Štev. 320 TrfST. v torek 16 novRšiiiira 1003, T. ačai XXX. II > ^ - Oftv." ~»>a if I - -—p C rfet afe "a pm*%i& s* 5.. sa paaa&^ćA s* S. tfcfrft> r^Ma^M a® prodike po -s nvo. (6 stei.J v sBcg2s v Trato i- • i zliti, Gciiffi, si. Petra. SciitftL 2^ibr*rxirJ, Sv. L/cciji, Tohn&rc. Ajdor-jBomicrg« iti. S->trt sr&j* ?-tev. po 5 hvČ. (r5 SS054. ■ S5j*AdUWAJO MA MSLSžtfETRE T fiirokorti 1 j.Vsc*. CENE: Trgoriaske is rbrta« oglase po 3 st Triieteica, stavbe. posia^.oa, o^laa* ^eiUraik svodav k«. S« cglsre v tai^rtru lista do 5 vrst 2«) SL, TT-tA K 8. Mali ogl&ai po S sfcot. pa^st^-. Cgit«c ~t-rtjew>a, ©ddelrk ■ — ^ifccTi^e se H mar^-rJ . vsata,- ... . . tintUc fSnditv«. »EcŽinOtft" Z« v i- 1 fiifamr^Trt- M ani i M0mst! jm rrtoč 7. ^es-zmaiaaEiz*-' X, pi! ietA «2 K, 3 ne 'Cf 6 X; ii - . slhrs ^.iročnir*, trgava ne erir^. ».."DI30S714 atnao : >< . m bate« E. 5-CS. j#cl iot» 3 cc — ■' . • a*.; »c poSilj- o ja uredništvo Uat*. l^elr^'L ▼ar,; p.'.'acfc «9 M eprei«rr.*jt lo «4 00 vračv;^ fxHifrh»i-no. ''a rek.1'»ac:j3 jo poSiVj-.ti na nura-^o TJRBIUIaTVO: aiics đlsrgi«? Gatetti »S (H*.-«**! i i vi-Tovorni urednik ŠTEFAN GODDi JL. L— * >c.*.a _Edinost'-". - Natisnila ti*karn» kor.ar.r, , Jidine- i" •* Trst?, al. Gicr^is Gabvtti št. 13. 11 841 (552, TELEFON It Vr5- BRZOJAVNE VESTI. Ogrska kriza. DUNTAJ 15. Osjr. biro poroča z Dunaj* : ftrtf P,^7e! E:fcerhary, prpi s:kcij*k cafe'aik v rciaijteriia z?. uaaaia stvari, ia ob 10. ur: preip. mteUfra cot^anje stvari grofa Andr2s*y-;f tar s?, ž ojira dl^e ia«a rrizjo^anaL Siu~ni fi aaSci mici*tei baron Buriaa je oh II. uri preircJ. obiakai dr. W=feer!e ia bo ž Djitu d :e č^-sa po*ve-ftoval. — R&čki gjTGrner g-^f N:k>, Ui 1« dao38 z ut"ai csaspj-l n« Dinaj. je peseti! ' ministra gref^ A^dr^s j-jii v GgrJci pa-laif, — Grcf Andra3jy *e jo ob 10.45 predp. podil v cessrika paU&j ia kiualu po 11. uri ga je ce-ar -tsiro ei v avdijencc. Kcšu5 pride na avdsjcrco ob 1 uri. Pj tej tvdijens'. se priobči koau iie. Ni getoro, če pride daLes do odio?*tTe, renđsr ee č!"ui rgr^ke vj^de bržkone da^es ob 5. u i popoJ. rraeio v Budimpešto. BUDIMPEŠTA 15. Ogr. biro peroča z Dunaja: Miiiiaterski predsednik d:. Wekerle in ministri Andrassj, Ecšat in Z:cby so imeli pozno sinoči ▼ ogrski palači konferenco, ki 76 trajala zalo dolgo. Na konferenci je dr. Wekrele porečal o svoji včerajšnji avdijenci pri cesarju. Potam bo razpravljali o političnem položft u. BUDIMPEŠTA 15. Ogc. bfro poroča z Dunaja: Avdi'eaca minis. Andrassyja je trajala do.tl2.15 opoludn«. Min s. Andrasiy se je nato podal k trgorinikemu ministru Koiutu, kamor uta bila rozvana tudi m nieterski predsed* nik dr. Wekerle ia nrniater Z cby. Ministri so imeii polurno konferenco, na knteri je grcf Andras?y poročal o vspehu svoje avdi-jenca. BUDIMPEŠTA 15, O^r. biro poreča z Duaaja : Miai«ter«ki predsedaik dr. Wekerle je prejel poziv, da prida ob 2 uri na avdi-jenco k ceasrju. Min^ter Košut se je ob 1 uri pedal v cesarsko palačo, kjer je bil ob 1 uri vsprejet cd cesarja v a?dijenci. Po 2 nri «e je Košut vrnil v ogrtko palačo. — Vsprejel je zastopnika listov, katerim je izjavil : Moja avdijenca pri casarju je trajala 55 minut. Časa? ma je milostijivo vsprejal. Sodaj gre na avdijenco k ceiazju miu stanki predsednik. Seveda ne morem, dokler se na vrne, ničecar poredati. Poročati zamore m le o uliaih in reči toliko, da se bcm moral v prav kratkem ča«u povrdti na Dunaj. Po teb btEčdah ce je minister z državnim tajnikom podal v s 70 j o pis&rno. Nekolik ? minut pred 2 aro ce je v cesarsko palačo cdpeljal ministerski predsednik. BEKEŠ CZABA 15, D;žavai poslanec Aleksander Teto, Li je podal tu poročilo o svojem ddovaniu, ie med drugim povdarjal, da more smatrati Justbovo skupino samo teda;, za odkritosrčno, ako nepravi enako in spi: šiio volilno pravico kot glavno tečko svojega prog aoic. Narodnega odpora na bi biio več me g ča obnoviti, ker bi ga narod ne mogel vzdržati. KcneČno je bil iprej&t predlog ki se izrtžA za navtraliteto. BUDIMPEŠTA 15. Ogr. biro poroča z Duaaja : Avdijenca mini«terskega predsednika dr. Weker!t je trajala tri čstrt ure. Po avdijenci sa je dr. Wekerle podal v hotel Seeber, kjer se je posvetoval z ministri Ac-drauy-jem, Košutom in Zicly-jem. Zastopnikom listov je miniaterski predsednik izjavil, d& se bodo pog&j&n;a ca^aljevala, — Da- PODLISTEK. IGRALEC. ROMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. Rasti spisal F. M. Dostojevski j. Poslovenil R. K. Meni se je vendar zdelo, da vse to zaslužuje natančnega študija in zlasti za onega, ki ni prišel samo zaradi študija, ampak se sam odkrito in naravnost prišteva tej sodrgi. Kar se tiče mojega najskrivnejšega, nravstvenega prepričanja, nima v mojem sedanjem prepričanju seveda nikakega prostora. Naj bo tako! Govorim to, da bi si olajšal vest. Na nekaj pa hočem opozoriti, da mi je bilo namreč zadnji čas brezmejno protivno, da bi prilagodil svoje misli in dejanja kakoršnem-koli moraličnemu pravilu. Nekaj dražega me je vodilo... Sodrga igra res prav umazano. Domnevam celo, da se dogajajo tu pri mizi najnavadnejše tatvine. Kruperji, ki sede na koncih mize, nadzirajo stave in izplačujejo, imajo polne roke dela. Vrhu tega pa še sodrga! To so večinoma Francozi. ne? ni prišlo do odločit e »q ćl ogrike ^ada odoitujejr. ob 5. uri pcp^l. v Bidio ?r't->. Radi žaljenja Veličanstva razpuščeno x boro? as j 9. PRA3A 15. Če*fei narodni scci aH.ili so vč-r/ii prtdpoudue Sofi:in-em otoku m tiLg, k: :e mel na pr- g axu razpravljanje o ižd^.vib poiinčkih dogodkih in jez'kovnh rakou h za rercifce dežeif. Ker so padlo med gorom poslanca Fppg.'a opazka in meik'tc!, fei eo kazn.in po § 63 laz. zakonika (ždje-rj? veličanstva) ja vladni komi«&r raznustil zbe-rovacj:^, ta k^rje np.s^al velik hrup. Udeleženci mtt nga so g;? urfdili v vpreved, pri čemer jim jo bila < d«z<.-ta ara zastave z napisom. Spre ti-d je zavzel smer proti dež^incu u mn-7eju, k:er ro s^ udei*Ž5CC p^ nagovoru pos). Fresla razšli, Ei del udeltžercsv sprevoda se je obrnil proti Pr kopom, ki ko pa ie biie zaprte p-j močnem kordoLU policija. Ztorovasje nemškega katoliškega šolskega društva. DUNAJ 15. — Danes popcludne se ie vršilo ob mnogobrojni udeležbi, pod predsedstvom državnega poslanca Bachle-ja in v prisotnosti predsednika državnega zbora slavnostno zborovanje kateliškega šolskega društva. Od večih nadvojvod in ministrov so dc-spela opravičevale* pisma ; ietotako od župana dr. Luegerja. Prečitača je bila pozdravna brzojavka od p&pežB, na kar je givorilo več govornikov o svobodni šoli. Predsednik dr. Pattai s3 je spomnil liO-letnice Scfcillerjevega rojstva. Razstava za zrakoplove. MILAN 15. Danes je bila tu otvorjena razstava za zrakoplovttvo. Požar v Meisini. MESSINA 15. V minoli noči ie nastal ogenj v rszvalin&h Gaiibaldijeve ulice, ki še traja. Vendar so gatiici ogenj tcliko omejili, da ni nevarnosti za okolico. Nesreča v premogovniku. CHERRY (IllinoU) 15. Glasom novejih podatkov cenijo šteti'o ponesrečencev v St, Pa?lovin piemogovLikih na 