, v brezumni vojni spopad, kjer bodo ugašala življenja na mnogih frontah. Da bodo o zmagi in porazu odločala tudi novodobna tehnična sredstva, od na zahodni fronti uporabljenega smrtonosnega plina iperita do prvih tankov in letal. Da bo zaradi vojnih spopadov neposredno trpelo tudi civilno prebivalstvo, kar je pozneje postalo od vseh strani sprejeta in »opravičljiva zvezda stalnica« 20. stoletja. Nihče ni prav verjel, da bodo slovenski možje in fantje morali braniti ne le slovensko etnično ozemlje, kot npr. na Doberdobu in na soški fronti, ampak tudi vzhodne meje monarhije. Galicijo in Bu-kovino. Da bodo mnogi doživljali in preživljali ujetništvo v Rusiji, oktobrsko revolucijo in rusko državljansko vojno, da se bodo v slovanskem navdušenju borili proti Avstro-Ogrski v »dobrovoljnih korpusih« na strani zaveznikov in da bodo za večno ostali v tujih, neznanih krajih. Da bodo že tako obubožane slovenske kmetije ostale brez očetov, gospodarjev ali naslednikov. Da se bo mnogim družinam življenje obrnilo na glavo. Da skorajda nič ne bo več tako, kot je bilo prej. In da bodo pozneje v skorajda vsakem večjem slovenskem kraju stali spomeniki, na katerih bodo izpisana imena tistih, ki se niso nikoli več vrnili. Ječa narodov za ene, varni pristan za druge Nihče si ni mogel misliti, da bo propadla država, ki je državljanom dolga stoletja pomenila dokaj varen okvir življenja. V njihovem mišljenju in čustvovanju je bila tako rekoč večna. To »večnost« je na nek način poosebljala cesarska družina, še posebej cesar Franc Jožef I., ki je monarhiji (predolgo) vladal celih 68 let. Okorel v svojih političnih nazorih in obdan z njemu podobnimi svetovalci in politiki ni bil kos izzivom novih časov. Avstro-Ogrska monarhija je le stežka in prepočasi popuščala političnim zahtevam svojih državljanov. Narodi, ki so živeli v njenem okviru, so se v duhu 19. stoletja narodnostno ozavestili in so monarhijo doživljali kljub nekaterim reformam kot »ječo narodov«. Politično je bila namreč preživela fevdalna ostalina nekdanjih časov in zato tujek v takratni Evropi. Fevdalne ostaline so določale tudi okvire norm, ki so vsaj na zunaj urejale družbene odnose. Danes so nam ta merila nerazumljiva in tuja, a poglejmo kljub vsemu nekaj primerov. Kot je bila navada »od vekomaj«, so cesarici Elizabeti, znameniti Sissy, odtegnili otroke, da bi jih vzgajali in vzgojili v skladu z normami cesarskega dvora in ne tako, kot je želela ona (spomnimo se le usode Viride Visconti). Na dunajskem dvoru so menili, da je mlada cesarica preveč dovzetna za nove čase: bila je odlična jahalka, športnica, vsako jutro je vestno telovadila, svoje dvorne dame pa je neprestano utrujala z zanje predolgimi sprehodi po bližnjih gozdovih. Uradnih dolžnosti in protokola se je spretno izogibala in je veliko časa zagrenjena prebila na potovanjih. Po smrti enaintridesetletnega prestolonaslednika Rudolfa je, odeta v temna, žalna oblačila, potovala po Evropi in 1898 žalostno končala v Švici, kjer jo je do smrti zabodel anarhist Luccheni. Cesarjev nečak Franc Ferdinand, ki je postal po smrti cesaijevega sina Rudolfa prestolonaslednik le po sili razmer, tudi ni bil čisto v skladu z dvornimi pričako- vanji, saj je bil »neprimerno« poročen in njegovi otroci niso imeli pravice nasledstva. Zofija Chotek, njegova žena češkega rodu, je bila namreč »samo« grofica. Ali pa pravila, ki so veljala za poveljniški kader avstrijske armade, ki je pretežno izhajal iz plemiških vrst, čeprav je bilo med oficirji tudi mnogo zaradi hrabrosti poplemenitenih navadnih državljanov. Njihova služba je bila stvar časti in ugleda. Lahko so se poročili le v primeru, da so položili primerno visoko denarno vsoto kot jamstvo za družinsko življenje v skladu s svojim oficirskim statusom. Tako se je naš prastric Karlo lahko poročil s svojo Antonijo šele po zlomu monarhije, ko kavcija za poroko ni bila več potrebna. Ob primernih političnih in družbenih reformah bi utegnila Avstro-Ogrska postati kmalu resna tekmica takratnim velesilam. Cesar Franc Jožef je bil namreč s svojimi zastarelimi političnimi nazori za evropske tekmece »kot naročen«. Njegov sin, prestolonaslednik Rudolf, ki naj bi v nikoli dovolj pojasnjenih okoliščinah v dvorcu Mayerling 1.1889 naredil samomor, in njegov bratranec Franc Ferdinand, ubit v Sarajevu 1. 1914, sta bila »iz drugačnega testa«. Zato sta bila kot vladarja v Evropi pravzaprav nezaželena, saj sta imela oba politično vizijo sodobno preoblikovane, federalno urejene Avstro-Ogrske. Poleg tega sta bila v nasprotju z nemškimi liberalnimi krogi dovolj naklonjena slovanskim narodom, ki so živeli v okviru monarhije. Velesile so si takrat že porazdelile interesne sfere in ustanovile vsaka svoj kolonialni imperij, moderno preoblikovana monarhija pa bi jih pri politični kombinatoriki lahko res- no ogrozila. Vsi vemo, kako se je zgodba končala: z atentatom, ki ga je izvedel mladi zanesenjak Gavrilo Princip. Gibanje, ki mu je pripadal, so velesile posredno, preko Srbije, finančno in moralno podpirale, saj so imele pri tem svoje geopolitične načr-te-podobno kot Nemčija, kije leta 1917 iz Švice preko Finske v Rusijo »uvozila« Lenina, z njegovo pomočjo »zakuhala« oktobrsko revolucijo in državljansko vojno ter tako izločila Rusijo iz svetovnega spopada. Da so postali atentati in revolucije »moda« 20. stoletja in da se v našem 21. stoletju razraščajo v terorizem, je danes vsem jasno. M. A. Ficko Sarajevo, 28. junij 1914. Prestolonaslednik Franc Ferdinand odhaja z železniške postaje proti avtomobilu, žena Zofija je v skladu z dunajskim cesarskim protokolom nekaj korakov za njim, ker mu zaradi svojega porekla ni »enakovredna«. Kmalu bodo odjeknili streli, ki bodo sprožili pivo svetovno vojno. KNJIŽNICA VIVANČNI GORICI Enota Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica, tel. št.: 787 81 21 sikivancnaCtžgro.sik.si PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure GESLO ZA PODALJŠEVANJE IZPOSOJEVALNEGA ROKA PREKO INTERNETA: Geslo za podaljševanje izposojevalnega roka preko interneta (http://www.cobiss.si) dobite v knjižnici. Izmislite si ga sami, knjižničar pa ga bo vnesel ob vašem obisku. URA PRAVLJIC V MARCU: V sredo, 22. marca, bo ob 18. uri O DRUGAČNOSTI skozi pravljice pripovedovala dipl. med. sestra Majda Šmit. Vabljeni ste otroci in starši. Svojo prisotnost potrdite tako, da v knjižnici do takrat dvignete vstopnico. Vstopnine ni. Aprila bomo prav tako uro pravljic ponovili v knjižnici v Šentvidu pri Stični. O datumu vas bomo obvestili. KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) Kultura za velike in male. Ivančna Gorica, marec 2006 17 MALE PREŠERNOVE NAGRADE Osnovna šola Stična ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto podeli male Prešernove nagrade. Ponavadi jih prejmejo učenci, ki se v daljšem obdobju ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, ter njihovi mentorji. Na letošnji proslavi so v športni dvorani OS Stična pod vodstvom svojih mentorjev nastopili vsi pevski zbori OS Stična, tako z matične kot tudi s podružničnih šol. Poleg dvajsetih učencev so male Prešernove nagrade prejele tudi učiteljice Julijana Bačič, Jožica Ferlin, Anica Grčman, Jožica Sinjur in Lidija Zaje, ki so se izkazale z dolgoletnim mentorskim delom. Lojze Grčman KD AMBRUS PREDSTAVILO NOVO IGRO Kulturno društvo Ambrus v tem suhokranjskem kraju deluje že približno deset let. Vsako leto pripravijo novo igro, ki jo predstavljajo doma in v okoliških krajih. Sodelujejo tudi z Doretom Južino, ki pomaga pri oblikovanju scene. Letos je režiser Robert Bradač na oder postavil komedijo Daria Foja Niti tat ne more pošteno krasti. Gre za zgodbo o tatu, ki ga žena pokliče kar na delovno mesto, torej v hišo, kjer ponoči krade. Nato ga presenetita še gospodar hiše in njegova ljubica. Slednja skleneta, da ga bosta upijanila, ker ju tako pač ne bo mogel izdati. Pozneje pride še gospodarjeva žena in nihče natančno ne ve, s kom je poročen. Gospodar namreč predstavlja tata in svojo ljubico kot moža in ženo. Komedija zmešnjav doseže vrhunec, ko se vsem omenjenim pridružita ljubosumna tatova žena in ljubimec gospodarjeve žene, ki pa je v resnici mož gospodarjeve ljubice. Na koncu se vsi sprenevedajo in govorijo o nesporazumu. Tega si želi pošteno razjasniti le tat, ki pa mu ne pustijo do besede. Tako je poštena le oseba, ki »poklicno« krade, vsi drugi pa lažejo in se sprenevedajo, da bi prikrili svoje napake. Predstava, ki je premiero doživela na kulturni praznik v ambruški kulturni dvorani, je požela salve smeha. Lojze Grčman PRISLUHNILI SMO MARTINU STRELU Dan pred 8. februarjem smo se učenci in učitelji zbrali v šolski avli in s prireditvijo obeležili slovenski kulturni praznik. Z recitalom smo počastili spomin na pesnika Franceta Prešerna, nato pa še s svojimi pesniškimi poskusi razmišljali o življenju in kulturi. Prireditev je spremljal maratonski plavalec gospod Martin Strel ter nam v drugem delu prireditve predstavil svoje - delo in dosežke. »Plavam za mir, prijateljstvo in čiste vode,« nam je povedal ter ob slikah razlagal svoje plavalne dosežke. Ob posnetkih smo podoživljali plavanje po reki Parana, ki jo je premagoval med 15. novembrom in 8. decembrom 2003. Dolga je 3940 km in se v jeziku Indijancev imenuje Mati morja. Navdušil nas je s pripovedovanjem o Argentini in slapovih Ignazu, ki so med najlepšimi na svetu. Sledil je film in komentar o plavanju po reki Jangce. Prevzel nas je njegov spopad z najdaljšo azijsko reko, zato smo brez težav odgovarjali na vprašanja plavalca, kije vsak pravilen odgovor nagradil s sliko, posterjem ali knjigo. Nika Mrzelj, OS Ferda Vesela Sent\'idpri Stični VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ STROJNIŠTVA izredni študij v Ljubljani '2006/07 za pridobitev VI. stopnje izobrazbe in poklica inženir strojništva VEČ INFORMACIJ O VPISU: • v referatu šole na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad, Ptujska 6, Ljubljana (ob torkih in četrtkih med 11. in 17. uro, soba 170, Ksenija Hren); • po telefonu: 01 280 53 28 ali gsm: 040 473 810: • E-pošta: minerva.edu@siai.net: wsv\v.'mstitut-minci~v;i-si SLOVESNO OB PREŠERNOVEM DNEVU Tatjana Lampret se je ob koncu svojega službovanja na mestu vodje območne izpostave JSKD Ivančna Gorica, zahvalila za sodelovanje županom občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. občinstvu: »Igrala sem zaporedoma pet let, preizkusila sem se v različnih vlogah, zadnja pa je bila vloga Matilde - Smrti. "To sem študirala z vso svojo dušo, čeprav vloga smrti ni ravno najbolj zaželena, zaradi njenega negativnega naboja," je povedala z iskrivimi očmi, saj v igranju zelo uživa: "Vsaka vloga je nek nov izziv in vsak izziv ti da nekaj novega, novo moč in novo energijo. Igra mi je dala veliko moči in novih znanj, pa tudi samozavesti. Vse, kar počnem, je predvsem ljubiteljsko in prostovoljno, za dušo, da se sprostim, zato bom tudi v prihodnje z veseljem sodelovala na kulturnem področju." Jana Kutnar pa ni dejavna le kot igralka, čeprav se je v zadnjem času preizkušala večinoma na igralskih odrih: "Pela sem tudi v pevskem zboru, hodila v glasbeno šolo, kjer sem se učila igrati klaviature, opravila plesni tečaj," je Jana na kratko opisala, s čim se še ukvarja v prostem času. Znanj ji res ne manjka, kako pa se je znašla na gledaliških odrih? "Pravzaprav ne vem; preizkusila sem se v svoji prvi vlogi in nekako mi je to prišlo do srca. Vsako vlogo sem iz leta v leto raje sprejela in lahko rečem, da v vsako dam vse svoje srce in dušo ter odigram po svojin najboljših močeh." Jana Kutnar je še povedala, da ji Jurčičevo priznanje pomeni veliko, da je velika spodbuda za naprej. FRANCI BRADAČ Dolgoletni igralec v letnem gledališču na Muljavi, vedno pripravljen pomagati svojim soigralcem in poskrbeti za dobro vzdušje tako na odru kot v za-odrju - Franci Bradač: "Bil sem izredno počaščen, da sem prejel Jurčičevo priznanje. Zahvaljujem se vsem, ki so me predlagali in izbrali za to nagrado." Pred odrskimi lučmi se Franci Bradač preizkuša že cela desetletja: "Na Muljavi igram že 22 let. Res je, da nisem bil zraven ravno vsako leto; nekajkrat sem manjkal, ampak če sem le mogel, sem z veseljem sprejel vsako vlogo. Letos v Sosedovem sinu verjetno ne bom mogel igrati, bosta pa moje delo nadaljevala moj sin Primož in hči Mateja. Za naprej bomo pa še videli.