slovensko ljudsko gledališče celje Gostovanje Gledališča »Komedija« iz Zagreba KAZAMŠTE »KOMEDIJA« Anton Tomaž Linhart matiček se ženi Slovensko ljudsko gledališče Celje IGRU SPELAVAJU: Gostovanje Gledališča »Komedija« iz Zagreba 15. in 16. septembra 1979 v okviru 130-letnice prve slovenske predstave v Celju in 30-letnice profesionalizacije SLG Celje ANTON TOMAŽ LINHART Matiček se ženi Vesela igra vu peterem spelavanju Preveo i adaptirao: VLADIMIR GERIČ Pjesme uglazbio: VESELJKO BAREŠIČ Narodne motive obradio: BOŽO POTOČNIK Redatelj: Scenograf: Kostimograf: Glazbeno vodstvo: Jezični savjetnik: Koreografija: Skulpture izradio: Rasvjetu postavic: Pomočnik redatelja: Pomočnik scenografa: Pomočnik kostimografa: JOŠKO JUVANČIČ ZLATKO KAUZLARIČ-ATAČ LJUBICA VVAGNER VESELJKO BAREŠIČ prof. MIHOVIL DULČIČ LILI ČAKI STJEPAN GRAČAN ALEKSANDAR AUGUSTINČIČ VLADO KOVAČIČ JAROSLAV HOŠKO DENANA VOLJEVICA OTOKAR LEVAJ SANDA LANGERHOLZ MARTIN SAGNER VERONIKA KOVAČIČ NEDIM PROHIČ MATO JELIČ EUGEN FRANJKOVIČ MLADEN ŠERMENT MIRELA BREKALO SLOBODAN MILOVANOVIČ VLADO KOVAČIČ JOSIP HEINZ kak barun Naletel kak Rozika žena njegova kak Matiček, vrtlar marofski kak Nežila, hišna dekla kak Tonček študent na ferije došel kak Zmotavec, zemaljski fiškal kak Kukec, prisežnik marofski kak Norjak, pisar njegov kak Norika, čerka načelnikova kak Jakob, jen sluga kak Gašpar, jen težak kak Selški rihtar Mužikaši, seljanke, seljaci Dogodi se pripečuju na jenen marofu v okolici Varaždina Inspicijent: Šaptač: Tehnično vodstvo: Maske izradio: Rasvjetu vodi: Majstor pozornice: Slikar izvodač: ŠTEFA JUKIČ ADELA FRANJKOVIČ ROMEO BEIFUSS FADIL HANUŠIČ T. DIMIČ J. NOVAK STEVO CAFUK Dekor, kostimi i ostala oprema izradena u vlastitim radionicama pod vodstvom J. Vugleca, B. Vrhovec, N. Miljenoviča, S. Slamiča i I. Benšeka 16. septembra leta 1849 je bila v Celju velika slovesnost: otvoritev železniške proge, odcepa južne železnice od Celja do Ljubljane. Za to slovesnost se je majhno Celje pripravljalo z vsem sijajem, kar ga ja premoglo. Kolodvor je bil slavnostno okrašen in na peronu je bilo miz in stolov za 800 gostov. Najavljen je bil prihod samega cesarja, namesto njenega pa je prišel visoki nadvojvoda Albrecht v spremstvu mnogihodličnikov.Mnogo pomembnejši pa je za za nas dogodek, ki se je tega večera odigral v prvotni gledališki zgradbi: uprizorjena je bila zanesljivo izpričana slovenska gledališka predstava v Celju - Županova Micka pod vodstvom celjskega tiskarja in občinskega svetnika Janeza Jeretina. Zgodovinar Ignacij Orožen omenja, da je bila prva predstava Županove Micke v Celju že 1804. leta v Stari grofiji, drugih dokazov, bolj oprijemljivih pa ni na voljo. Nadvojvoda Albrecht so se sicer premislili in se takoj po kosilu odpeljali naprej proti Ljubljani, z njim vred pa knezo-škof lavatinski in drugi odličniki, njim na čast pripravljena Županova Micka pa je ostala in spregovorila z odra nam na čast. Fedor Gradišnik Na rovaš cenzure gre le čakanje Matička, ki je imel v časih protirevolucijske reakcije in protinapoleonovske restavracije seveda še manj upanja,da bi se smel pokazati na odru kakor prej. En vzrok novi slovenski zamudi je gotovo tradicija o tistih nenormalnih privilegijah nemščine na Slovenskem, ki so bili med Slovenci mnogo bolj zakoreninjeni kakor med Madžari, Srbi, Hrvati in Čehi ter se zdeli Ljubljančanom, ne izvzemši niti ljudi s prerodno miselnostjo, nekaj samo ob sebi umljivega. France Kidrič Danes ne moremo več govoriti o vrednosti Veselega dne le zaradi tega, ker je zidan v temelje slovenske dramatike; ta vrednost je objektivna in trajna in bo kot taka ostala v slovenski kulturni zgodovini. Lojze Filipič Linhartova družbenopolitična misel in narodna samozavest sta nedeljiva celota, ki daleč prerašča samo jezikovno območje. . . Filip Kalan Če bi ne bilo pri nas ljudi, ki so v gledališču videli eno najpristnejših ljudskih izrazil in eno najučinkovitejših javnih vzgojnih ustanov, bi do starta na poklicni teater v Celju ne moglo priti. Revolucionarna zavest in okoliščine, ki jih je z velikimi družbenimi spremembami ustanovila ljudska revolucija, so omogočile, da ima tretje slovensko središče gledališki hram, ki ni pomemben samo za ožjo savinjsko-soteljsko krajino, marveč, tako upamo, za vso slovensko gledališko kulturo. Tine Orel Prva slovenska predstava je bila »Županova Micka« 28. decembra 1789 v Ljubljani. »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« je bil prvič uprizorjen šele 6. januarja 1948 v Novem mestu. Matiček se ženi je bil letos, natanko 25. januarja, prvikrat uprizorjen v Zagrebu, prestavljen pa iz gorenjščine v staro kajkavščino Tita Brezovačkega na graščino v okolico Varaždina. Na Hrvaškem je bila predstava deležna obilo hvale tako v časopisih kakor pri publiki. Gledališki list SLG Celje. Sezona 1979-80, št. 2. Gostovanje zagrebškega Kazališta »Komedija« . Predstavnik upravnik Stane Potisk. Umetniški vodja Igor Lampret. Urednik Janez Žmavc. Naklada 500 izvodov. Design Počivašek, Domjan. Tisk Cinkarna Celje.