250. Soii se, da to vsi ža mrtvi. Kolera. ROTTERDAM (Holandska) 15. Daces je bil tu zadržan in stavljen pod kvaratitano nek iz Kronstadta sem dospeli holandski parnik, ker se je na istem pojavil ea slučaj kolere. Otvoritev perzijskega parlamenta. TEHERAN 15. Danes je bil otvorjen parlament v navzočnosti šabf, regenti«, duhovščine, načelnikov civilnih m vojaških ob-lastcij, diplomatiči.ega zbora in zastopnikov listov. Mini i tenki predse doik je pročital prestolu! govor, v katerem se izraža nado, da se posiazci skažejo vredne s toliko trudom pri-bojevane sTobcda ter da vzpostavijo finance, redarstvo in sod&tvo Zvečer je bila velika ljudska siavcost. Portugalski kralj v Cherbourgu. CHERBOURGr 15. Včeraj ie dospel žemkaj portugalski kralj Macual. Zvečer je bil na angleški kraljevi jahti njemu na čast d.ner, na katerem so bili načelniki francoskih in angleških oblastni;. CHERBOURG 15. Angleška in ruska ladijska divizija, ki spremljate jahto „Victoria and Albert", ste ob 7 uri zjutraj odpluie na Aogleško. PORTSMOUTH 15. Portu3»l?lri k-al: Maruši je pnnoludae prtaosl eeictai. Vsprcjel ga je princ Taleški. Madrid 15. Madridski gnvćruor je cd-= stopi5. Bok ar o št 15. Danes obhaiajo po vsei i Romunski 40. letnico poroka kr&lje?«ke dve-ijice. La Paz 15. Po vsej Bclifije je velika iiuša, tako da se je bati, da bo uničena vsa letina. _ TURČIJA. CARIGRAD 15. Včeraj je bil zbornici predložen proračun za prihodnia leto. Strcšk j so preračunjeni ca 30, 266, 886 fantovi lani 30, 528.000 fantov; dohodki pa na 25,350000 fantov; primanjkljaja je torej 4 in pol mil. Proračun voj&ega ministretva znaša ! 8 280.452, oreračan vo no mornarice 1,000327, lani 1 288 840. CARIGRAD 15. Zbornica je danes izro lita oba podpredsedaikr-. Turčija pošilja čete na grško mejo. SOLUN 15. Za sedaj oddijo ua grško mejo štiri bataljoni in dve gorski bateriji, da zabranijo prestop grških čet na turško ozemlje. — Vsprejem kristijanov v turško vojsko. SOLUN 15. — Danes je bil tu slovesno prečitan cesarski irade, zadevajoči vsprajem kriitijanov v turško armado. Zanimiva paralela. Kje je kulturni element?! V svoji knjigi „Boj za slovenske ljudske šole v Trst" od leta 1894 je z&klic&l dr. Gregcrin, da naj bi si bogato svetovno mesto ki ee vedno hvali, koliko stori za sloveniko šolstvo v okolici, vzelo za izgled bližnji ubožni okraj sežanski, kjer obiskuje šolo skoro 100 odstotkov v to ob?ezamfc otrok! Tako je honitatiral dr. Gregorin že leta 1894. A danes ? Nu, danes podaja obisk šole na Krasu — še ugodnejšo kulturno sliko. Izvolite pogledati poročilo v včerajšnjem izdanju o ekrajni učiteljski konferenci za sežanski okraj, ki se je vršila dne 10. t. m. v Skopem. Tam morete čitati, kako je gospod okrajni šolski nadzornik v svojem referatu o stanju šolstva v sežanskem okraju naglaial, da je obisk najpovoljneji, ker obiskuje šolo 101*85% otrok, torej ša več, nego jih je obvezanih v t j. Na prvi pogled se bo zdal to marsikomu nekam čuden m&tematiški.problem, ako pravimo, da obiskuje šolo več otrok, nego — jih je. Ia vendar je tako I In rešitev tega problema je kaj jednostavna : tudi takih otrok je, ki z obiskovanjem vsakdanje šole — ne nadaljevalne — nadaljnjo tudi potem, ko io že ugodoli svoji dolžnosti! Kakov simptom je to, kaj pcmenja? To dejstvo je glasna priča o ljubezni našega si romnšnega ljnditva na Krasa do šole, do omike, dokaz, da je to naše ljud ■ tvo kulturen element v najeminent nejem smisla te besede. Poreče nam morda kdo: E, kaj ae ba bate, kaj hvalite I Otroci obiskujejo šolo tako točno, ker morajo,v ker jik oblasti, ker jih zakon sili v to! Ž a res I Ali z druge strani stoji dejstvo, da tudi vsi zakoni in vie strogo postopanje ne morejo izsiljevati tako Sicer pa ne opazujem in proučavam tega zato, da bi opisal ruletko, ampak iz vzroka, da vidim, kako se bom moral vesti po- zneje. Zapazil sem, da je nekaj navadnega, da se steza izza mize roka in pobira to, kar ste vi priigrali. Začenja prepir, često krik, in treba vam je lepo dokazati s pričami, da je stava vaša! S prva mi je bilo vse to knjiga zape- čatena z devetimi pečati. Uganil sem, da se stavi na številke, na soda in liha števila in na barve. Od denarja Pavline Aleksadrovne sem sklenil staviti ta večer sto goldinarjev. Misel, da bom igral, toda ne za-se, me je mučila. Ta občutek je bil nenavadno neprijeten in zahotelo se mi je osvoboditi se ga kakor hitro možno. Zdelo se mi je neprestano, da izpodkopujem svojo lastno srečo, ako pričnem igrati za Pavlino. Mari je človeku nemožno dotakniti se igralne mize, ne da bi se okužil s praznoverjem ? Začel sem s petimi louis-dori t. j. petdesetimi goldinarji ter jih postavil na sodo število. Kolo se je zavrtelo in prišlo je trinajst; izgubil sem. Z bolestnim občutkom, samo da bi kako opravil svojo aalogo in potem odšel, sem postavil še pet friedrichsdorov na rdečo. Prišla je rdeča. Postavil sem vseh deset zlato v, Prišla je zopet rdeča. Postavil sem vso svoto, zopet je prišla rdeča. Dobivši tako štirideset zlatov, sem jih postavil dvajset na srednjih dvanajst številk, ne da bi vedel, kaj bo iz tega. Izplačali so mi trojno vsoto. Tako sem imel namesto desetih naenkrat osemdeset zlatov. Postalo mi je tako neznosno vsled neobičajnih in neznanih občutkov, da sem sklenil oditi. Zdelo se mi je, da bi prav gotovo ne igral tako, ako bi igral za-se. Vzlic temu sem postavil še enkrat vseh osemdeset zlatov j na sodo število; prišlo je štiri in odšteli so mi še osemdeset zlatov. Spravil sem ves kup stošestdesetih zlatov in šel iskat Pavlino Aleksandrovno. Vsi naši se šetali nekje v parku in videla sva se šele pri večerji. Takrat ni bilo Francoza in general se je ujunačil: med drugim je smatral potrebnim narediti opazko, da bi me ne želel viditi za igralno mizo. Po njegovem mnenju bi ga jaz zelo kompromitoval, ako bi zaigral preveliko svoto, „toda ako bi tudi priigrali zelo dosti, bi bil jaz v tem slučaju tudi kompromitovan", je pristavil značilno. „Gotovo nimam pravice uravnavati vašega postopanja, vendar priznajte sami.,.." Tu je po svoji navadi nehal. Hladno sem mu odvrnil, da imam premalo denarja in da tako ne morem toliko izgubiti, da bi se o tem govorilo, četudi bi igral. Ko sem prišel v gornje nadstropje, sem medtem oddal aij jn h r«pibr>v, p k} ri v lind^tvu pr&re d oposiciie za to, fcko ni liuhezoi do š ie v stariših, ako ljudstvo no umara koristi ? sko ni tudi saiso za^zsto zi cm.ko ic r.L-predek. Eklaranten, kričeč in žalosten <2 ohr.z im-mo —9 Tr*tu. Stordstotaercu obisku So e v sežanskem okraju stoji cat.prcii nara-ncsi neverjetno dejstvo, da ie t*dijt ko je dr, Gregorin izdal 8>ojo brešuro, v nsii ok :l ei od 5880 za šolo obvezanih oohkk Vf l^ šolo v reonici le 3024 otrob: torej komr.i 53.17°/o> ali z drugiiri besedami: od 5880 otrok jih jo bilo brez šolskega pouku 2856. torej bi zu polovica ! In zakaj to ? Ker v obstoječih šolah ti bilo prostora ! 