« Katero vlogo pa je Franci Bradač najraje sprejel in igral? "Vedno mi je bila pri srcu kakšna kmečka vloga, igra preprostega človeka, in če sem si jo le želel, sem jo dobil. Ampak najljubša mi je bila vloga Obrščaka v Desetem bratu in drugih predstavah, skratka, najraje sem igral krčmarja," je poudaril Bradač. A le čemu taka navezanost na to vlogo? "Mogoče zato, ker je bilo vino zraven." se je prešerno nasmejal zvesti muljavski igralec, ki ima že veliko izkušenj na gledaliških odrih, in kot je povedal, igranje priporoča tudi mlajšim rodovom: "Naj se mladi ukvarjajo s kulturo, z igranjem, kajti to je več kot le igranje. Predvsem je to druženje več generacij, ustvarjanje kulturnih in medsebojnih vezi. Res lepo je biti v takih skupinah, kot je muljav-ska. Uživam v tem." 55 Na predvečer največjega slovenskega kulturnega praznika - Prešernovega dneva - je v Ivančni Gorici potekala slovesna prireditev, ki jo skupaj pripravljajo tri občine: Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje. Glavni organizatorki izredno navdihujoče prireditve sta bili Zveza kulturnih društev občin Ivanč- na Gorica, Dobrepolje in Grosuplje ter Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Slovesnosti, ki je bila prežeta z zborovsko pesmijo, folklornim plesom in orkestralno glasbo, so se udeležili župani omenjenih občin: Jernej Lampret, Anton Jakopič in Janez Lesjak. Osrednji dogodek je bil vsekakor podelitev Jurčičevih priznanj za leto 2005, ki jih prejmejo zaslužni posamezniki, skupine in društva na področju ljubiteljske kulture. Letos so podelili šest priznanj. Dobitnika iz občine Ivančna Gorica sta Jana Kutnar iz Kulturno-umetniškega društva Temenica in Franci Bradač, član Kulturnega društva Josipa Jurčiča Muljava; iz občine Grosuplje so prejeli nagrado Brane Petrovič. Kulturno društvo Šmarje - Sap, in Alojz Skrjanc iz društva Račna. Odgovorna urednica občinskega časopisa Naš kraj Mihaela Steklasa pa je letošnja dobitnica Jurčičevega priznanja iz občine Dobrepolje. Prireditev, je bila, kot smo že napisali, v znamenju pesmi, glasbe in plesa, ki so jih v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani Kulturnega doma Ivančna Gorica predstavile različne skupine iz vseh treh občin. Kot se spodobi, se je po dvorani najprej razlegla slovenska himna, ki je prišla iz grl moškega pevskega zbora Corona iz Grosupljega; ta se je na prireditvi predstavil še z odlično interpretacijo nekaterih Prešernovih pesmi. S harmoniko in plesom je vidno navdušila mlada folklorna skupina iz Stične. Sproščenost in prijaznost prireditve so ob koncu nadaljevali in zaključili še člani Dobrepoljskega orkestra mladih pod vodstvom Braca Doblekarja, ki so v goste povabili tudi mlado pevko Andrejo Zupančič. Stene kulturnega doma pa so krasile umetnine članov Univerze za tretje življenjsko obdobje. Prireditev je od začetka do konca uspešno vodila Anica Volkar. Pozdravni nagovor je pripadal županu občine gostiteljice Jerneju Lampretu, ki je v svojem govoru poudaril pomembnost kulturnega ustvarjanja in kulturnih odnosov, ki se odražajo v našem vsakdanjem življenju. Letošnja prireditev pa je bila zaznamovana tudi z ganljivim nagovorom Tatjane Lampret, ki zaključuje svojo poklicno pot na Javnem skladu za kulturne dejavnosti v Ivančni Gorici, a obljublja, da bo še vedno delovala na različnih kulturnih področjih; če ne drugje, zagotovo na Muljavi. Moramo omeniti, da je organizirala nešteto pevski revij, gledaliških predstav, pevskih nastopov, likovnih delavnic, literarnih srečanj in lahko bi naštevali v nedogled. Skratka, sproščena, prijazna, pa tudi ganljiva prireditev ob Prešernovem dnevu. KRATKA PREDSTAVITEV JURČIČEVIH NAGRAJENCEV IZ OBČINE IVANČNA GORICA JANA KUTNAR Jana Kutnar je mlada, a nadebudna in marljiva članica Kulturno-umetniškega društva Temenica. Na odrih temeniškega društva se je preizkusila že v več vlogah, večinoma v komedijah, ki so še posebej priljubljene pri 18 Ivančna Gorica, marec 2006 JStap BOGASTVO DOMOZNANSKE ZAKLADNICE POSTAVLJENO NA OGLED strokovnjake. Pojem kulture pa je širok, širši kakor si mislimo. Pri programu otvoritve razstave so torej sodelovali člani domačega kulturnega društva, likovniki Ferda Vesela pa so razstavljali v svojih galerijskih prostorih. BESEDA 0 AVTORJU JOŽETU BURNARJU Morda ni prav da koga izmed trojice avtorjev posebej izpostavljamo, pa vendar razstava je v veliki meri Burnarjeva, sam zbiratelj pa je tudi sicer zanimiva oseba, tako, da po kakšni uri pogovora z njim ne manjka teme za pisanje. Jože Burnar po rodu Sentvidčan, - danes živi v Velikih Češnjicah - se z zbiranjem razglednic ukvarja že od leta 1990 dalje. Do sedaj se je v njegovi zbirki nabralo že 800 in več različnih razglednic, pretežno dolenjskih krajev; v zadnjem času pa nastaja tudi obsežna zbirka ljubljanskih razglednic. Poleg razglednic pa hrani vrsto starih fotografij, listin, knjig, kovancev, bankovcev in vsega kar diši po starem. Posebno ponosen je na zapuščino fotografa Erjavca, ker pa je po poklicu gostinec mu ne manjka tudi lepa zbirka kuharskih knjig. Lahko rečemo, da živi za svoj hobi, s pomočjo interneta pa ima poti do starih razglednic speljane tudi drugod po svetu, seveda pa so tudi tujci tisti, ki zbirajo in odkupujejo naše razglednice. Tudi računalniki so prava Jožetova strast in še posebej uživa, če mu uspe obuditi kakšnega, ki je že odpisan. Vsi torej, ki vas ta del naše dediščine zanima - ne bo vam žal če se povežete z Jožetom. če pa morda hranite kaj, kar bi njemu prav prišlo, pa ne veste kam s tem. sedaj veste, da je Jože pravi naslov. MEDVOJNI DOGODKI prešernov dan 1942 Zima 1942 je bila zelo huda, januarja in tudi februarja je živo srebro mnogokrat padlo pod minus 30 stopinj Celzija. Okupirana Ljubljana je bila obdana z bodečo žico. Italijani so na vse načine ustrahovali zavedne ljudi: streljali so talce, zapirali in internirali ljudi... Vendar odpora v Ljubljani niso zatrli. Zavedni Ljubljančani so bili organizirani v organizaciji OF, v terenskih odborih, pododborih pa tudi v večjih delavnicah in tovarnah, na šolah, v domovih itd. Jaz sem se v Ljubljani učil za vodovodnega instalaterja ter inštalaterja centralne kurjave pri ing. Likarju v Slomškovi ulici. Pomočnikov in vajencev nas je bilo nekaj več kot 30. Naš poverjenik OF je bil pomočnik Miklič. Za Prešernov dan leta 1942 je bila napovedana velika trosilna akcija. Na predvečer Prešernovega dne nam je poverjenik OF razdelil listke, vsakemu kakih 100 do 200. Listki so bili veliki približno 10x7 cm; bile so to slovenske zastavice z rdečo peterokrako zvezdo in napisi, kot na primer: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi, Največ sveta otrokom sliši Slave, Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan svobode, Smrt fašizmu - svobodo narodu, Živela OF! in podobno. Naša naloga je bila listke raztrositi po celi Ljubljani. Leta 1942 je bilo ta dan po Ljubljani še mnogo snega in hud mraz, a ceste in pločniki so bili očiščeni. Premišljeval sem, kam bi skril listke, da jih ne dobijo Italijani, če me ustavijo. Vedel sem: če me dobijo, sledi najmanj dolgoletna ječa, če ne Gramozna jama. Listke sem dal v klobuk in ga poveznil na glavo. Ko sem bil na nasprotni strani stare elektrarne, v Slomškovi ulici, me kar naenkrat ustavijo Italijanski karabinerji »sta ferma, alto la mani«. Vame so imeli uperjene puške. Seveda sem dvignil roke in se ustavil. Italijani so me najprej pretipali, ali imam kako orožje, in ker ga nisem imel, so dovolili, da spustim roke. V polomljeni italijanščini sem vprašal, ali lahko pokadim cigareto. Italijani so mi dovolili. Prižgal sem cigareto, potem pa čakal - bo, kar bo. Italijani so me vsega preiskali, tudi sezuti sem se moral. Pod klobuk pa ni nihče pogle- dal. Ker niso nič našli, so mi dovolili, da grem. Z veseljem sem si oddahnil in hitro odšel. Ko sem videl, da me Italijani več ne vidijo ter ni nikogar v bližini, sem dvignil klobuk. Vsi listki, ki naj bi jih raztrosil posamezno, so naenkrat zleteli izpod njega. Vesel, da se je tako končalo, sem odšel v vajeniški dom, kjer sem stanoval. Naslednjega dne, na Prešernov dan, so Italijani po Ljubljani dobesedno noreli. Mesto je bilo zasuto s tisoči listkov, zidovi pa popisani s protiitalijanskimi in protifašističnimi parolami. Na drevesih in vrh zvonikov so bile obešene slovenske zastave s peterokrakimi zvezdami. Italijani so pometali listke, brisali parole in uničevali zastave. To pa ni bilo enostavno: obešene so bile namreč na najvišjih točkah, Italijani pa niso imeli dovolj visokih lestev. Prešernov dan leta 1942 je bil zame najlepši in tudi zelo srečen dan. Prejšnji večer se je srečanje z Italijani dobro končalo, na sam praznik pa sem užival, ko sem videl, v kakšni zadregi so bili Italijani. Ciril Jurčič IMAMO TUDI PREŠERNOV POHOD Za našo občino postaja vse večja značilnost, da ima številne pohodne poti oz. pohode. Eden takšnih je tudi t.i. Prešernov pohod, ki je letos na slovenski kulturni praznik potekal že sedmo leto. Pravzaprav gre pri tem prijetnem dogodku za pohod, ki gaje pred leti prvič v družinskem krogu organiziral Milan Vrhovec iz Stične. Pot se začne na Viru pri Stični in konča v osrčju naše Suhe krajine, v Milanovi zidanici na Pajčni.Ta družinski krog pa se je ob ponovitvah pohoda začel širiti in družini so se pridružili še prijatelji in sorodniki, njim pa že drugi prijatelji in sorodniki, tako da se je pohoda udeležilo tudi že do 150 takšnih "prijateljev in sorodnikov". Letos jih je bilo okoli sto. V tej zanimivi družbi sta tudi župan naše občine in direktor občinske uprave, tako da je potemtakem pohod vendarle uradna prireditev. Gre torej za prijeten dogodek, ki ga zaznamujeta dobra volja in rekreacija, ker pa pohod poteka na slovenski kulturni praznik, Milan s prijatelji poskrbi tudi za kakšen kratek kulturni program, pa tudi če je to samo zapeta slovenska Zdravljica. Letos so pohodnike še posebej presenetili vaščani Kitnega Vrha, ki so jih prijazno sprejeli in jih okrepčali s kuhanim vinom, pečenim krompirjem in ocvirki. Zato se želijo organizatorji zahvaliti njim in TD Zagradec ter tudi sponzorjem, ki pomagajo, da pohod le ni preveč predrag. Veseli družbi želimo še veliko pohodov: pravijo, da njihov »krog« ni zaprt, torej se lahko tudi vi znajdete med njimi. mš PREŠERNOVI DNEVI ZAGRAŠKIH ŠOLARJEV Kdo je ta pesnik, kako je živel, se sprašujemo učenci podružnične šole Zagradec. Čeprav je pisal na malo drugačen način, kot govorimo danes, se da razumeti, daje že pred davnimi časi ustvarjal, bil vesel, zaljubljen, razočaran, nesrečen in žalosten, kakor je lahko danes kdo izmed nas. Ker je na poseben način imel rad otroke, smo ob njegovem dnevu in slovenskem prazniku brali njegove pesmi, peli himno, katere besedilo je napisal, in dr. Prešerna tudi narisali. Pripravili smo kulturni program. Otroški pevski zbor je nastopil že v petek , 3. februarja, na matični šoli, dan zatem, v soboto, pa smo nastopi-. li še recitatorji in plesalci na krajevni Katja Zlajpah, proslavi, v kulturnem domu v Za- 2. razred OS Zagradec gradcu. Z nami je bila mlada umetni- ca Vanja Erjavec, kije obogatila glasbene točke s klavirsko spremljavo.Namesto fig smo dobili čokoladke, pohvalila in pogostila sta nas predsednik krajevne skupnosti Stanko Kralj in predsednica turističnega društva Helena Kastelic.Veseli smo bili tolikšnega obiska. Ta dan nam bo ostal v lepem spominu. Smo in ostali bomo Prešernovi. Slavka Nahtigal, prof. ADELA-MARGITA PETAN RAZSTAVLJALA VIVANČNI GORICI Na slovenski kulturni praznik se je v župnijskem razstavnem prostoru v Ivančni Gorici zgodila zanimiva otvoritev. Gre za razstavo slikarke Adele-Margite Petan, ki jo je avtorica poimenovala Cvetni šopki in pokrajine. Naslov nakazuje vedrino, likovna dela pa živo govorijo o slikarkinem svetlem pogledu na svet in življenje. Avtorica se za pomoč pri postavitvi razstave zahvaljuje ivanškemu župniku Jožetu Kastelicu. Lojze Grčman šotne tudi razne društvene, priložnostne in športne razglednice. Zanje imata prav gotovo največ zaslug znana fotografa Jožef in Janko Erjavec iz Višnje Gore. Vsega kar je bilo moč videti v nekaj dneh obstoja tokratne razstave ni mogoče na kratko opisati. Nekaj podobnega, predvsem s poudarkom na krajih Jurčičeve poti, je bilo moč videti tudi v Mestni hiši v Višnji Gori ob priložnosti letošnjega pohoda po Jurčičevi poti. Vsekakor gre za izredno bogato dediščino, ki kar kliče po tem, da jo vzamemo v roke in ji damo pomembno mesto tudi v današnjem času. Morda je tudi zato prava škoda, da želja izpred desetih let, da bi razglednice krajev naše občine dočakale knjižno izdajo s spremnim besedilom, še vedno ni izpolnjena. Nedvomno imamo prave zbirateljske navdušence in tudi primerne Letošnja osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku je v Šentvidu pri Stični potekala v sodelovanju s KD Vidovo in KD likovnikov Ferda Vesela. Posebnost tokratnega praznovanja pa je bila razstava izrazito občinskega pomena, saj so bile na ogled postavljene stare razglednice različnih krajev naše občine. Skoda le, da je termin otvoritve razstave sovpadal s terminom osrednje občinske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, s podelitvijo Jurčičevih priznanj. Pravzaprav je pri tokratni razstavi šlo za dopolnitev razstave, ki je bila postavljena na ogled pred natanko desetimi leti, ko so v Šentvidu prvič svoje razglednice razstavili zasebni zbiralci Jože Burnar, Marko Korenčan, Miloš Mikolič in Mihaela Zajc-Jarc. Tokrat je bila razstava še izpopolnjena, razglednice pa so razstavljali poleg domačina Jožeta Burnar-ja in enega največjih zbiralcev razglednic na Slovenskem, Marka Korenčana iz Ljubljane, še imetnik največje zbirke višnjegorskih razglednic - Stane Rus iz Višnje gore. O razstavi izpred desetih let je v decembrski številki Klasja leta 1995 pisala Ksenija Medved, prepričan pa sem, da ne bo odveč če zopet napišemo nekaj besed o tem neprecenljivem bogastvu naše dediščine. Na razstavi so bile predstavljene razglednice 21-ih krajev naše občine, največ jih je bilo iz Šentvida, Višnje Gore in Stične, kar nekaj iz Muljave, Krke in Zagradca, vmes pa tudi posamezni primerki razglednic Pristave nad Stično, Bojanskega vrha. Gradišča, gradu Pod-smreka in seveda Polževega. Poleg klasičnih turističnih razglednic so bile pri- Ivančna Gorica, marec 2006 19 ttšSŠB Na podlagi 57., 61., 62., člena in členov od 100. do 120. