rAvlorji: • 
1-r·znnjvttp1ispevki 
t:IL-~-
i-,,. 
1 ~ S1qs1ffo-N1uirnn/ 137 
; j,i] 
~- -
1 
U'e!erlj"ik/107 
---~fofo.-Kotoi" / 88 
· TomoZBonove(/69 
;-1.,,sqloto1/17 
Si'., Go[midalokm / 116 , __ 
1 {8.i.:o D*mSOr / 4J 
~-:-Vlooo /<olmon / 10 1 
t· -
( 
Prispelo za objavo: 1996-11-25 
Zveza geodetov Slovenije 
Ljubljana 
V Geodetskem vestniku je ujet 
razvoj slovenske geodezije 
Zgodba, dolga 40 let 
Geodetski vestnik, stirokovlllli časopus slovenskih geoc!.etov, praznuje llefos 40 Bet. 
O vestniku, geodetih in geodeziji smo se pogovai'jaH :i: mago Boženo Upej, g!avno, 
odgovorno in aehnično urednico. 
Časopisje začel izhajati že prej, leta 1953? 
Da in takrat se je imenoval Vestnik Geodetskega društva LRS. lme pove tudi, kdo ga 
je izdajal. Leta 1957 se je preimenoval v Vestnik Društva geodetskih inženirjev in 
geometrov LRS. V letih od 1962 do 1965 ni izhajal, nato pa je spet izšel kot Bilten 
Zveze geodetskih inženirjev in geometrov SR Slovenije. Leta 1973 je dobil današnji 
naslov Geodetski vestnik, od tega leta pa se tudi naša strokovna organizacija 
Geodetski vestnik 40 (1996) 4 
Mag. Božena Lipej 
imenuje Zveza geodetov Slovenije. Geodetski vestnik je danes edini strokovni časopis 
za geodezijo. Izhajajo štiri številke na leto, od teh je ena namenjena letnemu 
strokovnemu posvetovanju, imenovanemu Geodetski dan, ki bo letos v Portorožu. 
Kaj pravzaprav objavlja Geodetski vestnik? 
Geodezija pokriva zelo široko področje od geodetske astronomije do osnovne in 
inženirske geodezije, fotogrametrije, kartografije, informacijskih sistemov, 
geografskih in zemljiških informacijskih sistemov itd. Vsa ta področja so zastopana 
tudi v naši reviji, tako da je sestava natisnjenih člankov zelo pestra. 
Ko smo ob letošnji obletnici izhajanja sestavljali bazo podatkov vseh piscev in 
člankov, smo ugotovili, da se je v 40 letih zvrstilo 460 avtorjev, ti so skupaj objavili 
2 322 člankov, od tega 794 znanstvenih in strokovnih ter 740 pregledov. Izhajanje 
podpira Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Če teh sredstev ne bi imeli, bi težko 
preživeli. Naročnina ni ekonomska, zato velik delež prispevajo tudi podjetja in 
državne ustanove. Geodetski vestnik ima kakšnih tisoč bralcev, geodetskih 
strokovnjakov v Sloveniji, ki so zaposleni v različnih okoljih, od državne uprave, kjer 
jih je okoli 600, do zasebnih podjetij, raziskovalnih institucij, univerze, šoL 
Razvojna pot časopisa? 
V prvih letih izhajanja je bil to ciklostil, tehnično in tudi vsebinsko zelo enostaven. 
Sprva so torej prevladovala obvestila in sporočila. Šele pozneje je postal vsebinsko 
strokovno glasilo. Danes je večina prispevkov strokovne in znanstvene narave, 
nekatere številke so celo tematske. 
Ali tak časopis odseva stanje stroke? 
To si zagotovo želijo vsi uredniki strokovnih časopisov in revij, tudi jaz. Objavljati 
najboljše strokovne članke, razprave. Toda publikacija, kot je naša - prispevkov ne 
honoriramo, pa tudi če jih bi, ne verjamem, da bi bila to bistvena spodbuda -
preprosto ne odsevajo stanja stroke v celoti. Je samo odsev nekega dela. Če pa 
pogledamo nazaj, je to zagotovo edini strnjen zgodovinski zapis o razvoju geodezije 
in o dogajanju v njej. Drugega enostavno nimamo. Če hočemo, na primer, globalno 
slediti razvoju kartografije ali pa metodam dela v kartografiji, potem je vse to 
Geodetski vestnik 40 (1996) 4 
zabeleženo v Geodetskem vestniku. Težko je danes iskati stare razvojne naloge in 
projekte ter drugo dokumentacijo. Na žalost pa vsa področja niso enako dobro 
pokrita. Delno je razlog tudi v tem, da geodeti, tako kot večina tehničnih 
strokovnjakov, neradi pišemo. Veliko pomembnih stvari ni zapisanih, in če niso 
zabeležene v Geodetskem vestniku, niso zabeležene nikjer. Še posebej pa zanje ne 
vedo onstran meja. Približno 250 številk namreč pošiljamo v tujino. Prvi članek 
številke prevajamo, prevajamo pa tudi izvlečke, prevodi pa so za vsako stroko tako 
majhne države zelo pomembni. Štiri številke na leto, skupaj približno 400 strani, so 
ogledalo tega, kar se v stroki v enem letu dogaja. 