1 Psr podatkov iz po2naje dobe — iz uradnega poročila ra šolsko leto 1900—1901. V tem letu je bilo v okolici 6691 z% šolo obvezanih otrok; obiskovalo pa jib je io 3323. Torej kotnai nekaj ma! gi nad po o-vico. Vzrok pa je bil isti, kak -r gu o mer * dr. Gregorio v »roji bro&uri cd leta 1394. Niti ene nove šole niso otvorili 7 okolici, o tu pa tam so kje kaj razširili, kar pa je bilo tako nezadostno, da ni moglo izdatno zboljširi položaje. Taka je tista toli proslavljena skrb mestnega magistrata za slov. šolstvo v oko* lici, s katero se italijanski poslanci toliko bahajo na Dunaju, kadar hočejo varati s e; in vlado ter zavračatiti opravičene rckrimin&cije slov. poslancev 11 Morda pa mislite, da so razmere v mestu bog ve kako ugodne in da je vsaj tu šolski obisk uzoren. Motite se. Iz gori omenjenega poročila o šolskem letu 1900—1901 poinemamo, da je bilo v mettu 21.510 v šolski obisk obvezanih otrok, od katerih pa je v resnici obiskovalo javno šolo le 13557. In če prištejemo k tem circa 3000 učencev, ki so obiskovali privatne in više ni strokovne šole, dobixo število nad 16000. Oitajalo je torej Ša vedno kakih 5000 mestnih otrok, ki uho obiskovali šole. To so kričeče številke, za katere vernost govori moož ca tieta proverbijaloe tržaSke inularije, ki ae podi po ulicah: umazana, za* nemarjana, podivjana, prava sramota za mesto I Poznejih pore čil žalibog nimamo. Opravičeno pa mislimo, vda se ni bog ve koliko obroilo na bolje ! Žalostna statistika, žalostna kulturna slika razmer v mestu, ki hcča biti — moderno in ki heče vso svojo politike, ves svoi siofes izvajati iz 2000-letne kulture!! Tem sr&motoejs, ako stevljamo te razmere v paralelo z onimi na Krasu. V šopir-nem, bahatem, bogatem, latirsso kaltoraeoi meatu da ali ne 75°/8 obisk šole ; na Krasu, na deželi, med priprostim kmečkim ljudstrom pa 100*/o obisk. In za Trst velja menda iito zakon, ki obvezuje otroka v šolo. A vendar taka kričeča razlika. Kako naj ume jemo to ? Odgovor je čaiten za na Se ljudstvo na Kratu: ono umaje korist še le, »e navdušuje za njo in z veseljem pošilja otroka v šolo ter izvršuje rado in vestno, knr mu nalaga zakou ia v kar je silijo oblasti I V Tritu je — drugače. Mestna občina ne vrši svoje dolžnosti. V okolici ne o tvar j a potrebnih šol; v mastu tira sicer v tem pogleda največi luksus, a.i obisk ljudske šole zaostaja daleč za onim na Krasu. Tcda te Pavlini njen denar in jej povedal, da odslej ne maram več igrati za njo. „Zakaj ne?w me je vprašala vznemirjeno. „Ker hočem igrati za se,M sem ji odgovoril, zroč jo začudeno, „to pa ms ovira". „Torej ostajate še vedno pri svojem prepričaju, da je za vas ruletka edini izhod in rešitev?" me je vprašala porogljivo. Odvrnil sem ji resno, da je tako; kar kar se pa tiče moje gotovosti, da vsekakor dobim, naj bo to sicer še tako smešns, kar sam priznavam, „samo pri miru naj me puste !" Pavlina Aleksandrovna je silila, da bi si razdelila današnji dobiček; oddelila mi je osemdeset zlatov in mi ponudila tudi v prihodnje nadaljevati igro pod temi pogoji. Odbil sem denar in odločno izjavil, da ne morem igrati za druge ne zato, ker nočem, ampak zato, ker bi gotovo izgubljal. „Vsekakor stavim tudi jaz, da-si je to nespamentno, skoraj vse svoje nade 11a ruletko", je rekla in se zamislila. „Zato morate nadaljevati igTo na vsak način, vsak na polovico, in jo boste, to se razume !" Tedaj je odšla in ni hotela poslušali mojih nadaljnih nasprotovanj. (Pride še.) Stran H. »EDINOST« št. 320 V Trstu, dne 16, novembra 1909 Šol.k oblasti imajo ie enega sokrivca, ki je — neugodna dispozicija med maao ljudstra nasproti Soli! Ve- tik procent starišev je, ki se niti ne menija politike in da je vodstvo poslov od strani vlade korektno in objektivno. Pri tem so razpravljali v „Enoti" o vseh Slovanom sovražnih naredbah sedanje vlade, pri čemer r.a to : ali jim otrok zahaja v šolo ali ne ! se je posebno opozarjalo : na odkrite in tajne I i če zahaja : ali se ksj uči ali ne ! poštne naredbe ; na nečuveno krivično ime- novanje sodnikov na Češkem; na pristranska, v prilog Nemcem izvršena popolnenja vodilnih mest na podržavljenih železnicah na Moravskem, češkem in v Sleziji; na sistematično germanizacijo ob ime novanju uradnikov v jugoslovanskih deželah ; na odjonljivost napram nemškemu terorju na Dunaju s predložitvijo jezikovnih zakonov v najvišjo sankcijo; na {podelitev koncesije za bosansko agrarno banko za oderuško izmoz-govanje ubogih kmetov v Bosni in Hercegovini ; na zistem imenovanja uradnikov, ki ga je uvel nemški minister-rojak z nemškimi narodnimi sveti; na zakonske predloge v jezikovni in okrožni razdelitvi, po katerih bi Naj le kriče, da so Slovenci barbari, ali dejitva govore, da so kulturen element. Obrežna cesta Trst-Tržič. in, x Nova obrežna cesta ne bo slnžila le za peice, vozove in avtomobile, marveč se z;radi po njej tudi električna železnica, ki bo v Daj večji meri oživljala in prebujala sedaj mal odane mrtve pokrajine ob morski obali. Z električno železnico se razvije promet, kakoršnega je prinesla še po/sodi, kjer so ee zgraći'e prometne zveze pod enakimi pogoji, i bilo edinstvo staroslavnega kraljestva Češkega Ta električna železnica vobče ne preminja! tako močno ugroženo — z eno besedo; na ceatne t race, da-si ne pričenja ▼ Čedasu, vse ono, kar je češka ministra, ki sta kazala marveč v Barkovljah, kjer se združi L že toliko zmernosti, konečno prisililo, da sta obstoječo električno železnico tržafiko. Od : izstopila iz kabineta. tam vodi naravnost v Tržič, ki ga obkroži, \ Enota je izrekla, tudi globoko obžalšva-da na ta način cmogoči zgradbo gotovegaj vanje, da se avtoriteto brone izrablja za utr-števila rostaj za potnike. ? jevanje omajanega stališča vlade in tenden- Električnž tok bodo dajale centrale ▼ j cijozno uplivanje politiških strank, Izreklo se Trstu in elektr. centrala, ki se zgradi ob je obžalovanje ne le iz konstitucijonalnih Tirnim. | ozirov, ampak pred vsem zato, ker se avtori- Obratovanje je določeno tako, da bo ta j teto krone, ki 6i se jo moralo v državnem železnica napravljala 22 km na uro. Vsake interesu neoslabljeno visoko držati, po takih, pol ure bo tekel po en tramvaj in, ako treba po vladi prouzročenih vladarjevih izjavah na-tudi vsake četrt ure. j ravnost oškoduje in ugrožava pri slovanskem Dolgost železnice bo iznašala 25 km. ■ prebivalstvu, ki je zbog omenjenih vladnih Skupni trošek bo iznaial 1,500.000 do 1 900.000 K. Kakov promet bo na tej že-lezoici, si lahko mislimo, ako vpoštevamo, da i'ua Tret najmanje 220.000, Barkovlje 3000, Kont^elj 1200, Miramar 100, Grijan 150, Sr. Križ 2000, Sesljan 500, D .vin 1100, Štivan 150 in Tržič 6000 prebivalcev. Torej skupno pribi vao 234 000 prebivalcev! Činov itak že do skrajnosti razburjeno. To je bila enkrat jasna in moška beseda ! Bienerth je bržkone mislil, da zleze „Slovanska enota" takoj pod klop, čim se on postavi za hrbet najvišjih faktorjev., N«, takrat se je mož temeljito urezal. Cul je odgovor, kakoršnega pač ni pričakoval. Vse kaže, da je baron Bienerth z avdi- Vsi ti kraji, kjer prebivajo Slovenci v jenco ministra Dulembe dosegel