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) ter Pravilnika o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje kulturnih programov/projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št.141/2004,17/2006) ter Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 93/05) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov/projektov na področju kulture v Občini Ivančna Gorica za leto 2006 1. Naročnik: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa za sofinanciranje programov/projektov na področju kulture iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica so programi in projekti na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju knjižne, knjižničarske, glasbene, plesne, gledališke, lutkovne, literarne, novinarske, likovne, fotografske, filmske, vldeo in knjižno-založniške dejavnosti, varstva kulturne dediščine ter upravljanja z objekti, ki služijo izvajanju kulturnih programov. 3. Na javni razpis se lahko prijavijo sledeči izvajalci letnih kulturnih programov/projektov: - fizične in pravne osebe, ki opravljajo kulturno umetniške dejavnosti in imajo prebivališče oziroma sedež v Občini Ivančna Gorica (kulturna društva in njihove zveze; samostojni ustvarjalci na področju kulture; javni skladi; v primeru avtorskih programov pa njihovi avtorji), - mladi umetniki, ki imajo stalno bivališče v Občini Ivančna Gorica, ki niso starejši od 30 let, njihovo dosedanje delo in javno priznani uspehi pa potrjujejo njihovo izjemno nadarjenost, za izvedbo posameznih programov ali študijsko izpolnjevanje doma in v tujini, - organizatorji kulturnih prireditev za gledališka In glasbena gostovanja, razstave, abonmaje, pregledna srečanja, tekmovanja, festivale, multi-medijske in druge prireditve, če imajo za izvedbo zagotovljene kadrovske, finančne in prostorske možnosti, - javni zavodi na področju kulture, katerih (soustanovitelj je Občina Ivančna Gorica, za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanoviteljskega akta javnega zavoda, - drugi zavodi, ki delujejo na področju kulture v občini, in imajo reference za kakovostno izvedbo programa, - lastniki nepremične kulturne dediščine, ki ima status spomenika ali pa je vpisana v zbirni register dediščine, za redno vzdrževanje oziroma sanacijo kulturne dediščine, pod pogoji, kot jih določa zakon, - lastniki in upravljavci objektov, ki služijo izvajanju kulturnih programov in so bili s Sklepom o določitvi nepremičnin in opreme, ki sestavlja javno infrastrukturo na področju kulture (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96 in 9/96) določeni za javno infrastrukturo na področju kulture, za redno vzdrževanje objektov. 4. Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - imajo sedež oziroma prebivališče v občini Ivančna Gorica, - imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo kot to določa Zakon o društvih, - vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih, - da vsaj 1x letno svoje delo predstavijo javnosti, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje kulturnih aktivnosti, - da vsako leto občinski upravi redno dostavijo poročilo o realizaciji programov in/ali projektov za preteklo leto, - delujejo na področju kulture najmanj eno leto. 5. Okvirne višine sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje področja kulture za leto 2006, so: - 4.360.000,00 SIT - skupni programi občinskega, medobčinskega in območnega značaja - 14.600.000,00 SIT - programi kulturnih društev -1.300.000,00 SIT - kulturni projekti - 1.200.000,00 SIT - oprema kulturnih društev - 435.000,00 SIT - investicijsko vzdrževanje in obnove kulturnih spomenikov - 3.000.000,00 SIT - investicijsko vzdrževanje kulturnih domov 6. Dodeljena sredstva izvajalcem kulturne dejavnosti za leto 2006 morajo biti porabljena v letu 2006. 7. Razpisna dokumentacija je na voljo deset dni po objavi razpisa v občinskem glasilu Klasje, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan med 8. in 10. uro ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://ivancna-gori-ca.si. Podrobnejše informacije posredujeta Janja Garvas Hočevar in Mojca Globokar Anžlovar, tel.01/78-78-385. 8. Prijavitelji, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti: zpolnjeno prijavo na razpis, izpolnjene obrazce iz razpisne dokumentacije (vsi prijavitelji) ter vse v razpisni dokumentaciji zahtevane priloge, - s podpisom potrjen vzorec pogodbe (vsi prijavitelji), - kopijo odločbe oziroma sklepa o registraciji (samo tisti, ki se prijavljajo prvič), - kopijo odločbe o statusu (samo samostojni ustvarjalci na področju kulture In sicer tisti, ki se prijavljajo prvič), - dokazilo o lastništvu, projekt obnove in spomeniško varstveno soglasje za projekt obnove (samo prijavitelji spomeniškovarstvenih programov). Prijave in ostale prijavne obrazce morajo podpisati upravičene osebe - zastopniki oziroma fizične osebe osebno ali njihovi pooblaščenci. 9. Merila Kulturni programi/projekti se ocenijo v skladu z merili in kriteriji in ob upoštevanju specifičnosti posameznih programov/projektov. Programi in projekti se točkujejo. Vrednost točke se določi v skladu s proračunskimi sredstvi za razpisano leto. Višina sofinanciranja posameznega programa in projekta je odvisna od skupnega števila zbranih točk in vrednosti točke. Osnovna dejavnost ljubiteljskih kulturnih skupin se sofinancira le pod pogojem, da rezultate svojega dela predstavijo publiki vsaj enkrat letno. Vrednotenje se opravi tako, da se točkuje naslednje elemente: 1. Program a. Študij oziroma priprava programa; b. Izvedba programa; c. Stroški prostora za študij in izvedbo programa. 2. Projekti a. Organizacija kulturnih prireditev; b. Obnova kulturnih spomenikov in ostale kulturne dediščine; c. Investicijsko vzdrževanje objektov, ki služijo izvajanju kulturnih programov/projektov; d. Izdaja tiskanih gradiv (lahko zapisani tudi na CD) na področju kulture. 3. Nakup in vzdrževanje opreme. 4. Kakovost in visoka obletnica delovanja. Ad 1. a. Študij oziroma priprava programa Pri študiju programa se glede na zahtevnost programa prizna različno število vaj oziroma delovnih srečanj, ki ob enem pomeni tudi število priznanih točk. Točkuje se le priprava na enega izmed treh oziroma štirih možnih programov (navedeni po alineah). Za samostojni premierni koncert oziroma predstavo se šteje samo izvedba novih del, ki jih izvajalec še ni izvajal; za samostojni celovečerni koncert oziroma prireditev je treba izvesti vsaj eno tretjino novih del in dve tretjini starih del iz minulih let; za polovičen letni koncert oziroma prireditev mora izvajalec izvesti 15-20 minutni nov program in nekaj del iz minulih let (sem ne sodi sodelovanje na revijah in tekmovanjih na občinski, območni, regijski in državni ravni). Število priznanih vaj je naslednje: a) pihalni in simfonični orkestri - 30 ali več instru- mentalistov: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 100 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 90 vaj - polovični letni koncert 60 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 30 vaj b) instrumentalne skupine pod 30 instrumentalistov: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 80 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 60 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj c) pevski zbori od 16 ali več pevcev: (1 vaja = 2 šolski url) - samostojni premierni letni koncert 90 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 60 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj d) pevski sestavi do 16 pevcev: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 90 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 60 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj e) otroški In mladinski zbori: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni nastop 50 vaj - samostojni celovečerni letni nastop 30 vaj - polovični letni koncert 20 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 10 vaj f) folklorne skupine: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni ietni nastop 90 vaj - samostojni celovečerni letni nastop 70 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj g) plesne skupine: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni nastop 70 vaj - samostojni celovečerni letni nastop 50 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj h) gledališke in lutkovne skupine: (1 vaja = 3 šolske ure) - za predstavo v letnem gledališču 100 vaj - za predstavo nad 2 h 70 vaj - za predstavo od 1 -2 h 50 vaj - za predstavo do 1 h 30 vaj i) literarna In novinarska dejavnost: (delovno srečanje = 2 šolski uri) 50 delovnih srečanj j) likovne in fotografske skupine: (delovno srečanje = 3 šolske ure) - organizacija ex tempora ali kolonije 50 delovnih srečanj - priprava skupinske razstave, redno delovanje 40 delovnih srečanj k) video In filmska dejavnost: (delovno srečanje = 3 šolske ure) - priprava lastne celovečerne vldeo oziroma filmske produkcije 100 delovnih srečanj - priprava dokumentarne kratkometražne video produkcije (do 20 min) 40 delovnih srečanj - organizacija video in filmskih delavnic 30 delovnih srečanj. Ad 1. h. Izvedba programa Občini Ivančna Gorica je treba poslati ustrezna dokazila o izvedenem programu. Pri posameznem izvajalcu se točkuje le eden izmed dveh, treh oziroma štirih možnih projektov. a) pihalni In simfonični orkestri - 30 ali več instrumentalistov: - samostojni premierni letni koncert 300 točk - samostojni celovečerni letni koncert 100 točk - polovični letni koncert 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk b) instrumentalne skupine pod 30 instrumentalistov: - samostojni premierni letni koncert 180 točk - samostojni celovečerni letni koncert 60 točk - polovični letni koncert 30 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk c) pevski zbori 16 ali več pevcev: - samostojni premierni letni koncert 300 točk - samostojni celovečerni letni koncert 100 točk - polovični letni koncert 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk d) pevski sestavi do 16 pevcev: - samostojni premierni letni koncert 180 točk - samostojni celovečerni letni koncert 60 točk - polovični letni koncert 30 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk e) otroški In mladinski zbori: - samostojni premierni letni nastop 90 točk - samostojni celovečerni letni nastop 30 točk - polovični letni koncert 15 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 5 točk f) folklorne skupine: - samostojni premierni letni nastop 300 točk - samostojni celovečerni letni nastop 100 točk - polovični letni nastop 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk g) plesne skupine: - samostojni premierni letni nastop 300 točk - samostojni celovečerni letni nastop 100 točk - polovični letni nastop 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk h) gledališke in lutkovne skupine: - za premiera v letnem gledališču 500 točk - za premiera nad 2 h 300 točk - za premiera od 1 -2 h 150 točk -zapremiera do 1 h 50točk i.) literarna in novinarska dejavnost: - celovečerna prireditev 150 točk - organizacija delavnic 150 točk j) likovne in fotografske skupine: - organizacija ex tempore, kolonije, natečaji 300 točk - priprava skupinske razstave z lastnimi novimi deli 300 točk - organizacija likovnih oziroma fotografskih delavnic 150 točk k) video In filmska dejavnost- projekti posameznih ali več avtorjev: - lastna celovečerna vldeo oziroma filmska produkcija 300 točk - dokumentarna kratkometražna video produkcija (do 20 min) 150 točk - organizacija video in filmskih delavnic 50 točk. Ad 1. c. Stroški prostora za študij in izvedbo programa Za ta sredstva lahko kandidirajo Izvajalci kulturne dejavnosti, če dokažejo, da imajo s prostorom, kjer se odvija njihova redna dejavnost, stroške v zvezi z ogrevanjem ter električno energijo. Izbor društev In višino sredstev sofinanciranja za stroške prostora z upoštevanjem števila vadbenih ur ter kvadrature vadbenega prostora, na podlagi prioritet, ocene ter mnenja komisije Iz 6. člena tega pravilnika, v okviru razpoložljivih sredstev zagotovljenih v proračunu tekočega leta, določi župan. Do sredstev je upravičen organizator prireditve v občini. Do konca februarja je potrebno predložiti poročilo ter potrebne priloge o prireditvah v preteklem letu, ki so bile sofinancirane Iz občinskega proračuna. Ad 2. b. Obnova kulturnih spomenikov in ostale kulturne dediščine Za sredstva iz tega naslova lahko kandidirajo vse fizične in pravne osebe, ki so lastniki ali upravljavci objekta lociranega na območju občine Ivančna Gorica, razglašenega za kulturni spomenik lokalnega pomena oziroma v postopku razglasitve ali vpisanega v zbirni register kulturne dediščine. Lastniki ali upravljavci morajo imeti zagotovljena denarna sredstva v višini najmanj 70% upravičenih stroškov, ter druge materialne, kadrovske In organizacijske možnosti za izpeljavo prijavljenih projektov obnove. Predlagatelj mora pridobiti tudi mnenje odgovornega konservatorja, ter prijavi priložiti fotografije obstoječega stanja. Prednost pri financiranju bodo Imeli projekti: - glede na stopnjo zaščitenosti, - glede na pomen spomenika v