Razvoj geodezije? 
Po kakovosti in metodah dela jo lahko brez sramu primerjamo z drugimi evropskimi 
državami. Če zna država pravilno usmerjati stroko, ki jo zelo potrebuje, ji nameni 
tudi dovolj denarja, zahteva kakovostne izdelke in izvajalci znajo izpolniti te zahteve, 
potem je za stroko, kot je naša, že veliko storjenega. 
Kaj vas, če pogledate po Evropi, razlikuje od geodezije v drugih dri.avah? 
Zgodovinska pogojenost, urejenost delovanja, gospodarska podpora, politična 
aktualnost oziroma vgrajenost v sedanje razmere države. V nekaterih vzhodnih 
državah, na primer, še niso prišli tako daleč, da bi državi dopovedali, da jih potrebuje 
(na primer v obliki evidence nepremičnin) in da mora zato zanje tudi nekaj nareditL 
Področje, kjer pa se ne moremo niti primerjati z nekaterimi severnimi in zahodnimi 
državami Evropske unije, je finančno vrednotenje naših izdelkov. Politika oblikovanja 
cen, zaščita avtorstva itd., vse to je v celoti urejeno, mi pa smo šele na začetku. 
Če bi se kot stroka pojavljali na prostem trgu, kako bi vam šlo? Bolje kot zdaj, ko ste 
pravzaprav sestavni del državne uprave? 
Geodetska dela, ki jih opravljajo izvajalske organizacije, so že danes na trgu. Z 
uradnimi državnimi ustanovami po Evropi pa je različno. Samo v Veliki Britaniji 
obstaja uradna geodetska ustanova, ki se 80-odstotno financira sama, 20-odstotno pa 
jo financira država. Približuje se jim Francija, sledijo pa jim druge države z manjšimi 
deleži. Toda prosti trg ni rešitev. Državna geodezija mora obstajati podprta s 
proračunom, zato da je minimum storitev, podatkov in izdelkov, ki jih zagotavlja 
geodezija, dostopen vsem državljanom. 
Kaj seje v stroki najbolj razvilo? Metode dela, tehnika? 
Največji premik v geodeziji v zadnjih letih je z analognih, klasičnih tehnik in 
podatkov ter izdelkov na digitalne, računalniško podprte. Tako so se odprle nove 
možnosti uporabljivosti podatkov, obstaja veliko orodij, ki omogočajo prekrivanje 
različnih podatkov, analiziranje, modeliranje itd. Povečale so se kakovost dela, 
dostopnost do podatkov, hitrost pridobivanja informacij. 
Geslo, ki ste ga začeli uporabljati lansko leto, je: Cel svet v geodetsko mrežo ujet. 
Alije res? 
To geslo se nam zdi zelo posrečeno. Res lahko rečemo, da je geodezija po svoje 
omrežila ves svet. Geodezija določa obliko Zemlje, razvija položajne in višinske 
geodetske mreže, skrbi za globalne parametre, ki opredeljujejo prostor. Postavljamo 
koordinatne sisteme in koordinatne mreže, izdelujemo mreže digitalnih predstavitev 
Geodetski vestnik 40 ( 1996) 4 
terena. Na lokalnih ravneh pa se uporabniki ujamejo v mreže naših podatkov in 
izdelkov ... 
Kaj lahko kot ruivaden držaJ1ljan pričakujem od geodezije? 
Najprej moraš vedeti, kaj potrebuješ. Hočeš zakoličiti hišo, razdeliti ali izmeriti 
parcelo? To bo naredil geodet. V tem primeru gre za storitve, ki so povezane z 
delom na terenu. Lahko pa dobiš veliko izdelkov, kot so načrti, karte, aeroposnetki, 
mapne kopije, in številne preglede iz geodetskih evidenc. Od nas je torej mogoče 
pričakovati vse, kar je povezano s predstavitvijo prostora ali v obliki parcel, točk ali 
kart 
Česa pa ne morem zahtevati od geodetov? 
Pri podatkih ni več posebnih ovir za uporabo. Le če nimaš utemeljenega interesa ali 
zakonske podlage, pri podatkih zemljiškega katastra ne moreš dobiti drugih osebnih 
podatkov; lastnikov zemljišč, ki so prevzeti iz zemljiške knjige. Ti podatki so predmet 
varstva osebnih podatkov. 
Bojana Leskovar 
Ljubljana 
Ponatis objave iz časnika Delo - Priloga Znanje za razvoj - sreda, 20. novembra 1996. 
Geodetski vestnik 40 (1996) 4