ravno na prav lepem številu, tvorijo pokrajino, ki v sprotno od tega, kar je hotel doseči. Hotel prvi vrsti gravitira k projektovani železnici. Ti kraji bodo torej iz prve roke črpali debiček, ki ga bo prinašal seboj promet taaa ob moraki obali in bodo nekako tvorili oporne točke mrzličnemu življenju, ki v dcg!e3n=m č&iu vskipi v tedaj tihi in mrtvi pokrajini ob Ji.drans:iem morju. Uzeje ce ob sebi, da se, čim bo ta c? ts z dotično električno železnico dovršena, prebivalstvo, izlasti na Kontovelju, Prošeku, t? Miramar u, Grijanu, pri sv. Križa in v Seljanu zelo pomnoži, in da se zveze teh krajev s Trstom tako pomnože, da se s sedanjimi ne bodo mogle primerjati ! Izlasti treba uvaževatš, da miramaraki grad, sesljanskn ia tržšVa kopališča baš radi u^odmh zvez a Tr*tom pritegnejo prav mnogo tu.'cev ! Morsko kopališče v Sesljanu in droga, ki se si je utrditi stališče, a izzval je le še veči odpor. Bienerth pade. DUNA J 15. Tudi v nemšksh krrg k pre-vladue mnenje, da je padec neizogiben. Kot naslednik B'eoertba se imenuje aedani naučni minister gref Sliirkgh. Od druge strani se imenuje Stiirkgha kot ministra notranjih poslov. Kulturni boj na Francoskem. PSBIZ 15. Toulonski n&dikcf Germaio je naslovil na dnhcvščino svoje škofije no* pastirski list, v katerem zavrača z največjo cj«trost^o napada prod episkopatu. Pognali so škcfe in duhovnike — je rečeno v pastir skem iistu — :z njihovih stanovanj, vzel se jim je zsdnji košček kruha, vkradio ee nam je gr tovo le uatenove (5 e ne po Slo-; naše dohodke in službe, in začelo o je pre-v e n c i b. p a — po Nemcih!) bodo po'ganjati katoliško cerkev na način, ki je ne-E0*i ki Kskor smo videli v Gtradežu, P^rloroee j nikomu? svoj nf.uk, a braciaio in razg'a£U}mo in posebno na Biedu v letošnji sezoni, se j g '« glavno in s neumorno delavnostjo, nehaja med letoviš&riki nemalo Siovi.no?, po nebno Čehov, ki zadnja leta zistsmatično opuščajo severna nemška letovišča in »iii.o na jug. I)al Bog, da bi naši bratje, ki jih privabi novo življenje na jadransko obal, našli tam slovanske hotele in trgovino, če že ne slovanska kopališča! Dne 14. m*rca t. 1. je sklicala komisija za porspeševanje promota o tujci v borzno f.&kičo tržaško *h:d, k er ;e bilo sklenjeno, di ae odpošlje deputacija asstcjača iz zastopnikov tržaškega in goriškega dr žilnega zbora io obeh tgovskžh zbornic skupno s knezom Thurn-T.ixs, k ministerskemu pred-■edrikn, barcnu Bisnertbu, da bi ga spomnila na ob: uho bsr. Becka, da bo namreč država prispevala k zgraifci projektovani ceste in da L i vlada vcprejela Se v proračun za !. 1910 prvi obrok obljubljene podpore. Na ta sklep se je podala k minister-ckemu pred jadniku deputacija, cesto.ečr, iz gg. R cchettiia in inž. Msz rana ter zastopnikov goriškega in tržaškeg* deželnega odbora, ki sta ju zss opala goap. profaaor in Slovanske novice. Grof Witte, odpotuje, kakor poročajo iz Petrograda, na daljci Vzhod, čim se povrne od tam domov m ni eter financij Ku-fcovoev. Bivši ruski miniiter-preosednik odids rs to daljno petjraoja bsje na željo carja Nikolaja, da bi se ozebno dogovoril z japansko in kitaj »ko vlado o nekaterih važnih t-g> vimkih vprašanjih. — Nov srbski list, V nedeljo je izšla v Mostaru prva številka novega političnega tednika „Rad", ki so g* začeli izdajati nokateri m';adi srbski rodoljub'. „Rad« bo zastopal stališče, ki j a v Banovini — zavzema nrvatska ljudska napredna stranka („Pokret"), ter bo delal za uttTarjenje srb* c k o -hrvatskega edinstvav Her« ceg-Bosni. — Nemška imena slovanskih mest. Pražka „Uoton" graja petrrgrajski list „Novoje Vremja", ker imenuje slovanska me i ta rs nemško terminologijo. PopnlBoma prav! Vendar bi hoteli sfetozati čsfiki dru- odboriiik Iv«n B^rbsč za Gorico in dr. žici, da bi tudi ona uporabljala slovansko Pittscco za Trst. Baron Bienerth je zagotovil tej deputa* t i i, da vlada dorcli za zgradbo projektovene ceste 35#/e K p^trošku, to je: 690.000 K. Minishreka naredba od 4. maja t. 1. je potrdila to obljubo in izplačilo vladne podpore je odvisno edino le od tega, da se zagotovi pckntj-3 ostale rotrebščine in bodoče vzdrževanje. _ Kriza v Avstriji. Izjava „Siovanske enote". „Slovanska enota" se je posvetovala v ^Srbobran* z\ družina obsojenih „veleizda-svoji seji minolega petka o položaju, ki je|jaicer. Kakor je iz tega razvidno, se ▼ nastal radi avdijence ministra Dulembe. — 'Hrvatski ne ime več nič da:ovati opozicijo-Sklenila je važno izjavo, v kateri povdarja, ualaim Ustom, ker je to — z! o Sin I da „Slovanska enota" jemlje s hvaležnostjo: — Umetniško razstavo name-naznanje cesarjevo izjavo, da ne bi pripustil ravajo priredili v Sarajevu nekateri hrvatski tiranja protislovanske politike. Ob enem je g)ifearji in kiparji, bilo izrečeno globoko obžalovanje radi n e- j resnične in enostranske infor--macije krone od strani vlade, ker si je le tako možno tolmačiti cesaijevo is- j Iz pravotoina službe. Svetnik deželnega javo, da sedanja vlada ne tira protislovanske aadsodišča v T.stu dr. Alfred Cristofe- terminologijo, četudi piša nemškim jezikom. Tako dela tudi »Agrsmrr Tagblatt", ki pc-učuje na ta način ptujc?, kakj se po hrvat ski imenujejo hrvatska mesta. — R a u c h vedno isti! Minolega petka je p?s?al ban Rauch 7 uredništvo „Po kreta" iu »Srbsbr&na" srojo policijo, ki je konfiscirala pri nrvem uredništvu K 31*—, pri drjgem K 500— ter ednovne upravniške kn ige. Zločin je bil grozen! K 31*— je dobil „Pokret" od prijateljev z dežele, ki to hoteli nadomestiti listu znatne škode, ki jih trpi od ne&teninih zaplemb; E 500*— pa je dobil Dnevne vesti. letti je imenovan dfornim svetnikom najvišega in kasacijskega sodišča. — Premeičeni so sodniki: dr. Peter Rio as is Vodnjana v Poreč, dr. Matej O r š i e iz Pnzina na Erk ia Fran Postet iz Poreča v Vcdian, sodnikoma sta imenovana avskultants d:. Nazarij De Mori za Pazin in dr. Alojz G s a d n i k ta Vodnjan, pridsljen za službovanje v Pulo. Povišanja v šolski službi. Minister za uk in bogočastje je povišal v IX. činovni razred: učitelja na ljudski državni loli v Trstu Teo-dnrja Čampain Josipa Hanreioh-T h o d e ter učitelja in voditelja pripravnice za učiteljišča v Sežani Alojzija B a j e c. V nedeljo 21. t. m. slavi naša požrtvovalna gospa Karla Ponikvarjeva 25-let-nico svojega narodnega delovanja. Tega dne nastopi gospa v lepi igri „Žetev*. Eer je ta dan pomenljiv za tržaške Slovence, posebno pa za tržaške Slovenke, je treba« da ga čim častneje proslavimo, da proslavimo slovensko Seno, ki se je dolgo vrsto let žrtvovala na narodnem polju. Nedeljska državnozborska volitev — nezakonita I Včeraj že smo priobčili, kako je bilo odbitih 22 slovenskih reklamacij volilcev iz nlice Chiozza (ki so v letu 1907 imeli volilno pravico v III. mestnem okraju), ker je mestni magistrat v administrativne svrhe 26 hišnih vhodov z dotičnimi stanovanji izločil iz t« ga okraja. Naj damo tu malo pojasnila. Magistratu je svobodno, da spreminja mastne okraje v svoje upravne svrhe. Nikdar iu nikoli pa se ne sme dotikati