občini Ivančna Gorica, - glede na stopnjo ogroženosti spomenika, - ki jih financira Ministrstvo za kulturo RS. Merila in kriteriji za sofinanciranje: - stopnja zaščitenosti spomenika - do 50t (50t-prvi varstveni režim, 30t-drugi, 10t-tretji), - pomen spomenika za občino - do 30t, - stopnja poškodovanosti objekta - do 20t, - projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo - 20t, - višina sredstev iz drugih virov - do 20t, - pomen za krajevno zgodovino In domoznanstvo - do 201. Ad 2. c. Investicijsko vzdrževanje objektov, ki služijo izvajanju kulturnih programov/projektov Za sredstva sofinanciranja investicijskega vzdrževanja objektov, ki služijo izvajanju kulturnih programov/ projektov in so bili s Sklepom o določitvi nepremičnin in opreme, ki sestavlja javno infrastrukturo na področju kulture (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96 in 9/96) določeni za javno infrastrukturo na področju kulture, lahko kandidirajo lastniki In upravljavci objektov. Predlagatelji morajo Imeti zagotovljena denarna sredstva za izvedbo projekta investicijskega vzdrževanja objekta v višini najmanj 60% upravičenih stroškov. Izbor predlagateljev in višino sredstev sofinanciranja na podlagi prioritet, ocene nujnosti ob- nove, realnih možnosti izpeljave in mnenja komisije iz 6. člena tega pravilnika, določi župan. Ad 2. d. Izdaja tiskanih gradiv (lahko zapisanih tudi na CD) na področju kulture Do sredstev so upravičena kulturna društva in posamezniki, ki bodo izdajatelji tiskanih gradiv (lahko zapisana tudi na CD) na področju kulture in bodo izšla v letu sofinanciranja. Prednost pri sofinanciranju bodo Imela kulturna društva In posamezniki za izdaje tiskanih gradiv, ki so povezana z zgodovinsko in kulturno dediščino društva oziroma kraja, namenjena čim večjemu številu uporabnikov In tista, ki bodo s predvideno finančno konstrukcijo opravičila namembnost sofinanciranja. Predlagatelj mora imeti zagotovljena denarna sredstva v višini najmanj 70% upravičenih stroškov. Izbor predlagateljev in višina sredstev sofinanciranja na podlagi prioritet, ocene pomembnosti za kraj ali občino, realne možnosti in mnenja komisije iz 6. člena tega pravilnika, določi župan. Ad 3. Nakup in vzdrževanje opreme Do sredstev za sofinanciranje so upravičena kulturna društva, če dokažejo, da je nakup In vzdrževanje opreme nepogrešljivo za izvajanje njihove redne dejavnosti, ter imajo za nakup in vzdrževanje opreme zagotovljenih vsaj 60% lastnih sredstev. Prednost pri sofinanciranju bodo imela društva, ki že daljše obdobje (več let) niso koristila sredstev Iz tega naslova. Oprema, ki je bila sofinancirana s strani Občine Ivančna Gorica, mora ostati v lasti kulturnega društva. uspešno nastopa na mednarodnih tekmovanjih 50%, izvajalcu, ki je v najvišjem državnem rangu 30%, in izvajalcu, ki doseže najvišjo uvrstitev na regionalnem nivoju, 20 % vseh točk, ki jih zbere v preteklem letu za izvedbo programa. 2. V letu, ko praznuje izvajalec visoko obletnico delovanja, mu pripada dodatno število točk, In sicer: za 10. obletnico 20%, za 25. obletnico 40% in za 50. obletnico 70% vseh točk, ki jih je v preteklem letu zbral za vaje in Izvedbo programa, vendar pod pogojem, da za to priložnost pripravi In izvede zahtevnejši jubilejni program. Rekreativni orkestri in zbori V to skupino sodijo orkestri in zbori, ki zaradi višje starosti članov, psihosocialnih In drugih razlogov, ne čutijo potrebe, ali pa ne zmorejo pripraviti samostojnega javnega koncerta, se pa dejavno vključujejo v svoje bivalno okolje. Tem pripada: 1. za vaje enkrat letno 100 točk, 2. za vsak javni nastop po 10 točk, vendar se prizna največ 5 nastopov letno. 10. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 14.4.2006, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Oddelek za družbene dejavnosti, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 11. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih Iz razpisne dokumentacije naročnika (Občine Ivančna Gorica). Prijave morajo oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za kulturo 2006 - ne odpiraj!«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. Nepravočasno ter nepravilno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. 12. Odpiranje prijav za dodelitev sredstev bo strokovna komisija opravila predvidoma 18.4.2006 ob 8.uri v prostorih Občine Ivančna Gorica. 13. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 21 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. OBČINA IVANČNA GORICA župan Jernej Lampret, prof. Ad 2. a. Organizacija kulturnih prireditev Komisija bo Izbrala in točkovala kulturne prireditve v Ad 4- Kakovost ln vlsoka 0bletnlC0 delovanja širšem javnem Interesu, ki se bodo sofinancirale na 1. Za kakovostni nivo, ki ga doseže Izvajalec, mu podlagi naslednjih kriterijev oz. meril: pripada dodatno število točk, in sicer: izvajalcu, ki dejavnik ocenjevanja max št. točk merilo kontrola nivo prireditve (odvisno od števila krajev, občin, držav, ki pristopijo k organizaciji) do 120 točk 20t - društveni, krajevni, občinski; 80t - območni, regijski, državni; 120t - meddržavni. iz vabila število nastopajočih izvajalcev do 40 točk 2t - na vsakega izvajalca/skupino oz. 4t - na vsakega izvajalca/skupino Iz tujine Iz vabila čas - trajanje izvedbe prireditve do 60 točk 10t- do vključno 1,5 h; 30t — do vključno 2,5; 60t-nad 2,5 h. poročilo delež lastnih sredstev in drugih neproračunskih virov za Izvedbo prireditve do 40 točk 10t - za 20 - 40 % lastnih sredstev; 20t - za 40 - 60 % lastnih sredstev; 40t - za nad 60 % lastnih sredstev. poročilo tradicionalnost prireditve do 30 točk 2t - na vsako leto izvedene v preteklosti poročilo kadrovsko in organizacijsko tehnična struktura izvajalca pri izvedbi prireditve do 50 točk 10t - za vsak posamezni organizacijsko-tehnični sklop z ustrezno kadrovsko zasedbo, pomemben za izvedbo (redarska služba, notranje ozvočenje, zunanje ozvočenje, čiščenje, prevoz,...) poročilo in kopije računov 20 Ivančna Gorica, marec 2006 »PA MOMCI, VI STli V SARAJEVU, NE V UUBUANI!« Olimpijske igre v Torinu so minile, spominjali se jih bomo lahko po marsičem, žal ne po osvojenih medaljah. A niso samo medalje in uspehi razlog za spomine. Dokaz temu je zgodba, s katero se je našemu uredništvu oglasil Avguštin Kane iz Šentpavla. »Matej, jaz sem bil v Sarajevu v času olimpijade 20 dni,« seje glasila Gust-Inova informacija in bila je dovolj velik razlog, da sva se tik pred zaključkom redakcije dobila in spregovorila, kako je bilo v Sarajevu leta '84. Avguštin, po domače Gustl, je večino svojega življenja preživel kot poklicni šofer. Pri Ljubljanskem potniškem prometu, kjer je vozil mestni avtobus, je bil zaposlen skoraj 30 let. In ravno njegova služba je povezana z olimpijskimi igrami v Sarajevu. V času iger so avtobusna podjetja iz vse Jugoslavije morala dati na razpolago svoje šoferje in avtobuse za potrebe prevozov po Sarajevu. Iz Slovenije je bilo izbranih 22 šoferjev mestnega ljubljanskega prometa, med njimi tudi naš Gustl. Da pravim izbrani, ni naključje, saj so v podjetju resnično izbrali le primerne, takšne, ki niso imeli kakšnih policijskih oz. kazenskih dosjejev, po besedah Gustlna pa je bilo menda naročeno, da morajo biti šoferji iz Slovenije pravi Slovenci, brez kakšnega južnjaškega porekla. Zanimivo pa je bilo to, da so v Sarajevo prišli tudi šoferji iz drugih »južnih« republik. In tako je dan pred začetkom iger februarja 1984 na pot v Sarajevo krenila - ne boste verjeli - cela kolona zelenih ljubljanskih trol, s šoferji, ki so v naslednji treh tednih postali del olimpijske zgodovine. Pot do Sarajeva je bila naporna in je trajala skoraj osem ur, večinoma brez postankov, saj človek še danes ne najde kar tako prostora za parkiranje 22 trolejbusov. Gustl se spominja, kako so bila vsa večja križišča med potjo v času njihovega mimohoda zaprta, prihodu v Sarajevo pa je sledilo presenečenje - o snegu namreč ni bilo ne duha ne sluha. »Ima snega u brdima,« se je slišal odgovor. Pozneje je seveda tudi v mestu zapadlo veliko snega. Sicer pa je bila slovenska šoferska delegacija dokaj svečano sprejeta. Možakarji, zadovoljni, da so končno prispeli na olimpijske igre, so svoje usnjene j akne pustili na šoferskih sedežih pri odprtih avtobusih, a so kmalu izvedeli, da so v Sarajevu in ne v Ljubljani; seveda so takoj razumeli, kaj to pomeni. In kako je izgledalo službovanje v času največjega športnega dogodka na takrat naših tleh? Šoferji so dobili vsak svojo akreditacijo, ki jim je odprla praktično vsa vrata, a gorje, če je nisi imel; potem tudi v študentski dom, kjer so bili nastanjeni, nisi mogel. Imeli so tudi jopico in bundo v uradnih barvah iger z uradnim znakom iger in so bili torej že na zunaj prepoznavni. Verjeli ali ne, Gustl ima še vedno bundo olimpijskih iger, ki je očitno dobre kvalitete, in še vedno jo rad obleče, čeprav je svojevrsten spominek, ki ga je prinesel z iger. Med najinim pogovorom je še posebej poudarjal, koliko pozornosti so posvetili varnosti. Že po prihodu v Sarajevo so vsak avtobus pregledovali dve uri skupaj, pa tudi sicer je bilo miličnikov na pretek. Od prvega dneva iger dalje je bil v Sarajevu ves promet za osebna vozila zaprt, vozili so samo avtobusi in tramvaji. Na vsakem avtobusu je bil neke vrste kontrolor domačin, kije šoferje usmerjal po posameznih postajah. Gustl pravi, da si je kmalu zapomnil ulice oz. je vedel, kam peljati, saj je samo sledil črnim madežem na asfaltu, ki so jih za sabo puščali slabi sarajevski avtobusi. Vozili so tudi v okolici Sarajeva in seveda na olimpijska prizorišča. Posebej zanimivo je bilo na Bjelaš-nici in Jahorini. To so bila prizorišča v planinah, kjer so za potrebe iger zgradili velika smučarsko-turistična središča. Voznikom avtobusov so posebej naročili, da v primeru okvare ali iz kakšnega drugega razloga nikakor ne sme priti do zastoja na cesti, saj bi bila to prevelika kritika za organizatorje, in bi morebitno nerodnost videl ves svet. Če bi bilo treba. bi avtobus spustili tudi v kakšen jarek ali prepad, samo da bi ne prišlo do prometnega zamaška. Prav posebni spomini pa so povezani s slovenskimi gledalci, ki so prišli spremljat olimpijske igre. Gustl pripoveduje, da ko so prišli Slovenci v Sarajevo z vlakom in so zagledali »svoje« zelene trole, ni bilo ovire, ki bi jim preprečila vstop na avtobus. Kontrolorjem so govorili, da imajo dvoje kart, in jim kazali olimpijsko vstopnico, ki je veljala tudi za prevoz in avtobusne karte, ki so jih sicer v Sloveniji potrebovali za vožnjo po Ljubljani. Več težav pa je imela skupina Slovencev, ki se je v Sarajevo pripeljala z avtobusom brez vstopnic, češ da jih bodo kupili kar tam. Toda bile so že prodane. Naši šoferji so se znašli tako, da so avtobus, ki jih je pripeljal, usmerili proti Bjelašnici, zraven pa dali svojega rezervnega šoferja z akreditacijo. Ta avtobus je nato »uprizoril« okvaro, potnike pa je pobral in odpeljal na Bjelašnico ravno naš Gustl. Seveda so bili sonarodnjaki hvaležni za pomoč in tisti večer so tudi naši šoferji lahko nazdravili na račun slovenskih navijačev. ¿tS^r p t® Odsotnost od doma je kar nekako sprejel, pravi Gustl, tudi zato, ker je lahko telefoniral domov ženi in otrokom. Sicer pa je bil športnega dogajanja bolj malo deležen. Tekmovanja je lahko spremljal le bolj poredkoma - tako vmes - dokler se ni avtobus napolnil in je moral odpeljati v dolino. V mestu pa bi lahko spremljali umetnostno drsanje v dvorani Zetra, a fantom to ni preveč dišalo. Ravno slovenska ekipa šoferjev je ostala najdalj v Sarajevu, dva dni dlje od ostalih. Že pred odhodom so v spomin in zahvalo dobili priznanje organizacijskega komiteja, po pošti pa je prišla tudi zahvala mesta Sarajeva in turistične zveze Sarajeva. »Spominov je veliko,« pravi Gustl, v letošnjem februarju so spet prihajali na površje. Žal mu je, da je Sarajevo po razpadu Jugoslavije doživelo tako žalostno usodo. Sam ni bil po olimpi-jadi nikoli več v bosanski prestolnici, a nekoč bi morda bilo spet lepo obiskati olimpijsko mesto. Na koncu naj izrečem zahvalo Avguštinu Kancu - uradnemu olimpijskemu prevozniku na XVI. zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu, da se je odzval našemu povabilu v prejšnji številki Klasja in svoja doživetja predstavil tudi vam bralcem Klasja. Osebno pa sem mu hvaležen tudi za prisrčen olimpijski spominek, ki ga je iz Sarajeva prinesel pred 22 leti. Matej Steh HMOn Skupština grada Sarajeva Organizaciorii komitet XIV ZOI Turistickisavez Sarajeva (uri! ZAHVALNICA Za Vaš dGprinos i Sično angažovanje u organizaciji XIV Zimskih olimpijskih igara Sarajevo "84. PREDSJEDNIK SKUPŠTSNE GRADA SARAJEVA 19Jebruara 1984.godine ŠTIRIDNEVNO SMUČANJI V GERUIZNU Težko pričakovane zimske počitnice smo nekateri srednješolski športni navdušenci popestrili s štiridnevnim smučanjem v Avstriji v organizaciji Šolskega športnega društva Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice. Na avstrijsko Koroško smo se odpravili v sredo, 22. februarja, v zgodnjih jutranjih urah. Že prvi dan smo se podali na prostrane bele strmine, kjer smo kljub megli in vetru uživali v odlični smuki. Nastanili smo se v družinskem penzionu Rasch in tam preživeli nepozabne večere, ki smo jih popestrili z družabnimi igrami in skeči. Smeh in