volilnih okrajev, kakor jih je določil državni zakon za državnozborska vohtve. Ta volilna okrožja so bila določena na podlagi tedanje distretuacije in pri tem mora ostati 1 Ako ne bi bilo temu tako, bi mogel magistrat trgati poljubne kose od enega volilnega okraja in jih priiepljsti k drugim: kakor bi ravno slučajno koristilo — političnim namenom stranke, gospodovalne na magistratu. Izločivši one prebivalce iz III, mestnaga okraja je magistrat zagrešil kričečo nezakonitost. A če uvažujecco (na čemer ni n*jmsnj?ga dvoma), da jo bilo pol"g onih 22 slovenskih ša drugih vchicev iz rečena ulice izločenih iz okraja, petem lahko trdimo apodiktično, da ie skupno Število teh iz okrnja izločenih veče, nego je iznašala absolutna večina Italfjansko-liberalnega kandidata na nedeljski volitvi. Že zato je nezakonitost te volitve jasna, na dlani!! Po našem menenju torej je bilo to postopanje nezakonito. Obseg III. vollnega okraja, kakor vssh drugih molilnih okrajev, se namreč nikakor ne da sprennniti ns podlagi odredbe magistrata, ampak le na podlagi zasona, sklenjenega v državnem zboru! Zato trdimo, da so nedeljske volitve izvršene na nezakoniti podlagi ter so strogo formalno nične. Volilne reiultate po sekcijsh smo priob* čili včeraj v posebni tabeli. Tam pada v oči veliko število belih in neveljavnih glasovnic (368), kateri okolnooti »se iaaa:o štalijaoski Liberalci zahvaliti, da 60 zlez i z neznatno veSino 27 gi&iov; sicer bi bilo prišlo do ožje volitve. Kako se postopa z našim ljudstvom na državni železnici!! V nedeljo zreče? ob 10. uri 10 minut sem ee hotel odpeljati s postaje Štanjel proti Datovljam. Stali ?mo z drugimi potniki na po^ta i in glad&ii. da dobimo primeren prostor. Kakor ge n dozn&l pozneje, je bil zadnji voz prazen. Poatajenačeinik je zahteva), naj hitro vstopimo; zato smo vstopili v voz III. razreda, ki so mu bila vrata odprta. A vatopivši sini vidaii, da je voz prenapolnjen s potniki. Niti en r,tdei ni bil prazen; le v jednem kupeju za damo je bile Se prostora za 4 osebe. Eer *em belehea, ne kadim in tudi ne morem prenašati di^ia, sem menil, da morem sesti v ta kupe. Č m pa je to zapazil kondukter, je zsčel osorno kričati na-me, naj grem ven in mi je z roko (kakor da me heče zagrabiti) karal, naj grem v drugi del voza, kjer pa ?e bilo — kakor rečsno — vse natlačeno. A vrhu trga asm mu uljudno pojasnil, da ne morem vstrajatl v gnječi, kjer se kadi. Nič ni pomagalo; pri velcmožnem kondukterju ni bilo uimiljenja: neizprosno me je iztiral iz kupola, me pri el za sukno in tiral v splošni kape. T^so ecm trpel do prihodnje postaje v Dutovijah. človek bi menil, da je bilo dovolj to — da ne rečemo huje^a — brezobzirnosti do potujočega občinstva. Ali ne I Eo sem izstopil na postaji v Dutovijah, je kondukter hitro pozval načelnika postaje. Ta ia njegov namestnik sta me kakor kako Šival suvaje tirala v pisarno, pri čemer je bil naCelnik, bi ni bil ▼ službi, nasilneji, nego službujoči uradnik. V pisarni so napravili protokol in — me izpustili s pripombo, da bom odgovarjal ca drugem mestu. Prijatelj, ki je šel za menoj v pisarno, je zahteval knjigo za pritožbe, kjer je opisal Tes dogodek. Na to sem tudi jaz zahteval pritožno knjigo, ali — niso je hoteli dati. Prizadeti. Pripomba uredništva. Iz gornjega opisa je razvidno, da bo sledila ovadba proti siromaku. A tudi na tem ni dvoma, da se'bodo sorgani železnice vedli v luSi najveće pravilnosti in vestnosti ▼ izpolnjevanju službe. Zato je prav, da je dotični "naš človek stvar hitro spravil w javnost. Tako naj delajo ▼si naši ljudja kadar ae jim je zgodila kaka krivica od strani njih, ki izvajajo našemu narodu sovražni zistem na državnih železnicah. Iz naših c. kr. pošt. uradov. Iz trgovskih krogov smo prejeli: Babilonija, ki vlada na tržaških poitnih uradih io res vredna, da jo žigosamo. Nekdo je postal priporočeno pismo v Dob pri Ljubljani. Naslov je bil slovenski, a uradnica na pošti v ul. Stadion je izdala cotrdilo na nemSko-laški tiikaznici. — Mesto Dob pri Ljubljani je napisala le Lu-• b i a n a. St»ar se je dogodila dne 11. t. m. — Drug trgovec je oddal dne 9. t. m. na borzi piimo s sloven. naslovom. Potrdilo je prejel cemško>laiko. Na zahtevo stranke je petem izdala gospica potrdilo na slovenski tiskanici. Ta gospica ne zna besedice slovenski. Nekemu denarnemu zavodu se vračajo pisma, naslovljena na Vrdelo (!), češ, da je naslov nepopolen !! Pri telefonu je še vedno stara muzika. Tu treba vedno klicati in Čakati, ker mnogo-spoštovane dame ne znajo niti številk v slovenskem jeziku. Naši naročniki telefona opuščajo (radi izgube časa) klicanje številk v slovenskem jeziku. Gaspice pa s sveto jezo zapirajo telefon, ko jih kedo po slovenski vprašuje za zvezo 1 Umeje se, da morajo one gospice, ki so zmožne slovanskih jezikov, delati za-se in za one, ki so nezmožne ! Tako je po vseh državnih uradih. Naši uradniki so kaznovani za to, ker so — izborni delavci in jezikovno v«poiobljeni. Delati morajo namreč tudi za druge. Zato pa so ljubljenci ti poslednji — nesposobni! Iz radosti, — da je tako slavno afirmiral svojo oaebo na nedeljski volitvi, je nekdo obljubil blagohotno sodelovati na veselici, ki jo priredi veselični odsek N. D. O. dne 21. t. m, ob 3 iu pol pop. ob priliki ustanov, obč. zbora krajevne skupina N. D. O. v Bojanu, v dvorani „Eomumnega društva". — In sicer nastopi slavni mož v svoji laatoi izvirni šaloigri „VeSni kandidat". Ta prav zabavna in tudi draga šaloi^ra ima z\ podlago besede E. Blihlerjeve: „Humor zgubljen, življenje zgubljeno". Vai listi prinašajo laskave ccene njegovega doitojanstvenega nastopa. Da vidimo v nedeljo! Tj bo res nekaj sa poč't. In bolniški fond N. D. O. bo imsl zopet lep gmoten uspeb, občinstvo pa krasno zabavo. Tcrsj v nedeljo — naj nikdo ne manjka! Službo tajnika in potovalnega učitelja za kmetijstvo razpisuje kmet. družna ia Trat iu okolico. Služba je v prvem letu provizo-rična proti d?emd3ečn: odpovedi; v siučaju zadovoljivega službovanja se po preteku te dobo nemesti tajnika in pot. učitelja lahko ataiao. Prvotna letaa plača znaša K 2000'— ter je natopiti to m^sto po možnosti s 1. laauariem 1910. ieta. Za to službo je neobhodno pobrebno primerno zoarp v vinogradništvu, klotarstvu in sadjarstvu; vsaj deloma v vrtnarstvu ia cvetličarstva. Zahteve &e tudi zadostna praktična usposobljenost, Učni jezik je slovenski. Prosilci za to meato naj vložijo svoje prešnj?, opremljene s primernimi prilogami o starosti, dovrienih šolah ter o rlužbo^anju v praksi najkasneje do 15, decembra t. 1. na podpisano kmet. d.užba v Tratu, ul. Grio/gio Gralatti št. 12 II. Trst, dae 11. novembra 1909. Kmetijska družba z Trat in c^oh'co. C. kr. navtična in trgovinska akademija v Trstu. SupUnt na navtićnem cddsiku trgovinske ia navtično akademije v Tastu Viucenc Broncia je smsaovsn pravim učiteljem r,a tem zavedu. C. in kr. vojna mornarica. Vojna ladija „Panter" js 12. t. m. priplula v Amoj, vojna ledija „C-^arics Eikaheta" pa 13. t. m. v Jo-kohamo, kjer o,tane pet dni. Na iadijah v»o zdravo. Podružnica „Glasbene matica4 nazaanja vsem g. pevcem, k. žele pristopiti h pevekemu zboru, da pride o lshie danes v torek ob 8. uri k pcvs\ pevski skušnji za koncertai zbor v d?ora*i „Čitalnice" v Nar. domu. Znižane pristojbine za poštne poši jatve, vsebujoče tiskovine za slepce. Pošil)at«-e s knjigami ali poročili, nsm.ajenimi v uporabo slepcev in izvršenimi izključno pikotiskom, se pripuščajo v poštno prevažanje v odprtih omotih, pod pošiiialnizii pogoji za tiskovine do teže 3 kg. Pri tem *e ne d^ia razločka, se-:i pošilja bedi množine bodi posamne izvode, ki nimajo značaja splošoosti. Naslov mora biti napravljen z navadno phavo. Slične pošiljatre se zamorajo predajati ali popolnoma ali tudi deloma frankovane. Pri fj&nkovani predaji znaša poštnina za po šil jate v : do teže 50 gramov .... 3 at. w u 100 „ ----5 , „ „ 1000 „ .... 10 „ * „ 2000 „ .... 20 „ „ „ 3000 „ .... 30 „ Od nesadostno fra okovanih pošiljatav se iztirjava primanjkujoča poštnina v dvojnem znesku. Pošiljatve morajo nositi na naslovni strani razločno opazko „Tiskovina ra »'epce* in jih je treba, ako so pošiljatve črez 100 gr. težke predati na linah poštnih nradov. Ta naredba je zadobila veljavo s 1. novembrom 1909. Poštni uradi mora; o v preprečen je zlorabe vsako slično pošiljat? ? pri sprejemu ogledati in |ae prepričati o prsvilnotti vsebine. V Trstu, dne 16. novembra l£09 »EDINOST« št. 320 Stran MI. Znižana voznina za krmo in steljo. — da pr ho vršil na Prošeku v petek dne l^ t. m. KcMv ,B __ ^ Edmnnd ob 10. in pol uri predpoludne s iledečim^ Jatri G rf gk di-TGim redsm : 1. Pozdrav predsednika. 2. rn„____J*____ Odlikovana pekarna in slaščičarna z zlato kolajno In križcem na mednarodni obrtni razstavi v London n 1909 Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 Š^T trikrat na dan svež krah. Prodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi bi skoti posebno za Čaj; ima razne fina vina in likerje v buteljkah in fine desertne bombene. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, kronan te itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem Vinko Skark. . po Tomoeratura »čerat ob 2. uri popciudne +- 15° Celi, — Vreme včeraj: dež. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno • posamičnimi padavinami. Zmerni vet?o;i. Temperatura mila. V Vodnik in Francozi, ob stoletnici obnovljenja Liriie, bo predajal prof. dr. Marhar. 3. Volitev novega odbora (r smiilu ravnokar potrjenih prenarejenih pravil, 4. Slučajnost'. Opozarjamo poiebao na zanimivo pre- J zaCetku ila,0 ,tem ^ d^vanie našega člana g. dra. Merh^rja m pa! ' r- na premambo cdborf, ki se mor', izvršiti naj NdSG fllfidflllŠČfi podlagi novih pravil. Skupni obad ba v reitav- \ raci i Luxa, kjer se je tudi zato priglasiti j „Zaza", slika iz življenja v 5 dejanjih. r?«i do četrtka, Tovariša iz Trsta opozar- \ Nedeljska oredatava „Zazatt seznanila je' jtim, da imajo lepo zveza z vlakom; si cd-; občinstvo z življenjem za kulisami, pokazala* Laja od tukaj ob 9'50 dop. y za3s8j0 p02amaznih igralcev, j Ustanovni občni zbor „Primorske sokol-! predočila pa gledaicu pravo lubezen nesrečae! ske župe", bo cina 21. nov. 1909 ob 2 po--ig alke d> moža Dof^sae. Tudi šaneoaetka, j p< i. v prostorih pri „Z afcam Jalenu" v Granci. J ki je živda nekaj časi iakko žirljen^e, se; Spcred: [more zaljubiti do moža z ono idealno Ijubtz- 1. Nagovor br. staroste. — 2. Čitanje j nijo k».kor druge ženske, tudi one imijo v pravil. — 3, Vpisovanje društev. — 4. Vo-:sebi čufc za neskaljeno rodbinsko sreč', htav predsedništva: staroste, I, in II. ped i rZazi", vesela 1 ud*ka pevka, je ljubila »Uroite, ntčelnika, tsinika :n blagajnika. —] micgo, t da vsa ! ubljence je lahko pozabila. 5. Volitev 5 člesov v žu ^ni izobrežava'.ni j Ljubezni do Daf <**?»ne pa ni mog'a preboleti oo-- L*. — 6. Volitev 3 pregledovalcev raču-^tako De^o :n si chrani tt l?n »pomin n-jv, — 7. Določita? via:ae župnih pri^pov- jta prijetne ure arežua v njegovi družbi. Pred k.r, — 8. Slučajnosti. se zač^nia liab?zen s prvim poijubem, Ako te na >:Did^ zadostno štavilo, se J vidimo iu vts?lo kramljati in k^ se ločita za sl' i*e z istim cznanibm drugi cbčni zbor na?osr dsij uca ia Dufresua, je Zaza iz sebe ia i t; d«n za uro pozneje, ki bo oklepal veljavno hiti šs kolodvor, da te Š3 enkrat poslovi, br^z ozira na šiaciio navsoč-h, delegatov. — Ko pa pove Cfcsc^rt, da je c;ei ljubljenec -:d^r ! reženjeo, ted^j hiti v Pariz, oa sa prepriča o Te.ovadno društvo „S^kjl" v Ojrici ket ^i^lialtossti te govorica, fei pa io na njeno ns--pripravljalri edbe r: j več o žalott izve cd Tjto, da je resnična. Dr. J. LavpuSiaic !. r. A. Podgornik,Na tej psti 10 spremlja Simona ia jo skaša Mnenje gospoda dra. C. Brezovskega __primari j a v Ujvideku. Gosp. J. SERRA VALLO Trst. Z Vašim izdelkom ŽELEZNATO KI NA-VIN O SERRA-VALLO (Vino di China Ferruyinoso Serravallo) napravil sem razne poskuse, posebno z otroci, in uspehi so me popolnoma zadovoljili. Radi izvrstnega okusa jako ugaja otrokom, ki je kaj radi jemljejo. U J VIDE K, 23. novembra 1908. Br. N. BREZO VSKY. ohištv t. č. ctarnata I. družinski večer t. č. tajnik ,Sokola" minoie so* toh žiti. Dufreaua prida is Pariza in ona gs skuš^ nekaj Časa. nazadaje pa iou pove b te je p ivabii narav-oat ogromno občinstva da ve v«?, da je on oženjen, ia da ljubi oa v veliko dversno „N-.rcdaega doma". Ioj^ jo žsno ia ne nie. Ia ko mu reJe one, vsekda je bil iskreno hvaležen prirediteljem, | je pnvedsH v.-?, k f'b«eu večera značilna tista neprisiljena ia l«r:#rčaa anim racoat, ki dela takep vabljive ia simpatične vsa prireditve našega „Sokola". Glavni dogodek večera je bil nastop sokol kega pevakegs z^ora v telikam številu oreme naših pevcev. S j koliki zbor, ki gleda <:p*ti7e tvori ob enem jedro bodečemu pev te^fm i zboru naša podružnice „Glasbene Ma-ticeu, je brez dvoma najboljši pavaki zbor, i:a t! dosega! je Ž3 prec3:,šna umetniško višino. To vel^a v prvi vrsti glede možkega zbora na iv ajaniu M rkovpga „Izprehoda" in Nova-kjrtgA „U Ijetai soton". Precizio, rglajeno, fiao ia čuetveao nijansirano izvajanje je ns pravile na občinsfc?© g'obok uti?. G. Mirk ie dokazal, da ima lepo muzikalan izobrazbo ia vzbuja ta uaš mladi da> sk ade t d j najbolje nade. Ustreženo bi maci bi , i ko bi kak strokovnjak ocenil to skladbo. Iz on je NoTakovegs velikega zbora „U ljetni KU*oau je tilo nekaj nenavadnega. Velik P=t ki možki rbnr z baritonnm in tenorjein-aolo ter kvartetom ia spremljanjem harfa got .vo ni vsakdanji užitek, iziacti ob oni harmoniji, v k*t.ro «o bii: zliti vsi elementi iz- r&jao'S. Tadi mešaai zbor, ki ^e castopil pivi tr-;t. jo vzbn.ul najlepša pričakovanja za bodeče. Izvajanja so bila prcczia. Žs sedaj st i ta mešani zbor n&a normalo običajnih t e&snih zborov. To sa j a izltsti pokaralo v iz ..