zabava sta se nadaljevala pozno v noč, in kot bi trenil, je prišlo jutro, z njim pa novi dan. (Na Osojščici) Naši smučarski dnevi so minili zelo hitro, z njimi pa tudi naše počitnice. Prepričani sva, da nam bodo vsem te počitnice ostale v lepem in prijetnem spominu ter da se bomo, če bo le še priložnost, odločili za podobne avanture. T.H. in L.K. NA POLŽEVEM TRI SMUČARSKE TEKME Potem ko je vso jesen z decembrom in januarjem vred trajal čas negotovosti smuke na Polževem, je 4. februarja vendarle prišlo do težko pričakovanega začetka letošnje smučarske sezone - tudi na naših občinskih tleh. Da pravim na občinskih tleh, ni naključje, saj je polževska strmina res v lasti Občine, ki pa je vendarle našla skupni jezik tako z gospodarjem Polževega kakor tudi s turističnim društvom in na novo ustanovljenim Smučarskim klubom Polževo. Na Polževo je prišel nov zagon v osebi iznajdljivega in zagnanega Borisa Peterke, in seveda kapitala, ki gaje zagotovila močna sponzorska ekipa. Tako je otvoritev smučišča na prvo februarsko soboto res blestela. Na urejenost smučišča so opozarjale številne oznake in trakovi, pa zaščitne blazine in obvestilne table. Pod smučiščem so bila postavljena tudi stojala za smuči, na profesionalnost smučarskega centra pa opozarjata teptalec snega in snežni top ob smučišču. In kar je najpomembneje, TD Polževo s predsednikom Milošem Suštaršičem je postavilo veleslalomsko progo za prvo letošnjo tekmo. Na startni listi je bila pisana družba: poleg tistih najbolj vnetih mladih upov o bili navzoči tudi starejši, manjkala nista tudi predsednik SK Polževo Nace Cugelj, pa predsednik TD Polževo Miloš Sušteršič, direktor glavnega medijskega pokrovitelja Zelenega vala. Tam pa je bil tudi ivanški fotograf Markelj. No, tudi Klasje je imelo v osebi pisca teh vrstic svojega predstavnika. Na Polževo je tisto jutro prišel tudi župan Lampret, ki pa si je to soboto raje nataknil na noge svoje tekaške smuči in se na startu veleslaloma ni pojavil. Prisostvoval pa je slovesni otvoritvi smučišča, kije potekala pred podelitvijo prvih letošnjih medalj. Tisto soboto je na Polževem potekal še pester program, ki so mu piko na i dali člani popularne skupine Pop design. Skoda le, da je dokaj hladno vreme preprečilo še večji obisk. Druga veleslalomska tekma je bila nekaj posebnega zato, ker je potekala na pustni torek zvečer in je bila hkrati tudi tekma mask na smučeh. Kot je že v navadi, se je našemilo mlado in staro, udeležencev tekme pa je bilo še celo več kot na otvoritveni dan: več kot 70. Organizatorji so, poleg medalj in nagrad, najboljšim v posameznih kategorijah podelili nagrade, prav tako najhitrejšim oz. najlepšim maskam. Medalje je podelil predsednik KS Višnja Gora Janko Zadel, prav višnjegorska krajevna skupnost pa je nameravala dan po Jurčičevem pohodu prirediti še tretjo letošnjo tekmo, za katero pa do zadnjega ni bilo jasno, ali bo izvedena. Kot vemo, je še v petek pred pohodom vreme kazalo svojo zimsko podobo, nakar je prišla odjuga, ki je Jurčičevo pot začinila z blatnimi stezami. Toda marljivi polževski hotelir Zdenko Lavrič je sneg teptal in teptal, člani TD Polževo pa so uporabili tudi snežni cement, in v nedeljo, 5. marca, ob 9. uri zjutraj je padla dokončna odločitev - tekma bo! Udeležilo se je je okoli 40 tekmovalcev. Med tekmo je celo začelo deževati, med podelitvijo pa snežiti, in kot veste, je snežni metež, ki je sledil, našo deželo spet popeljal v zimski čas. Polževo tako, kljub temu da smo že sredi marca, še vedno obratuje. Tako se bo vsaj delno obrestovalo tisto, kar je bilo zamujeno na začetku zime. Prav letošnja zima pa je pokazala, da je iz tega hriba res mogoče nekaj narediti; treba je le veliko razumevanja in medsebojnega sodelovanja. Naj bo prijeten pogled z vznožja smučišča proti vrhu in čudovit razgled z vrha proti Kamniškim Alpam lepa spodbuda in elan našim smučarskim in turističnim entuziastom tudi v bodoče. Matej Steh Trak so prerezali župan Lampret, predsednik SK Polževo Cugelj Nace, lastnik hotela Polževo Zdenko Lavrič in direktor Zelenega vala Boris Peterka. KATEGORIJA mesto 1. TEKMA 4.februar 2. TEKMA, 28. februar CICIBANI DO 10 LET 1. BREGAR LUKA, Stična BREGAR LUKA, Stična 2. MEDVED LUKA, Višnia Gora PETRIC ZAN, Borovnica 3. PAJK LUKA, Šentvid KOŠIR MATIC, Stična CICIBANKE DO 10 LET 1. PEČJAK REBEKA, Ravni Dol PEČJAK REBEKA, Ravni Dol 2, STAMK0 SARA, Grosuplje ZLOGAR TINA, Ljubljana 3. ZL0GAR TINA, Ljubljana TEKAVEC ELA, Krka MLAJŠE DEKLICE 10-14 LET 1. IL0VAR NIKA, Stična TEKAVEC INES, Krka 2. LAMPRET LAVRA; Stična B0ZEC TAMARA, Ljubljana 3. LAMPRET LANA, Stična MLAŠI DEČKI 10-14 LET 1. PEČJAK BENJAMIN, Ravni Dol PEČJAK BENJAMIN, Ravni Dol 2. KASTELIC TADEJ, Lučarjev Kal ERJAVEC ŽIGA, Višnja Gora 3. GR0ZNIK JAN, Višnja Gora PETRIC DENIS, Škofljica STAREJSE DEKLICE 14-18 LET 1. STRMOLE NEŽA, Stična 2. BABIC SIMONA, Višnia Gora 3. STAREJŠI DEČKI 14-18 LET 1. SKUBIC KLEMEN, Muljava ZADEL MATEVŽ, Višnja Gora 2. PETERKA JURE. Grosuplje 3. ČLANICE DO 35 LET 1. L0KAR JOŽI, Stična MERLAK NEZA, Hotedrščica 2. GORSIC BARBARA, Ponova vas FERJAN URŠA, Dolenja vas 3. ROT MATEJA, Cušperk ČLANI DO 35 LET 1. PREBIL TADEJ, Brezovica BERDAJS JOŽE, Cušperk 2. HABJAN JOŽE, Višnja Gora HABJAN JOŽE, Višnja Gora 3. STEH MATEJ, Šentvid ZAKRAJSEK ZELKO, Račna ČLANICE NAD 35 LET 1. CEGLAR VIDA. Ivančna Gorica CEGLAR VIDA, Ivančna Gorica 2. JAMNIK TANJA, Škofljica PETRIC HELENA, Borovnica 3. ZLOGAR IVICA, Ljubljana JAMNIK TANJA, Škofljica ČLANI NAD 35 LET 1. MEDVED PETER, Višnja Gora ZEVNIK MIRAN, Dobrepolje 2. STANKO IGOR, Grosuplje TEKAVEC DUŠAN, Krka 3. POLAJZAR ŠTEFAN, Ivančna Gorica HROVAT ROBERT, Ivančna Gorica ČLANI NAD 55 LET 1. SUSTERSIC MIL0S, Ljubljana SUŠTERŠIČ MILOŠ, Ljubljana 2. PERMET0NE, Ljubljana 3. DESKARJI 1. MIKLAVCIC STANKO, Višnia Gora T0MASEVIC GAŠPER, Stična 2. CEGLAR MASA, Ivančna Gorica LOKAR LUKA, Stična 3. GR0S GAŠPER; Višnja Gora HABJAN MATEVŽ, Višnja Gora Več o tretji tekmi si preberite v naslednji številki Klasja. Ivančna Gorica, marec 2006 21 g® SVIŠ-U USPEL VEI9KI MIT? Prihod novega trenerja v ivanški klub je bila potrebna in dobra poteza vodstva kluba, saj je trener Zarabec na vseh 9 tekmah v prvenstvu ostal neporažen, SVIŠ pa je trenutno na 3. mestu 1. B lige oziroma točko za vodilnima in z veliko možnostjo za uvrstitev v najvišjo slovensko rokometno ligo. A kaj ko igra ne navdušuje povsem oziroma ne zadovoljuje velikih apetitov, ki so jih ustvarili sami igralci in celoten klub z odličnimi sezonami v zadnjih letih. Zmage proti slabšim nasprotnikom so bile potrebne in zaslužene. Najbolj veseli dejstvo, da so člani SVIŠ-a premagali vodilnega v prvenstvu, Veliko Nedeljo, in se tako vključili v boj za napredovanje z Veliko Nedeljo in Dobovo. Zatem pa je nastopila težava. Roko-metaši iz Ivančne Gorice so namreč obakrat v zadnjih dveh tekmah igrali neodločeno, in to z ekipama, ki nimata ambicij za višji rang. Posebej boli remi z ekipo Grosuplja, saj zmaga proti lokalnim rivalom pomeni še toliko več. Upajmo, da bodo roko-metaši strnili vrste, okrepili napad in ojačali obrambo, saj je le to pravi recept, po katerem pa zadnje čase na žalost Ivančani "ne kuhajo". Naj se trenutki dobre igre in domiselnih akcij na posameznih tekmah razvlečejo na 60 minut vsake tekme! Veseli pa dejstvo, da dobijo relativno veliko priložnosti domači igralci: izkušeni Šparl, hitri Ceglar, močni Jure Tadina, iznajdljivi Polak ... Vse to je razlog več, da se tekem udeleži še več gledalcev. Kljub zadnjima spodrsljajema pa SVIS-a ne gre odpisati, saj »grešita« tudi vodilni ekipi. Podpora polne tribune bi rokometašem pomagala do želene prve lige. zato vabljeni vsi, ki imate radi šport, na sobotne tekme. Omeniti je treba še povratno tekmo osmine finala slovenskega pokala, na kateri so Ivančani premagali prvoli-gaša Prevent iz Slovenj Gradca s 27 : 26 in tako pokazali, da znajo igrati rokomet in se lahko enakovredno spopadejo z vsako ekipo, če se bodo le za vsako tekmo kar najbolj potrudili. Rezultati tekem v drugem delu sezone: SVIŠ : Gorišnica 28 : 23 SVIŠ : Velika Nedelja 29 : 25 P. Grosuplje : SVIŠ 29 : 29 SVIŠ : Krško 28 : 28. Rokometašice INNE DOLGUN SVIŠ prav tako uspešno nastopajo v prvenstvu, saj so druge na lestvici 1. ženske rokometne lige. Na zadnjih 5 tekmah so doživele poraz le z ekipo Krima, premagale pa so med drugim tudi nekoč veliko Olimpijo. Rezultati: Burje Škofije : SVIŠ 22 : 34 SVIŠ : Celje Celjske mesnine 25 : 25 Krim Mercator : SVIŠ 30 : 23 SVIŠ : Izola 32 : 22 SVIŠ : Olimpija 28 : 27 Pri mlajših selekcijah je treba najprej omeniti zmago starejših dečkov B proti Celju P. L. s 26 : 18, znesli pa so se tudi nad Radečami (24 : 14). Starejši dečki A so premagali Mokerc s 23 : 30, mlajši A in B pa so bili manj uspešni, saj so oboji izgubili s Tri-mom iz Trebnjega. Jože Petek ZAČETEK NOVE SEZONE NK LIVAR I NAJVEČ DOMAČIMI IGRALCI DOSLEJ Nogometni klub, ki je več kot le to, spet igra napadalni nogomet in prevzema kontrolo nad dogajanjem na igrišču. Nove zmage bodo nogometaši NK Livar Ivančna Gorica osvajali v malce spremenjeni ekipi, ki je sestavljena na osnovi domačih igralcev, mladincev: Šinkovec, Koščak, Ilar, M. Kastelic, D. Kastelic (vratar) in Kajdinovič. Sodelovanje pa bodo okrepili še z dodatno energijo novih članov: Mohar, povratnik Balagič, Žugič, Miljič, Juvan in Sinanoviča, seveda pod okriljem glavnega trenerja Jožeta Prelogarja in njegovega pomočnika Zorana Matoviča. Klub pa so zapustili: Biščan, Mitrakovič, Marič, Bingo, Starčevič, Jurečič in Miklič. Nekaj vzpodbudnih potez pa so fantje odigrali že v petih dosedanjih tekmah v Ljubljani, kjer so pokazali dobro pokrivanje, prevzemanje ter sposobnost protinapada, predvsem pa kvalitetno medsebojno sodelovanje, kar bodo še okrepili na pripravah v Ankaranu. Lucija Perko ROKOMETASl SREDNJE ŠOLE JOSIPA JURČIČA V FINALU DRŽAVNEGA PRVENSTVA 16. februarja 2006 so dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice nastopili na enem od dveh državnih polfinalnih turnirjev v rokometu za srednješolce. Turnir je bil v Kopru, poleg naše ekipe pa so nastopile še ekipe Gimnazija Brežice, Srednja tehniška šola Koper ter Šola za strojništvo Škofja Loka. Cilj naših fantov je bil uvrstitev vsaj na drugo mesto, ki jim že zagotavlja nastop v finalu državnega prvenstva, torej med štirimi najboljšimi ekipami v Sloveniji. Ekipe so igrale po tekmovalnem sistemu »vsak z vsakim«, tekme pa so bile zelo izenačene in negotovo je bilo čisto do konca. Pa si oglejmo rezultate: STŠ Koper : Gimnazija Brežice 14 : 13 ŠS Škofja Loka : SŠ JJ Ivančna Gorica 15 : 19 STŠ Koper : ŠS Škofja Loka 17 : 14 Gimnazija Brežice : SŠ JJ Ivančna Gorica 18 : 18 STŠ Koper : SŠ JJ Ivančna Gorica 13 : 13 Gimnazija Brežice : ŠS Škofja Loka 12 :12 Vrstni red: 1. STŠ Koper 2. SŠ JJ Ivančna Gorica 3. Gimnazija Brežice 4. ŠS Škofja Loka Rokometaši naše šole (odlično so igrali: Simon Stopar, Jure Tadina, Klemen Ferlin, Staš Skube, Matevž Potokar, Janez Svetin, Jaka Radič, Ožbolt Kristan, Gašper Stopar, Anton Svetin, Jan Ilovar, Gašper Štrus, Matjaž Turk in David Kastelic) so si prvič v zgodovini šole priigrali nastop v finalu, ki bo organiziran 15. marca na naši šoli. Uvrstitev v finale je več kot zaslužena, saj v treh tekmah igrišča nikoli niso zapustili sklonjenih glav. Da bi le bilo tako tudi 15. marca pri nas v telovadnici Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Simon Bregar V KRANJU SMO ©OSTILI SVETOVi® PRVENSTVO VEHRANOV ¥ SKOKiH li NORDIJSKE KOMBINACIJI DP ¥ NOGOJNBETU ¥ IVANČNE ©©HICi Tekmovanje je otvoril ivanški župan Jernej Lampret. V Ivančni Gorici se je v nedeljo 19. februarja odvijalo državno prvenstvo v nogometu za ženske. V dvorani Srednje šole Josipa Jurčiča so se pomerile najboljše ekipe v kategoriji deklic do 12 let, kadetinj in članic. V najmlajši kategoriji so imeli domači največ uspeha. Ekipa ŽNK Livar je namreč postala državni prvak. Ivan-čanke so v finalu premagale ekipo Pomurja s 5 : 4. Poleg tega je doma ostal tudi naziv najboljše strelke. To je bila Viktorija Živkovič, ki je dosegla petnajst zadetkov. V kategoriji kadetinj so najboljše v državi postale nogometašice Slovenj Gradca, ki so Tekme veteranov na najvišjem nivoju imajo že dolgo tradicijo, saj je bila 10. februarja letos v Kranju že sedemnajsta po vrsti. Na njej je sodelovalo več kot 200 posameznikov iz štirinajstih držav. Nastopili so v več starostnih kategorijah (najmlajši od 30 do 35 let, najstarejši od 80 let naprej) na različno velikih skakalnicah, od K 20 do K 100. Vsak skakalec se je lahko prijavil na dve različno veliki skakalnici. Seveda tekmovanje za naše bralce ne bi bilo tako zanimivo, če na njem ne bi nastopil naš občan Janko Rošelj iz Marinče vasi. Ob tekmovalcu iz Krškega je bil tam edini Dolenjec. Prav lahko pa bi se zgodilo, da bi na tekmovanju imeli še enega našega občana. Robert Bregar s Potoka pri Muljavi bi na tekmova- nju zanesljivo nastopil, če si ne bi na pripravah za državno prvenstvo v Zagorju hudo poškodoval kolena. Želimo mu čim hitrejše okrevanje. Tako je Janko sam častno zastopal barve naše občine, z nekaterimi drugimi pa seveda tudi Slovenije. Nastopil je na 20- in 40- metrski skakalnici v kategoriji nad 40 let in na prvi osvojil 9., na drugi pa 15. mesto. Kot zanimivost naj še napišem, da je bil najstarejši udeleženec Norvežan Johs Johnsen, ki je s častitljivimi 82 leti skočil odličnih 12 metrov. Zanimiv je tudi podatek, daje 69. letni Finec na 90- metrski skakalnici (tu so hitrosti na odskočnem mostu že podobne hitrostim, ki jih dosegajo skakalci na tekmah za svetovni pokal) skočil kar 56 metrov. Tudi sicer je bilo največ udeležencev Norvežanov in Fincev ter naših skakalcev. Če bi sklepali po tisti: »Kdor ne skače, ni Slovenc,« potem Ivančani po Jankovi zaslugi smo Slovenci. Simon Bregar premagale Krko z 2 : 3. Državne prvakinje med članicami pa so postale nogometašice Krke, ki so bile v finalu boljše od Pomurja s 3 : 4. Dekleta so predvsem v popoldanskih urah spodbujali številni gledalci, ki se jih je skupno zbralo blizu petsto. Trener ter alfa in ornega ŽNK Livar je po sijajnem uspehu svojih deklet dejal: »Zelo smo ponosni, da nam je uspelo osvojiti ta naslov. Dekleta so dokazala, da naša ekipa ni' glašena za najboljšo v lanskem letu.