#<3oja Davovih aorošk?n narodaih pesmi. V Bartelo-i paemi „Daa*ra nam pripelji ? te je odlikoval solist, tanor-baritin g. S nk, v kater: m je caš sokoiski zbor pridobil l a a»nost izbor o o kicč, Občinitvo je bilo radostno presenečeno in e ob vsaki točki vibarno zahteralo ponav-ar ja ter je posebnih tavdušenjem pozdrav-. vrlega pevovodio gospoda Muhkoto, ki cb iadnje svoj zbor streko*nj&šk;> spretnostjo. Druge muzikalne točka vsporeJa je iz polnil oddelek vojaške godbe. Izbrani ko i^sdi so bili izvedeni precizno; posebna pG-i fcvpla gre batfj.ni;tu in solo vi olinutu, katara ; st » z Drdlovo serenad i zanotila obši&stvo | :n podala umetniški užitek prve vrste. Komična točka večera je bil patant gra-: mofoa g. Stoke. Ta nova iznajdba ae je iarei imenitno izkazala, kajti reproducira človeški glas ia pesem. Iznajdba pa je ▼ tem, Naposled ko pove Ziza resnico, namreč, da ni ničesar povedala niegov? ženi, h^ča sa jej Majcen Miloš mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 priporoča slavnemu občinstva svojo mizarnico. Izdeluje vsakovrstno, tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO Carlo Rssmann TRST, ul. Giovaniii Boecaccio 4. mizarski mojster. Delavnica* pohištva. Sprejema poprave in poliranje pohištva itd. Cene smerne. ;olidno in po zmernih cenah Itaiia TR8T Via Maioanton Velika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke. Plačilo na obroke, M. B. Katz TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr. Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. n. 3E 3 Slavno občinstvo: Pozor | V novootvorjeni trgovini se slanino, pre-. kajenira in svežim svinjskim mesom, na trgu della Barriera vecchia štev. 9, se vsakomur postreže z izvrstnim, prve vrste blagom, kakor: klobasami kranjskimi in dunajskimi, furlanskimi in ogrskimi salami, vsakovrstnim sirom in raznoTst. delikatesami. Cene zmerne. - Postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča MARUŠIČ. Si-jSiK&ii Umetni zobje idiranje zobov IVAN KLUN naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel na lastni račun : :::: prodajalno jestvin v nI. Commerciale Štev. 15, ter se priporoča slav. občinstva v mestu, posebno pa onemu v okraju £korklja za obilen obisk. POSlUATVE NA DEŽELO. Cene zmerne. ▼ zobozdravaiške^a lc&e*in&«t2 št. Čermak iu % Zx&mt TRjST utlM Mla CaMrm M, II. PRODAJAL« ŠVICARSKIH 1 JOSIP OPPENHEIM J urar in IzdalavatolJ časomarjav | Zrst, Corso stev. 5 (blizu knjigarne Vram) BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih in kovinastih ur. Stenske ure % modernim zvonilo m. P R STASI, UHANI, VERIŽICE Itd. polarnih oanah. Poirarljaije se izrrSl jo tog. cenal in z garancijo Izurjen pomočnik špecerijske ali mešane stroke čez 24 let star, kateri ima tudi sposobnost sa potovaioa — se sprejme z ugodno plačo z novim letom. Pismene ponudbe pod naslovom : „ZANESLJIVOST" poslati na Inser. odd. EDINOSTI. ANTON REPENSEK knjigovez v Trstu, vSa Oeotlla e priporoča Blavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmornih oonah. —— SVOJI K SVOJIMI ■ © Sprejme se takoj manufakturist vešč tadi pisarniških poslov. — Italijanščine zmožni imajo prednost. — Ponudbe tvrdki: Franc Soiivan sin v Liubliani. Stran IV. jSĐJIsOBT* ft. 320 V Trstu 16 novembra IP ^ Dufresue zopet približali toda ena ga zavrne Hrvatski domski Igrat- i Z gr;ba, s. in noče več videti. Tor.ip P -tire. Vltd mir £e§:lj :n gcspica Giaaro ultgo kot Zaio ie ioatla ga Da- K:•.•■i• •. K triic t.-.? priredili gledal šče, i »eč^r nilova, ki je izvritno pogediia ulogo ljudeke ua Gr&h?? n v gostilni g Antona Bnlar?^ pevke in iprsia čudon o taravn-stjo, toko, in d*K družbi 3 Cirila in Metoda 4 K 20 da se je gledate® popolnoma nžirel v cieoo Deasr se po^al, „Zsn ki ročruž&ici življenje io ču ii ž njo srčne bol'. S to vlogo družbe sr. Cir: s ia Metod*- v Tolmlcu. Danilova j?ka';a!?» ksker msn- - ►tre >.e je gospa niča. ra ketero emem.-1 biti pcnnsci. j Poleg take umein ce mel g. Z^ezdan i . . .... . kot Dnfreioe težak položaj. Vendor se je i Tujci v Opatiji. Od l. ,BB ,no lO. no.. vrlo držal. Njegova igra je bila dostojanstvena j 1909 ie obi.*»o Opi^o 37.767 oseb Od 4. in uineriena. £ želela bi več toplote. Razven do 10. nov. 1909 je na n«*o defio 292 oseb. v 1. dejanja, kjer je njegova trdovratnost na;- 10. novembra 1909 je bi?o nav» mesta, je bil premalo živahen in brez afekta j1273 J * . .. v trenotku, ko mu očita Zaza, da jo je varal. t . Podelitev pravice .avnosti. Istotako ni bil primeren njegov nastop v jnk: 'n bog'Ja-t-e ie podelil praneo je zadnjem dejanju, kjer bi se meral vsekakor j vnnU 1 V^ski s it rL^e nazicr* e v kazati priiazneji in na obračati oči od Z^za jl*ami * Steroi. _ proti nebu. Gdč, Mekinkova je bila po svojem go-? vorjeoju in kretnjah prav dobra sovrstn ca ' Francozki časopisi o govoru it alij an-Zaze. ! akeg& generala Aainari. G. Lešič je imel v tej igri manjšo ulegoj PARiZ 15, „Tetnp*" piše, govoreč ;; ki pa jo je izvršil povsem častno. „ jTpJso.tn a genorula Atin&ri;«, d h doka- Kakor mati je bila gospica Železniknva iz u 1 e on eojeni dogodek lovrs-izborna, le o'araz je bil ie nekoliko premio- t 7 o čb Minu ter rs vn sti Sv. Zadnje brzojavne vesti. dosten. Njena igra je ugaiaia splošno, ker je kila neprisiljena. In kdo rJ čudil mirnema uattoc« male gospica Mire, ki ie stavljala tako ljubko otroško'najivna vprsšonia na Zazo ter je razlegala svojo ljubezen do „papana". Za »vejo izvrstno igro je žela vsestransko pohvalo in priznanje. To tretje dejanje je bilo neoporečno na umetniški višini. Utis na občinstvo je bil omamen. Druge manjše uloge so bile nekatere več ali manj dobre, nekatere pa igralci le niso primerno izvedli, ker jim je manjkalo bese- smelo italijanskih častnikov proti z 11 f. 1 i i o z^osani A v a t r i i i. R'dk rkJai še je nastopil tak kontrast meč in*?.žetimi dolžnostmi in d.ugimi težniami. To dokazuje, da bi Avstrija in Italija šest m e & e c 0 t potom, kobi prenehala sveza. 7 o d i 1! skorai gotovo vojno med so do j. Ritco ta go?o~o.»t, čv> bi fcre^, t^ zveze c.*-atop^fa vojna, e Lajbrlje jamstvo z\ d eco tra;no*t. "Le J.urfai" meoi. da govorniški A.i cario-' p*emr te r d« a.bftte takojšne rrant poeitdicr. ItilijaiisVfi dipbccacija je props-m&icv, dft b; vi kir»U t;koj kako nemarno kakim izrazom sovraštva, izamrje. a trozveza zato ne Mali oglasi Dunajski krojač z gospodično ali udovo tega rokodelstva do 40 let staro Ako mogoče nemško pisana pisma naj se do-poiljejo pod „Leopold" poste restante, glavna pošta. 2030 Zgubljena torbica JSKV5S5: Ker je oboje drag spomin, vdobi najditelj nagrado. Štefan Ferluga — Konkonel 262. 2031 s kavcijo, išče službo pri kaki trgovski tvrdki v Trstu. Pisati TAKOJ" na Edinost. 2034 Iztirjevalec trgovski tvrdki v Trstu. Pisati je pod ~ ' " takoj inteligentnega iztirjevalca s kavcijo. Dobi plačo in provizijo. — Amndei CafTe Bizantino, Trst. ' 2035 iščem Odda - meblirana sobica v najem. SIJ Via Belvedere 57, m. levo. 2032 Poreška klet na Opčinah 176 Prodaja novega vina. Teran: v lokalu po 48 atot., ▼ steklenicah po 40; Belo (sladko) po sodčkih po 24 in ii6. Tropinovec po K 56 — V 1-20. (192S Ugodna prilika, z vsemi aparati, se proda za Kron 64-—. Ulica S.ta Caterina 9, DvoriSče 1, A. '2006 Vzdramite se! delo". — Krasno izdelane razglednice. Založil in razpoSilja Rudolf Može, Trst, via Scalinata 5t- 1._2017 Odda soba v pritličju, Trat, ulica Miramar 5" štev. 9. 