« ŽNK Livar se za pomoč pri organizaciji turnirja zahvaljuje ravnatelju ŠC Josip Jurčič prof. Milanu Jevnikarju, županu prof. Jerneju Lampretu ter direktorju radia Zeleni val Borisu Peterki. Obenem klub vabi vse ljubiteljice žoge med 8. in 10. letom, da se pridružijo vadbi. Treningi in vpis potekajo vsak torek od 15.30 do 17.00 ure v športni dvorani OŠ Stična. Lojze Grčman Državne prvakinje do 12. let - ekipa Livarja. 22 Ivančna Gorica, marec 2006 PRVI TURNIR ZA letos vsi napori za pripravo letalskega mitinga Sicer pa so člani kluba v letu 2005 opravili več kot 400 ur letenja. V zraku bodo tudi letos, saj so zlasti panoramski poleti pomemben vir njihovega »preživljanja«. Tudi različni programi šolanja letenja se bodo nadaljevali, prav tako pa tudi velika investicija, začeta v minulem letu. Klub se je namreč odločil za nakup prvega klubskega letala znamke Ru-ben, ki pa še ni v celoti izplačano. Tudi sicer si člani prizadevajo opraviti čim več letov, saj je vzdrževanje in zavarovanje letal in ostalih zračnih plovil izredno drago. Sicer pa je pogled naprej spodbuden, kar se pozna tudi pri članstvu, ki je z letošnjim letom že naraslo na več kot 70 članov. Začetek novega leta je bil tudi v Letalskem klubu Šentvid priložnost za sklic občnega zbora in analizo minulega leta ter pogled naprej. Člani in članice kluba so se zato zbrali 16. februarja na Polževem. Predsednica Milena Vrhovec ocenjuje minulo leto za eno najuspešnejših v desetih letih obstoja kluba. Veliko so postorili na področju izgradnje infrastrukture in opremljanja objektov. Nadaljevalo se je tudi sodelovanje s pobratenim klubom iz Hirschaida. Na šentviškem letališču je bilo zelo živo tako v zraku kot na tleh. Bralci se verjetno najbolj spominjajo praznovanja 10-letnice Zelenega vala; za njihovo dobro počutje so veliko-truda vložili tudi člani LK. Sicer pa je letališče po novem tudi v načrtu občinskega štaba Civilne zaščite. Posebnega priznanja je bil klub deležen, ko je ob občinskem prazniku prejel občinsko nagrado Josipa Jurčiča, njihov član in donator Jože Kenda pa nagrado za življenjsko delo zlati grb. Med »novinci« je tudi direktor občinske uprave Janez Radoš. V letošnjem letu pa se ljubiteljem kril na nebu obeta pravi spektakel na šentviškem letališču. LK Šentvid se je namreč prijavil na razpis za organizacijo osrednjega slovenskega letalskega mitinga v sodelovanju z Letalsko zvezo Slovenije in Slovensko vojsko. Tudi če organizacije ne bodo pridobili, bodo šentviški letalci skoraj zagotovo junija pripravili letalski miting v lastni organizaciji, a v manjšem obsegu. MEDOBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU POVSEM V ZNAMENJU EKIP IZ IVANČNE GORICE Zaključila se je letošnja zimska medobčinska liga v malem nogometu, ki jo je organizirala Zveza športnih organizacij Grosuplje v športni dvorani Brinje v Grosuplju. Med 20 ekipami, ki so sodelovale v njej, so bile tudi štiri iz naše občine. Na koncu so bile izjemno uspešne, saj so vse uvrstile med prvih pet. povrh pa tri na najvišja mesta. Zmagovalec lige je ekipa Delta new wave, ki je v naši ligi nastopala pod imenom Cenovni uporniki, drugi so bili nogometaši Mizarstva Trun-kelj s Krke, tretji pa mladi in zelo perspektivni Muljavčani z nekaj okrepitvami. Izkazala se je tudi Višnja Gora s petim mestom. Le tako naprej! LESTVICA (1. liga): število tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika 1 DELTA NEW WAVE 9 7 2 0 23 23 12 11 2 MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA 9 5 2 2 17 29 : 14 15 3 MIX BAR 9 4 2 3 14 23 : 22 1 4 KMN M0LECULA 9 4 1 4 13 25 28 -3 5 VIŠNJA GORA 9 3 3 3 12 27 25 2 6 VELIKI SNEŽAK 9 3 3 3 12 30 : 25 5 7 ŠD PONIKVE 9 3 1 5 10 19 : 25 -6 8 ŠMD T0RJAK 9 3 1 5 10 17 24 -7 9 RAČNA 9 2 4 3 10 18 23 -5 10 ADI TEAM - AVTOSERVIS PRPIČ 9 1 1 7 4 22 35 -13 V drugi ligi ni bilo ekip iz naše občine. Simon Bregar LESTVICA NAMIZNOTENISKE MEDOBČINSKE LIGE LESTVICA (skupaj): število tekem zmage remiji porazi TOČKE doblj. igre izgub, igre raz) 1. ŠMARSKI TAMLADI 3 2 1 0 5 23 7 16 2. KGGKRKA 4 2 1 1 5 25 15 10 3. VELIKE LAŠČE 3 2 1 0 5 18 12 6 4. ŠD KOMPOLJEII 4 2 0 2 4 16 24 -8 5. ŠENTVID 3 0 2 1 2 14 16 -2 6. Š1VIARJE-SAP-VETERANI 4 0 2 2 2 16 24 -8 7. ŠD KOMPOLJE I 3 0 1 2 1 8 22 -14 OBVESTILO ZA MALONOGOMETNE NAVDUŠENCE Aprila letos se bo spet začela občinska liga v malem nogometu. Vse, ki v ligi še niste nastopili, pa bi radi v njej sodelovali, prosim, da svojo namero izrazite po E-mailu: simon.bregar@guest.arnes.si ali na tel. št. 041-810-660, do vključno petka, 17. marca 2006. POKAL COLOPLASTA Ženski nogometni klub Ivančna Gorica je organiziral nogometni turnir v Srednji šoli Ivančna Gorica 29. januarja letos. Rezultati turnirja dečki U 12: NK BRINJE : NK TRIGLAV 2 : 2 NK KRKA 93 : NK TRIGLAV 1 : 0 NK BRINJE : KRKA 93 0:5 NK LIVAR : ŽNK LIVAR 5 : 0 NK ELAN : NK LIVAR 3 : 1 ŽNK LIVAR : NK ELAN 0 : 2 ZA 5. MESTO NK BRINJE : ŽNK LIVAR 2 : 1 ZA 3. MESTO NK TRIGLAV : NK LIVAR 3 : 0 ZA PRVO MESTO NK KRKA : NK ELAN 2 : 1 Turnir sije ogledalo več kot 100 gledalcev. Rezultati turnirja U 10: LIVAR DEKLICE : LIVAR DEČKI 2 :1 LIVAR DEKLETA 1: LIVAR DEKLICE 2 0:1 LIVAR DEKLETA 2 : LIVAR DEČKI 2 7:0 LIVAR DEKLETA 1: LIVAR DEČKI 2 5:1 LIVAR DEČKI 1 : LIVAR DEČKI 2 2:1 1. mesto so osvojila dekleta druge ekipe Livarja, 2. mesto dekleta prve ekipe Livarja, 3. mesto ekipa dečkov Livarja 1, 4. mesto ekipa dečkov Livarja 2. KOREKT PLUS - jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročiia na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). PRVI BORŠTNIKOV MEMORIAL V soboto, 28. 1. 2006, je potekal prvi Borštnikov turnir v šahu, pod pokroviteljstvom KS Krka. Sodelovalo je 13 šahistov. V začetku je prisotne pozdravila predsednica KS Andreja Kamin Fink in odprla turnir. Zmagovalec je bil mojstrski kandidat Marjan Kastelic. Sponzor turnirja je bil Andrej Peterle. Zavod za prostorsko, komunalno In stanovanjsko urejanj© Grosuplje, do.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA AL! REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete ras na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Ivančna Gorica, marec 2006 23 Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec VUZEMSKI ŽiGEN Ob veliki noči se veselimo slovesa od zime, turobnega razpoloženja, temnih in debelih oblačil ter dolgočasne (pre)hrane. Obenem polni upanja pričakujemo pomlad, prebujajočo se naravo ter nasploh obdobje, ko se življenje poraja in raste. Na velikonočno nedeljo naj bi se oblekli v nova oblačila. Če pri hiši ni denarja, naj bodo nove vsaj nogavice. Jerbas z velikonočnimi dobrotami je svojčas k žegnanju nesla najstarejša še neomožena hči. Za veliko noč v Beli krajini pripravijo znameniti vuzemski žegen, pisan in poln dobrot. To je belokranjska pojedina: daritev Bogu in ljudem, ki so dobrote pridelali. V jerbasu so razni suhomesnati izdelki: klobase, salame, šunka v testu, pa potica, pogača, hrenove korenine, in seveda pisanice, ki jih dajo v jerbas toliko, kolikor je družinskih članov. BELOKRANJSKA POGAČA Sestavine: 75 dag mehke moke, 3dl vode, jajce za v testo, malo olja, 4 dag kvasa, drobna sol - 3 ščepce, groba morska sol za posipanje, kumina, jajce za premaz Postopek: Iz moke, vode, olja, kvasa in treh ščepcev drobne soli zamesimo testo. Pokrijemo in pustimo počivati oz. vzhajati 30 minut. Nato razvaljamo 2 cm na tanko, premažemo s stepenim jajcem, z nožem narahlo zarežemo mrežo po površini ter posujemo z grobo morsko soljo in kumino. Spe-čemo v pečici. gospodinjska stran BELOKRANJSKE PISANICE Naravna podoba rodovitnosti V številnih delih Slovenije so slikali orna-mente na velikonočna jajca z raztopljenim voskom, vendar so se ta stara poslikava in tudi ornamenti ohranili predvsem v Beli krajini. Tu imenujejo okrašena velikonočna jajca »pisanice«, kar pomeni, da so poslikana (pisana) z ornamenti. Voščene ornamente narišejo s posebno »pisalko«, v kateri topijo vosek nad plamenom sveče. Najprej narišejo ornament v naravni barvi jajčne lupine, potem sledijo posamezni barvni premazi. Pri vsakem premazu, ki si sledijo od svetlejšega do najtemnejših, prekrijejo z voskom tiste dele jajčne površine, na kateri želijo naslikati določene sestavine orna-mentov. pirhi Jajce je prastar indoevropski pomladni simbol in naravna podoba rodovitnosti ter ponovnega prebujenja življenja v pomladanskem času. Krščanstvo je simbolno povezalo jajce s Kristusovim vstajenjem, zato se je kot velikonočna jed uveljavilo pri vseh narodih, povezanih s krščanstvom. Slovenski pirhi, pisanice, pisanke, remenke ali remenice se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi. Za belokranjske pisanice in prekmurske remenke so značilni geometrični in stilizirani liki, medtem ko na primorskih in gorenjskih pirhih prevladuje izrazito po naravi posneta ornamentika - največkrat rastline in cvetovi. Zato najdemo na belokranjskih pisanicah ravne cikcakaste in valovite črte, križe, spirale, trikotnike, srca, kroge in pike, ki izpolnjujejo prazne ploskve. Pridružujejo se jim krščanska znamenja: Kristusov in Marijin monogram (IHS in MARIA) ter križ. Na pirhih zahodnoslovenskih pokrajin nastopajo detelja, marjetica, tudi smrečica, grozd in ptice. Napisi so predvsem voščila Aleluja, Vesela velika noč ali Vesel vuzem... ŠUNKA V TESTU V Beli krajini je to obvezna velikonočna jed. Priprava je zelo preprosta. Potrebujemo pre-kajeno svinjsko šunko, 30 dag moke, 5 dag kvasa, vodo in sol. Iz sestavin za testo zamesimo kvašeno testo in pustimo pokrito vzhajati. Nato ga razvaljamo v velikosti šunke in le-to položimo na testo. Testo zapremo, da se meso ne vidi, in ga položimo na pomaščen pekač. Pečemo v srednje vroči pečici uro ali več, odvisno od teže mesa. Računa se ura na en kilogram mesa. Od količine mesa je tudi odvisna količina testa. JAJČNI HREN Očiščen hren naribamo. Trdo kuhana jajca ali pirhe olupimo in nari-bamo. Olje, kis, sol, poper, nariban hren in naribana jajca zmešamo, položimo v primerno skodelico, posujemo z drobnjakom in serviramo k šunki. Hren naj bo primerno gost (bolj gost)r-Namesto jajc lahko naribamo jabolka, da pripravimo jabolčni hren. PEČENO STEGNO JAGENJČKA S ŠALOTKO IN ROŽMARINOM Stegno jagenjčka odluščimo od kosti. Kost v krači naj ostane. Lahko pečemo tudi celo stegno, vendar bomo izkoščičenega lažje narezali in postregli. Kose mesa natremo s soljo in poprom, položimo v namaščen pekač in polijemo z vročo maščobo. Dodamo olupljene šalotke in vejico svežega rožmarina ter spečemo v pečici. Med pečenjem moramo meso in šalotko polivati s sokom. Če ga ni dovolj, prilijemo juho ali vodo. Pečeno meso narežemo na primerne rezine in ponudimo s praženim ali pečenim krompirjem. Kot prilogo lahko pripravimo tudi blitvo s krompirjem in česnom. kulinarika bele krajine BELOKRANJSKI ŽLINKROFI Testo: 15 dag bele moke, 1 jajce, voda po potrebi Nadev: 20 dag telečjih pljuč, 20 dag kridia, 2 jajci, 2 žlici maščobe, poper, sol, majaron Iz moke, jajca in vode naredimo testo kot za rezance. Pustimo počivati pol ure, nato testo na tanko razvaljamo v krpo. Na testo naložimo v razdalji 5 cm kupčke nadeva (en kupček približno za eno veliko žlico). Pokrijemo z drugo polovico testa. Z nazobčanim kolescem polkrožno izrežemo žlinkrofe. Robove dobro stisnemo skupaj. Lahko si pomagamo tako, da z mokrim prstom potegnemo po robu in stisnemo. Ko je žlin-krof izrezan, ga na vrhu na sredini stisnemo skupaj (na vrhu naredimo jamico). Nadev pripravimo tako, da pljuča skuhamo in sesekljamo, dodamo vse ostale sestavine in na koncu zabelimo z maščobo. Damo jih kuhat v vrelo slano vodo za približno 5 minut. Potem jih odcedimo in zabelimo z drobtinami, ki smo jih prepražili na maslu. Postrežemo kot samostojno jed ali kot prilogo k pečenkam. Bela krajina je" svojevrstna obmejna pokrajina, dežela belih brez in praproti, belih noš, razgibanih vinskih goric in bogatega ljudskega izročila. Tu še vedno tkejo laneno platno, vezenine in izdelujejo izdelke domače obrti. Poleti na svoje bregove vabi topla Kolpa, pozimi pa smučišče Gače (po novem Bela). Vinu in vinogradništvu je posvečena Vinska vigred v Metliki, pozdrav pomladi je Jurjevanje v Črnomlju. Svojevrstno doživetje pa je tudi poroka na Semiški ohceti v Semiču, kjer po starih ženitovanjskih šegah sklenejo prave poroke in postrežejo z belokranjskimi jedrni. Vrtijo se odojki, na mizi so kokošje in svinjske pečenke, belokranjski žlinkrofi, ne manjka razkošna ohcetna potica, flancati in prsna potica. Z zgodovino nas seznanjata Belokranjski in Slovenski gasilski muzej v Metliki. V Krajinskem parku Lahinja je zaradi številnih pojavov, značilnih za plitvi kras, izjemno stičišče naravne in kulturne dediščine. Prava etnološka posebnost je vas Veliki Nerajec, kjer je tudi središče parka in izhodišče za pešpoti. Posebnost vinorodnih Draši-čev je soseska zidanic, nekdanja vinska banka, kjer obiskovalce seznanijo s tradicijo pridelovanja vin in običaji, ki so se ohranili vse do danes. Za Belo krajino so značilne ohranjene stare šege ter značilne belokranjske pojedine, kot so: belokranjska šara iz rumene kolerabe in fižola, žlinkrofi, poparjeni štruklji, nadevani z ocvirki, belokranjska sarma z glavino ter čmari - nadevani želodci. Značilna je tudi belokranjska povitica, nadevana z bučnimi pečkami in konopljenim semenom, belokranjska gibanica in pogača, krompirjeva potica, sadni kruh, stročji fižol s kislim mlekom, belokranjsko cvrtje, jagenjček z ajdovo kašo, ovčji zrezki, v testu pečen šinkenj in pečena gos. Med bogato kulinariko Bele krajine spada še znameniti belokranjski matevž, ki je pripravljen z veliko česna in debelimi ocvirki. Prav posebna poslastica v kulinarični ponudbi te pokrajine pa je prav gotovo pečen odojek in jagenjček, ki ga nikjer drugje ne pripravijo tako hrustljavo kot ravno tu. Od vin je značilna metliška črnina. Točijo pa tudi žlahtno modro frankinjo, žametno črnino in mnogo belih vin, od sivega pinota do rumenega muškata. Ob božiču ne sme na mizi manjkati po-prtnik - znameniti belokranjski kruh božičnik v obliki hlebca, na vrhu okrašen z liki. 24 Ivančna Gorica, marec 2006 Zdravnik: Za Vašo bolezen moram najti in bom našel zdravilo, in če bi bilo treba petdeset let premišljevati; SMEŠNICI Pozno je že, a sinko nikakor noče zaspali, dokler mu mami ne pove pravljice. "Veš kaj," je mami iznajdljiva, "počakaj še kakšno uro; bo prišel oči in jo bo povedal nama obema." Anton obišče zdravnika in mu potoži: "Vspanju pogosto govorim. Mi lahko kako pomagate?" "Moti to vašo ženo pri spanju?" vpraša zdravnik. "To ne, saj nisem poročen, ampak v službi se mi zaradi tega kar naprej smejejo." UGANKE ŠAUIVKE 1. Kaj imata skupnega klobuk in klobasa? 2. Kdo je v šoli najbolj zabit? 3. Kdo visoko poje, čeprav ima nizek glas? 4. Katera senca napravi na njivi največ škode? 5. Kdo ima dela vedno čez glavo? ODGOVORI: 1. klo, 2. žebelj, 3. zvon v zvoniku, 4. gosenca, 5. klobučar. - Veste, zelo slabo prenaša poraze! UAL. POLITIK, DVAKRAT PREMIER (GIULIANO) ZGODOVIN. MESTO V BELGIJI AM. IGRALKA (JULIA) NEKD. FR. PREMIER (ALAIN) DEL ŽELEZNICE CILJ NOGO-METNEGA NAPADA TELESNI ENERGIJSKI CENTRI V JOGI DEL UUB-UAHE STROJNI ELEMENT OB OSI NEZNANKA V ENAČBI AVSTRU. REŽISER (GEORG WILHELM) KRANJ JUNAKINJA ROMANA HANSA HABEJA SLIKICA lahka križanka Kdor jo bo rešil, bo v poudarjenem navpičnem stolpcu zvedel, kako smo včasih rekli pustnim maskam. O A K A G z J VODORAVNO: 1. tekoča maščoba, 2. gorska ptica, 3. vladar, 4. smokva, 5. povrtnina Rešitev iz prejšnje številke: POMLAD AVTOR MARKO BOKALIČ TEPEC FILMSKI PO REŽISER KOROŠKO KAZAN NAŠ PEVEC (VILI) PETRA KERČMAR TEK ČEZ DRN IN NOVOGRŠKO NEMŠKI IME REKE GENERAL EVROTAS IN POLITIK NA PELO- PRED PONEZU HITLERJEM RUMENO RJAVA BARVA POVRŠINSKA MERA GRŠKA MUZA PLESA MONTER J ELEKTRO-■ iNŠTALACIl 1 (KNJIŽNO) REDKA GOZDNA ZVER BOLEZEN SADNEGA DREVJA OCANEC IZ SVETEGA PISMA | JAPONSKA ZNAMKA | FOTOAPARATOV ZGODAJ SPOMLADI CVETOČE DREVO MOČVIRJE NAS SLIKAR (FERDO) HRVAŠKI OTOK VOLNEN TRAK OKOLI VRATU DO, RE, MI, ? ŠVEDSKA IGRALKA (GRETA) AM. ATLET (JESSE) ANTIGONIN BRAT 2. IN 4. SAMO-GLASNIK ZUMBER-ŠKA VAS NA HRV. STRANI GORJANCEV PREDLOG VAS NAD STIČNO ZELENI VRTNI PLOD KRAJ NA HOTRANJ. NEPRIJETEN VONJ SODA ŽARGONSKI IZRAZ ZA FAKULTETO KOROZIJA NA ŽELEZU PETER FRANKL JANKO ROPRET ZVRST KULTURNE RASTLINE NACIONAL. IZRAŽANJE RADIJSKI ČUSTEV PROGRAM S SOLZAMI Z RESNO GLASBO KVIZ 1. Katero ime vas najbolj spominja na palačinke? al Svinjska vas b) Valicna vas c) Kurja vas 2. Koliko sinov je imel po ljudski pesmi Abraham? bi sest c) sedem 3. Kaj je nekoč pomenil izraz širjaški meter? a) kvadratni meter b) kubični meter c) dolžinski meter 4. Katera krajevna skupnost v naši občini je imenovana po rastlini?........... 5. Katere uporabne kovine je največ v naših tleh? a) cinka b) kalija c) železa 6. Kdaj je živelo največ velikih plazilcev? a) v terciarju bj v juri c) v kambriju 7. Apnenec je: a) kamnina m mineral c) ruda Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke: l.a, 2.a, 3.c, 4.b, 5. tri, 6. a, 7. a. - Pomisli Reks; bolezen norih krav, oslovski kašelj, svinjska kuga, ptičja gripa - še sreča da sva psa! RAČUNAL. OBLIKOV. MATEVŽ BOKALIČ ODPRTINA VNOSU GERMAN. VOJSKOVODJA V 5. STOL. ZNESKI SALONAR IMA VISOKO KITAJSKI LONEC PUJSEK ZA PEKO NA ŽARU UČLJIVA PTICA UJEDA NEGOVAN GOZD VELIKA STOPKJA JEZE KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE V ITALIJI PALESTINSKA OSVOBODILNA ORGANIZACIJA KRAJ OB KRKI Z LETA- LISCEM NEODLOČEN IZID PRI ŠAHU IME DVEH VASI V KRŠKEM HRIBOVJU RDEČI KRČ STISKI PATER | ZELIŠČAR (SIMON) USLUŽBENEC V SPREJEM NIČI HOTELA SRBSKO MOŠKO IME 25 Ivančna Gorica, marec 2006 Prazen je naš dom, odkar si odšla v večnost. Poslednja solza v spomin spolzi in bela breza v vetru onemi, otipne stik ljubečih rok, ostane v srcu nemi jok. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra, tašča in svakinja LJUDMILA HOČEVAR Gabrovčec 23 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v težkih trenutkih stali ob strani v bolnišnici in jo nato pospremili na zadnjo pot k večnemu počitku. Lepa hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaš-čanom in znancem za lepo cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala cerkvenim pevcem in gospodu župniku Antonu Humarju za lep pogrebni obred ter Perparjevim za pogrebne storitve. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA ob smrti ANTONA POlONCICA Radohova vas 38 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaš-čanom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in dober namen. Posebej hvala Pepci in Zdenki Topolovec, Ani Balant, Lojzki, Jožetu, Tatjani in Bojanu Kastelicu ter Joži Praznik za nesebično podporo. Zahvaljujemo se tudi Robertu in Vinku Kadunčevima ter sodelavcem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala župnikoma Jožetu Koželju za molitev ter Stanetu Kerinu za svečano pogrebno mašo, pevcem za zapete pesmi in po-grebcem ter Perparjevim. žena Zinka ter hčerka Joži z družino Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (S. Makarovič) ZAHVALI V 86. letu starosti se je od nas poslovila naša draga mama, babica, prababica, sestra, tašča in teta KAROLINA CILENŠEK z Vira pri Stični 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dober namen. Zahvaljujemo se osebju ZD Ivančna Gorica, še posebej dr. Janezu Zupančiču za dolgoletno zdravljenje in spodbudne besede, ter patronažni službi, osebju infekcijske klinike Kliničnega centra, bolnice na Golniku in Centru za zdravljenje bolezni otrok iz Šentvida. Za lepo opravljen obred se zahvaljujemo g. župniku p. Janezu Novaku in župniku mgs. Jožetu Kastelicu iz Ivančne Gorice. Za tople besede upanja, ki jih je izrazil ob številnih obiskih na domu, smo hvaležni gospodu patru Maksimilijanu. Lepa pesem je bila spremljevalka naše mame, zato hvala Stiškemu kvartetu za zapete pesmi ob njenem slovesu, prav tako hvala ivanške-mu cerkvenemu zboru. In ne nazadnje hvala gospodu M. Vrhovcu za tople in ganljive besede ob slovesu, ge. P. Trunkelj za molitve, trobentaču ter družini Perpar za pomoč. Vsi njeni ZAHVALA V 90. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ata, dedek in pradedek LUDVIK TEKAVEC z Malih Vrhov 6 Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili v sredo, 8. februarja 2006, na pokopališču na Krki. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sokrajanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku s Krke za obiske na domu, za poslovilne besede in lepo opravljeno pogrebno mašo, pevcem za lepo zapete pesmi in Perparjevim za pogrebne storitve. Zahvala tudi vsem zdravnikom in bolnišničnemu osebju. Sin Ivan z družino ZAHVALA Po hudi bolezni je za vedno odšel naš dragi VLASTO KODRE iz Velikih Les 4b Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izraze sožalja, cvetje, sveče in za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala Vlastovi teti Ani in zdravstvenemu osebju, ki so nam bili v najtežjih trenutkih njegovega življenja v veliko oporo. Žalujoči njegovi ' \ Bog jih je preizkusil in spoznal, da so vredni. Kakor zlato v topilnici jih je prečistil in sprejel kakor žgalno žrtev. (Mdr 3,5-6) ZAHVALA Po hudi bolezni je 23.2.2006 Bog poklical k sebi ANO ERJAVEC Grandetovo mamo iz Polja 3 pri Višnji Gori, rojeno Zupančič 8.7.1922. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili v boleči preizkušnji v oporo, nam izrazili svoje sočutje in bližino. Hvala sorodnikom, sovaščanom, faranom in prijateljem za vse, kar ste darovali in žrtvovali. Iskrena zahvala gospodu župniku Boštjanu Modic za lepo pogrebno slovesnost z bogatim duhovnim nagovorom, kakor tudi so-mašnikoma gospodu msg. Jožetu Kastelic in gospodu Jožetu Tominc. Hvaležni smo tudi Višenjskemu cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje med sveto mašo. Iskreno se zahvaljujemo za pomoč v času bolezni, tako duhovno doma in v bolnici, kot tudi zdravstveno dr. Janezu Zupančič, pa-tronaži gospe Mari Kastelic in gospe Dragici Hribar. Prav lepo se zahvaljujemo tudi dr.Kogoju in zelo prijaznemu in razumevajočemu bolnišničnemu osebju na oddelku G1 za urgentno gerontopsihiatrijo. Seveda smo hvaležni za lepe misli v nagovoru gospoda Pavla Groznika, Šentviškemu cerkvenemu pevskemu zboru za poslovilno petje. Hvala tudi za odigrano "Tišino" in za dostojno organizirano pogrebno storitev družine gosp. Janeza Perparja. Žalujoči vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Mila Kačič ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame JOŽEFE FINK iz Znojil pri Krki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in z besedo tolažbe lajšali bolečino v naših srcih. Posebna zahvala za nego na domu gospem Olgi, Majdi in Slavici, dr. Kastelicu za zdravniško pomoč in osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Zahvaljujemo se gospodu župniku Antonu Humarju za lep pogrebni obred, pevcem za izvedbo poslovilnih pesmi, vaščanom Znojil, sorodnikom in prijateljem, ki ste darovali cvetje in sveče, prispevali za svete maše ter v dobrodelne namene. Žalujoči: mož Jože in sin Jože z družino 1 m Ml ZAHVALA V 58. letu starosti nas je zapustil ANTON MNDREJ ZUPANČIČ iz Ivančne Gorice, Pot v gozd 5 Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili v sredo, 1. marca, na pokopališču v Stični. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem KZ Stična in DBS, d.d. za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen pogrebni obred z mašo. Posebna zahvala gospe Karli Valant za mnoge obiske v bolnišnici v času njegove bolezni, gospe Jožici Lavrih za vsestransko pomoč, gospe Ljubi Štrubelj, predsednici društva upokojencev Ivančna Gorica za lepe poslovilne besede ter Perparjevim za pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Perpar Janez s.p. VSE POGREBiE STORITVE M ENEM MESTU. DOSEGLJIVI 24 i! NA DAN. 041/785-113 041/647-380 ■' F ¡fli ' ■■■■ ■ H» w * i ■•¿ŽMBPjBIirajiFA^BB'w-is jSgjp^35^BBSMBfipBp - , /i :•:.-'■-: : V ' f^l r\i r-^Tf; ■ » -i -J« 1 • p p M&HplMS m WSm pri Stični GSM: 041/43 66 64 26 Ivančna Gorica, marec 2006 beseda o besedi Časi se tako naglo in korenito spreminjajo, da tudi stari pregovori ne veljajo več kaj dosti; še več: nekateri so povsem obrnjeni na glavo. Denimo pregovor: »Kdor se mlad vozi, ta star Hodi.« Njegov avtor, kdorkoli je že bil, je mislil predvsem na socialno plat življenja. Skoraj gotovo je razmišljal takole: Človek, ki se v mladosti ne napreza, temveč uživa ugodje, med drugim tudi tako, da se vozi, namesto da bi hodil, bo na stara leta obubožal. Preostala mu bo le še hoja, ker za vožnjo ne bo imel sredstev. Dandanes, ko se mladinaTrr starina pretežno vozi in bi v razmišljanju prevladal predvsem zdravstveni vidik, bi se pregovor moral glasiti nekako takole: »Kdor se mlad vozi, ta star ne hodi,« ali bolj razumljivo: »Kdor se mlad vozi. bo na starost težko hodil,« seveda v spremstvu še drugih tegob. Tu gre torej za vprašanje primerne telesne aktivnosti, ki praviloma ohranja zdrav duh in zdravo telo skozi pretežni del življenja. Vidite, tudi najbolj preizkušeni pregovori ne veljajo v več kot nekdaj. Joj, kam nas bo vse to pripeljalo! LS 3. Polica nad pečjo, gatri, rante, rente, pečne rante. Očitno tudi za to napravo nismo imeli primernega domačega izraza. V strop so bili zapičeni železni nosilci, v katerih so bile palice. Na njih so pozimi sušili perilo, svinjske mehurje, semensko koruzo in druga semena. Na diagonalno položeni deski so v lat-vicah kisali mleko. 