2022 Postelja se odda v najem v ulici Belvedere 63, II. nadstropje. 2026 dilo, kar bi pri začetniku nikdar ne biti. j pustolovstvo. Nadaljevanje korektnih cficijel* Splošno je še pripomniti, da je bil vj0jh odnošajev bo tu pa tam dementovano s prvem dejanju prevelik ropot za odrom in da bi se godbe in petja ne smelo tako močno slišati, kar je kvarilo dijalog, da se ga ni čolo mnogo. Pri nekaterih igralcih se je opažalo tudi, da so nekoliko utrujeni od popo-ludanske predstave. Zato bi bilo priporočati, da se na večer uprizarjajo igre, v katerih sestopijo popoludne nesodeluioče osebe. Gledališče je bilo dobro obiskano in vsi igralci so želi po vsakem dejanju zasluženo pohvalo. q. * * # Prihodnjo nedeljo izpolni naše gledališče testno in radostno dolžnost: počasti ob njeni 2S letnici svojo zaslužno sotrudnico že izza prvih časov njegovega obstacka : gospo Karlo Pcnikvarjevo. — Tem povodom vpiizcri naše gledališče Šubertovo krasno dramo „Žetev", v kateri naBtopi tudi gospa slavljenka. _ Društvene vesti. Veselični odsek TVgov. izob. društva naznanja vtem p. n. gospicam in gospodom, da ie vrši vsaki terek in četrtek plesna vaja od 8. do 11. nre zvečer pod voditiom g, prof. Umeka. Ul. S. Francesco št. 2 I. Odsek. Tel. društvo „Sokol" v Trstu. Danes v torek ob 9. uri se vrši v telovadnici izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Tolitev za ustanovni občni zbor „Primorske sokolske župeu. 2. S učajnosti. V slučaju, da bi ne bil občni zbor sklep* ieen, se vrši pol ure pozneje občni zbor ne glede na itevilo prisotnih članov. Odbor. Trž. podružnica Slov. plan. društva naznanja. da priredi t nedeljo, dne 21. novem' bra t L ob ngednem vremena celodnevni planinski izlet na — Porezen (1631 m). — Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo, natančen in zanimiv vspored tega večega društvenega izleta sledi pa v kratkem. Odbor za upravo skioptikona ima svojo seje jutri v sredo ob 3. popoludne v „Slav. čitalnici". Vse C. M. podružnice Trsta in okolice •po zar j amo, da se bo vršil velevažen sestanek r nedeljo, dne 91. t. m. ob 10. uri dop. v slov. šoli na Ac%uedottn št. 22, II. nad. — dnevni red priobčimo te dni, — Predsednik neške mest. podružnice. Odbor pev. dr. „Zarja" v Bojanu, šteje si ▼ prijetno dolžnost da izreka javno za* kvalo vsem onim ki so pripomogli, da se je igra „Mlinar in njegova hči" tako sijajno ekneils. Posebno moramo omeniti go«p. Jata Stoka, ki je s svojo požrtvovalnostjo pri va-jak, s svojim cdličnim raitopom pripomogel, da se je igralo v popolno zadovoljaost občinstva. Hvala gospicam in gospođom igralcem aa njih trud in prijazno sodelovanje, vaem •ni», ki so preplačali vstopnino, konečno vsem, ki so na kakor-koli način pripomogli, k vrlemu vspehn. Trgovsko izebraž. društvo. Vsi odborniki ae uljudno vabijo k nocojšnji seji ob 9. uri zvečer. _ Predsednik. Vesti iz Gori&ke. Iz Štanjela doe 15. 11. Danes smo ustanovili deželno podružnico za zavarovanje goveje živine. Ko nam je g. dež. opravitelj J. Bekar obrt zložil namen te Mtanove, se je ▼pitalo nad 50 udov. Oni udje občine Ko boli Hraševice, Kobdiija in Štanjela se lahko sglase pri g, županu ▼ Štanjelu. Vinarska in gospodar, zadruga v Dornbergu pri Gorici mnopo tiseč hektolitrov najizbornejSega vina — med tem tudi gladkega £ la „prosekar". - Na zahtevo _se služi z uzorci- 1974 POZOR! Vslcd nakupa velike partije : kuhinjsk. predmetov vseh kvalitet iz cmailirane kovine, se prodajo isti po K 1-20 kilogram. Naprej gospodinje. Porabite to priliko I Ulica snvlo Pelllco 10- Nepremočlj iva pregrinjala v sa voze, vagone, žerjav«, blago itd. Izposojuje pregrinjala. Ivan Sivitz Trst, nI. O. Oallatti 6. Sedemnajstletna i5če službo v Trstu kol kasirka, prodajalka ah v kaki pisarni. Pisati je ped „DalmatinkaJ na Ins. oddelek Edinosti. • _ OABLO S i HuftEi prodajainica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRS F Gslanlerije iz usnja, folne torte j in liolipa ■ DAMIELE PILbN I ■ - -a !oa Aoq^edoito 64 i f Velika zsloga. gnšenega in = živega apna. Tovarna cementnih lošd ?n naloga oglja zs peCi / U TillliiiliUj Specijaliteta: Fotrebdčlne za hrib olazce. razpošdja v vsaki množin! IOO ki!o po Kror. 16*— do 22*— iz kolodvora Litija in po povzetju laktOTiie marke ™ mzboršek, ^nm m um aa. Kupujem prodajam in menjam f f f rabljene listovne znamke. Pla • • • čam najbolje. - Dopisovanje v _ v hrvat, in slovenskem jeziku. i. WEISZ. BriefmaitenbaiifliUiig, Wien L Adl&rgasse 8 ii Mini k Ci isi bogata zaloga v sako vrstnega POHIŠTVA Spalne ia jedilne sobe na izbere, Najnovejši uzorci. Trst, ¥ia dei Rettori št, I Telefon 5t. 71 Romano IV F. SZdrmat ulica tsiosue Cardiicci 20, Trst TELEFJS 896. Ve ika zaloga steklenih Sip ter naradn.h in dvojnih zrcal. Krimali vjtase velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne p'ipra?e, prevlačenja s steklom, verande itii. Tel-jfon s96. 2a!?ga!clj s«avb. mikov nunk^mtmnu 2? si 't n -t* Nezaslišno 600 komadov in žepiia ura samo K 5-50. Krasna 36 ur idoča srebrna žepna ura Anker-Bemont. s sekundnim kazalcem in pozi. verižico, piam. garancija za 3 leta, krasna kravat, igla b imili-brilantom, 1 moški ali Ženski pozi. prstan, 1 gsr-nitura gumbov 3°/0 zlato-doube, 6 žep. robcev, 1 eleg. nikelirano pero, 1 ogledalce, 72 peres, 1 krasen album z najlepšimi slikami sveta in še 400 kom. ki so doma neobhodno potrebni. Vse skupaj in ura, ki je 2-krat toliko vredna, stane samo K 5 50 pFS£e H. SPINGARN, Kratovo 184 Neštevilo zahvalnih pisem na razpolago. — V slučaju, da biago ne ugaja, se vrne denar. Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marijeud Salarmi Ponte della Fabra 2 | ul. Poste Nuov« (vogal Torrente) Alla cittžl di Lor dr - Velik izbor izgotovljenih oblek za moške ic de^ke kostumi aa otroke. Površniki, moćne jope, koiur i in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski leden. NepremoČljivi plalči pristni angleški). 8pecljaliteta: blego tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljaio se obleke po meri po najnovejši ti. odi, točno, solidno in elegantno po nizki Ii cenah aveuaeuavcuaueeie NOVO POGREBNO PODJETJE "e^S" d™° mr z bogato opremo za vsako- CorSO1^ 9 (PiaZZa Goiđoni) vrstni pogreb. in prodajal- ni c o mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga voščenih sveč Prodaja na debelo in drobno. Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa ^ristide jjualco - Crst fclica San Servolo štev. 2 Telefon 21-42^ cU : Matej Stoppar : naznanja cenj. odjemalcem, da je po dokončanem delu restavriranja VSled požara, odprl na novo urejeno pekarno in sladftičamo TRST, ulita san Giacomo fl. 11 (Corso) Ob tej priliki preskrbi se slaščičarna z najboljšimi likerji. — Prava posebnost v izdelovanju slaščic jamči, da bo imela prodajainica vedno na razpolago izvrstne potice, torte itd.