4. Tečaj, štekelj, pant, kovaški pant, nosilec vrat in oken. IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV ' Kje so tiste vodice, ki so včasih bile N SPLAVNE Naši predniki so vodam in vodnim pojavom dajali imena, ki so natanko izražala njihovo poglavitno značilnost. Tako so nastali studenci, mrzlice, potoki, reke, beči, kali, bajerji, luže, mlake, studenčne štirne, vodnjaki in škavbe. Med množico slikovitih hidronimov bi lahko šteli tudi splavne. V knjigi Pozabljene vode jih nisem omenjal, ker sem jih štel bolj med starodavne agrotehnične ukrepe kot med vodne pojave. Splavne, ponekod jim pravijo tudi obpotnice, so ljudje skopali ob poteh, zlasti na klancih, vanje pa prestrezali meteorno vodo in vse drugo, kar je ta prinesla s seboj. Poglejmo, zakaj so to delali. Vaške poti so bile nekdaj močno »pognojene«. Gnojili so jih kravjaki, ki jih je puščala pašna in vprežna živina, ter krma, padajoča s senenih vozov. To naravno gnojilo je voda splavljala v umetno napravljene obpotne kotanje v obliki usedlin. Odtod tudi ime »splavne«. Splavne so vsako pomlad očistili (potrebili) in usedline speljali na njive - največkrat na zelnike. Splavni kompost je bil namreč dobro in hitro učinkujoče gnojilo. To je še en primer, kako so naši predniki znali živeti v sožitju z naravo; vse so spravljali v večni krog dajanja in vračanja. Zato ni bilo velikih naravnih pretresov, ki smo jim priča dandanes. Nekatere splavne so bile vododržne in so ohranjale vodo pretežni del leta, zato jih lahko štejemo tudi med vodne pojave. Vsekakor jih moramo šteti med pomembne vzdrževalke ravnovesja v ekosistemih okoli naselij. Na žalost sodobni način življenja splavnam ni naklonjen: večinoma so zasute in zaraščene. LS INVENTURA NARODOPISNEGA KOTIČKA Zvesti ljubitelji naše narodne zapuščine ste tudi lani pridno reševali uganke, zastavljene v narodopisnem kotičku, in rešitve pošiljali na uredništvo našega časnika. Vse upodobljene predmete, ki so jih uporabljale generacije prednam-cev, ste prepoznali in napisali, za kaj so jih uporabljali. Za večino ste poznali tudi imena. Ta so pristna domača ali prevzeta iz drugih jezikov, predvsem nemškega. Domača imena imajo predmeti, ki so že dolgo med nami in so jih ljudje na veliko uporabljali. Vsem dopisnikom se prijazno zahvaljujem za sodelovanje in jih vabim k reševanju novih etnoloških »problemov« v pričujočem letu. 1. Nabijač, sodarsko kladivo, ma-colka, obročnik, sodarski pritrkač, rinkhamer, kladivo za nabijanje obro-čev. Nekateri ste menili, da so pripomoček rabili za cepljenje drv (cepilnik). Na sliki sta si obe orodji res nekoliko podobni, v resnici pa ne preveč. Splavna v Suhi krajini blizu Ambrusa. Ker na poti ni več kravjakov in sena, sta se v njej pretežno nabrala pesek in listje. 2. Nosila, nosilke, trage, tragje, tragce, trage za nošenje gnoja. Zanimivo je, da se za ta izdelek, ki je bil nekoč zelo razširjen, ni uveljavilo domače ime, temveč tuje, nemško. Na »tragah« so prenašali predvsem gnoj, pa tudi žitne snope, slamo, seno in zaklane prašiče. Upodobljeni delovni pripomoček je bil nekoč v vsaki hiši, danes pa se že redko vidi in še bolj redko uporablja. Svoje dni so ga uporabljali v vseh letnih časih, še posebej pred večjimi prazniki in veselimi dogodki. Poleg imena sporočite tudi to, za kaj so pripomoček uporabljali. Veselim se vaše pošte, pohitite! Poglejte. Preglednica vseh zastavljenih ugank iz leta 2005 in pripadajoče rešitve so objavljene v tej številki Klasja. Leopold S. 5. Vitel, motovilo, kozel, navijalnik. Nanj so navijali lanene niti, vrvi iz konoplje, vrvice za obešanje perila in druge motvoze. 7. Velnica, vevnica, vejnica, šafla. Pripomoček so uporabljali predvsem za čiščenje žita, največ ob mlačvi. Pozneje so ga nadomestili vejalnik in druge strojne naprave. 8. Korec, dvoročni korec, korec za gnojnico, zajemalka za gnojnico in drugo tekočino. Sprva so bili vsi korci leseni, pozneje tudi kovinski. 9. Vlačuge, pregibne sani, dvokončne sani, hitrice, zimke, saninke, sani za pozimi vlačit. Vlačuge so omogočile vožnjo tudi pozimi. Z njimi so vozili les iz gozda in gnoj na njive. Leopold S. stari običaj molitve 6. Kolesna tablica, številka za kolo, kolesarska registrska tablica, številka kolesa. Nekdaj so morali lastniki kolesa registrirati in plačati predpisane pristojbine, sicer se niso smeli voziti. Tablica je iz obdobja med prvo in drugo svetovno vojno. 10. Zdevalnik, kozolčni stol, maček, štantni maček, hlapec, maček za late. S stolom so si pomagali pri vlaganju pridelkov (krma, žito, semenske rastline), da so se posušili in bili pripravljeni za zimo. Da se v današnjem vse prehitrem in naprednem načinu življenja pozabljajo stari običaji naših dedkov in babic, je že prej pravilo kot izjema. Ravno zato so ti, ko še naletimo nanje, vredni več kot biseri. Še so ljudje, ki ohranjajo spomin na svoje korenine in poskušajo uspešno združiti tok novega časa s starim, preizkušenim. Eden starih običajev je sedemdnevna večerna molitev za pokojnikom: v hiši umrlega se zberejo sorodniki, znanci in prijatelji ter molijo žalostni del rožnega venca skupaj z litanija-mi. sledijo pa še krajše molitve, ki se jih učijo že najmlajši. Prava posebnost pa je sedmi, zadnji dan molitve, teden po pogrebu. Takrat se običajnemu toku molitve doda še očenaš za vse duše, ki so se kadarkoli ločile od hiše. Sledi bogata pogostitev, in ko se druščina razide, vsak dobi za popotnico hlebec kruha, spečenega v domači krušni peči. S tem običajem, ki pa je dandanes na hkrati pa krepijo duh medsebojne žalost redek, prisotni izkažejo spo- pripadnosti. štovanje pokojniku ter zanj molijo, Helena Adamič Opisane navade so še žive v višnjegorski fari. Na sliki je prizor z Grandetove domačije iz Polja pri Višnji Gori. Ivančna Gorica, marec 2006 27 * Z(\ DOgRO VOLJO * KAKO STA SE LC)Z IN JOŽE V01AŠČ1NE REŠEVALA Lojz in Jože sta med zadnjo vojno veliko skusila. Vse sorte vojske so ju jemale medse, a sta se kljub temu srečno pretolkla do konca vihre. Vojne in vojaščine sta imela kajpak do vrha glave in še čez. Po končani vojni je prevzela vajeti revolucionarna oblast, ki je vse zastavila na novo, med drugim tudi register vojaških obveznikov. Poziv na novo "štelngo" sta seveda dobila tudi naša dva junaka. "Nak," sta dejala, "vojaščine imava zadosti in že nekoliko v letih sva; poskusiva se zmazat." Odločitev sta zaupala Lojzovi teti Urši, ki seje dobro spoznala na zelišča in pripravke iz njih. "Kdaj imata štelngo?" ju je vprašala. "Jutri dopoldne morava stopiti pred > vojaško komisijo. Pomagaj, če moreš!" sta prosila. "Bom videla, kaj se da napraviti. Pridita jutri zjutraj, preden gresta na vlak," je rekla teta. Drugo jutro sta naša "nabornika" v spremstvu vaškega zaupnika in partijskega aktivista Poldača stopila na vlak in v notranjem žepu površnika stiskala vsak svojo steklenko z odrešilnim tetinim pripravkom. V mislih pa sta ponavljala naročilo tete Urše: "Tole spijta skrivaj, dobro uro preden bosta pred komisijo." Vrsta nabornikov se je le počasi krajšala. Ko je bilo okoli enih pred njima še kakih deset mož, sta stopila v stranišče in na dušek spila odurno pijačo. Ko sta spet stopila v čakalnico, se ju je ustrašil celo Poldač, ki je med vojno marsikaj videl: tako grdo sta se držala. Posledice tetine terapije so se kmalu pokazale. Že čez četrt ure ju je kuhala vročina, ki se je v enakomernih intervalih sprevračala v tresoč se mraz; kolena pa so se jima šibila, da sta komaj stala v vrsti. Tedaj pa so se nenadoma odprla vrata in nekdo iz komisije je zaklical: "Za danes bo dovolj. Ostali pridite znova, ko boste dobili pozive." Našima rekrutoma ni preostalo drugega, kot da sta se v Poldačevem spremstvu odmajala na postajo in se odpeljala domov. Na vlaku je še ne- kako šlo, čeprav jima je tako zavijalo po trebuhu, da so ju sopotniki kar postrani gledali. Na poti proti domu pa se jima je ulilo. Skoraj za vsakim drugim grmom sta počepnila in se potem brisala z leskovim listjem. Poldač ju je nekaj časa čakal in priganjal, potem pa jezen odšel domov. Doma je za vojni odsek napisal pismo, v katerem je med drugim stalo: "Jaz teh dveh posrancev ne bom več spremljal na komisijo. Kako bo tak vojak, ki dreka ne drži?" Na vojnem odseku so očitno veliko dali na Pol-dačevo besedo, kajti Lojz in Jože sta po tistem imela mir pred vojaščino. LS \\ (41 IlU —.........---^-dff&fclg v r§s> /fjgjr PoOLlSTfK Starodavne krušne tičke, ki smo jih opisovali v božičnem in novoletnem času, bomo za nekaj časa dali na stran in se k njim vrnili pozneje. Zdaj, ko v deželo prihaja pomlad, bomo našo pozornost posvetili tičnicam: vzpetinam, ki imajo prav tako izreden pomen pri preučevanju duhovnosti naših naravovernih prednikov. Kdor je doslej kolikor toliko verno prebiral naš zgodovinski podlistek, je lahko zvedel, da naši predniki iz starejše železne dobe niso častili stvarnika neposredno, pač pa njegovo stvarstvo, to je naravo. Pri tem so imele pomembno vlogo ptice, tedaj imenovane tiče. Te so po takratnem verovanju imele posredovalno vlogo med nebom in zemljo. Imeli so jih za pre-našalke človeških duš na »oni svet«. Svete (šajna-te) tiče so hkrati skrbele za prihod mladih dušic, potrebnih za nova rojstva. Tiče so potemtakem imele pomembno mesto v duhovnosti prednam-cev. Da bi pridobili njihovo naklonjenost, so jim na vzpetinah pripravili žrtvenike, na katere so po- lagali darove. Nekaj teh gričevje vse do današnjih dni ohranilo starodavno ime Tičnica, veliko teh imen pa je za vselej utonilo v pozabo. Doslej mi je na Slovenskem uspelo odkriti približno dva ducata tičnic. Nekaj večjih je zapisanih na starih katastrskih skicah, druge, manjše, pa so ostale v človeškem spominu. Zanimivo je, da se tičnice vedno pojavljajo v širši okolici prazgodovinskih gradišč, utrjenih naselij naših železnodob-nih prednikov, in so zategadelj izredno pomembne pri preučevanju naše prazgodovine. Ime »tičnica« je nedvomno iz naše jezikovne zakladnice, zato te oronime lahko uporabimo za določanje etnične pripadnosti železnodobnih gradiščarjev. Zanimivo je tudi to, da niti ena od doslej znanih tičnic ni naseljena. Še tole: kadar bom omenjene vzpetine imenoval na splošno, jih bom pisal z malo začetnico, torej tičnice, kadar pa bom imel v mislih določeno vzpetino, torej kot zemljepisno lastno ime, bo to zapisano kot Tičnica. Nam najbližja Tičnica je obel grič med Radohovo vasjo, Sentpavlom in Šentvidom. Okoličani jo dandanes bolj poznajo pod imenom Vencljev hrib. Starejši so vzpetini pravili tudi Tična. Skoraj gotovo je od tega nekoč v davnini prišlo ime Zatična, torej kraj za Tično. Tičnico omenjajo tudi nekateri domači pisci, na primer Ludvik Puš, Mandrški Ludve iz Sentpavla. Danes je večinoma porasla z gozdom. XCI. REKORD: ŠTIRI STENE VINSKIH MEDALJ »Kar je preveč, je preveč: s takimi nas pa ne boš pital. Na Ivanškem je vse mogoče, le to ne, da bi se kdo odlikoval po vinski pridelavi,« boste dejali. Pa je res in še kako. Tone Zaletel z Grma pri Radohovi vasi ima v Debelem hribu vinograd, v katerem ljubiteljsko prideluje izvrstno vinsko kapljico, s katero tekmuje v okviru dolenjskega vinogradniškega območja. Od devetdesetih let prejšnjega stoletja do lanskega letnika so njegove modre frankinje, šentlov-renke, kraljevine in druge žlahtne sorte prinesle 6 velikih zlatih medalj, 13 zlatih, 7 srebrnih in 2 bronasti medalji. Enkrat se je njegovo vino skusilo tudi na živilskem sejmu v Gornji Radgoni in si prislužilo srebrno medaljo. Številna priznanja, ki jih je Tone dobil od domačega vinogradniškega društva Čatež, kjer opravijo prvi izbor kvalitete, tu kajpak niso všteta. Za vinogradniške dosežke gospoda Toneta sem vedel že nekaj časa, vendar zaradi skromnosti z njimi ni hotel nastopiti v javnosti. Najnovejši Klasjev rekorder mi je zaupal še to skrivnost, da je na ivanškem koncu še nekaj pridelovalcev izvrstnega vina, ki uspešno nastopajo na tekmovanjih. Tako dobro vino kajpak ne sme samevati, zato se bom še kdaj oglasil na Grmu in v Debelem hribu pri gostoljubnem Tonetu in njegovi ženi Mileni, ki ima prav tako velike zasluge za vinogradniške uspehe Zaletelovih. Verjamem, da bom tedaj deležen pokušine, seveda na kulturni način: po požirkih in s spremljavo vseh čutov; kajti tako dobro vino se ne žlampa. Tedaj si bom zavižal tisto domačo: »Kolkor kapljic, tolko let ... Voščilo bo namenjeno gostiteljema in nam vsem, »kar nas dobrih je ljudi«. L S KiVDRC ¥ MILIH DOLlilH Na južnem pobočju Velikega boršta, nasproti Male Dobrave, je več kraških pojavov. Med njimi je najbolj znana votlina Kev-drc v Mrzlih dolinah. Širši vhod se po nekaj metrih zoži in nadaljuje v večje globine. V začetnem delu so nekdaj prebivali ljudje. Zadnja stanovalka starodavnega bivališča je bila Tončetova Manca, doma iz bližnje okolice. Živela je bolj na začetku preteklega stoletja. Razen imena in časa se o njej ni kaj dosti ohranilo. Manca je bila verjetno hišna teta ali ostarela dekla, ki so jo spodili z domačije ali pa je odšla sama, ko je začutila, da je v hiši odveč. Domnevo sem naredil na podlagi podobnih primerov iz drugih krajev. Med samotarji te vrste so prevladovali moški. Puš-čavniki so bili po večini ostareli strici, rejenci in odsluženi hlapci. Zapis naj bo skromen spomin na mnoge naše trpine in trpinke, ki so največkrat v samoti in pomanjkanju dočakali svoj konec. Bog jim daj luč nebeško. LS H kevdrcu me je pospremil prijatelj Vinko iz Storovja. Na podobi ga vidimo, čepečega v špilji. Zraven je njegov pes Savselj. 21 Ivančna Gorica, marec 2006