ČASOPIS ZA S L O \ E .\ S K O KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ČRNA SMRT V GORICI LETA 1682 IZ DNEVNIKA IVANA MARIJE MARUSICA DR. ZDRAVKO JELINČIČ Ljudska izročila zelo rada segajo navadino tudi danes daleč v ipreteklost, /pri čemer se v teku časa marsiikako dejstvo ali stvar ipotvori in idea- lizira. Zal, da ta izročila počasi iziginevajo pod vplivom pisanih izročil — literature. Toda nekaj še vedno ostaja: vsaj važnejši dogodki se ohra- nijo živi v ljudsikem sipominu. Tako je na Goriškem z izročili o Tunkih in o tolminskih uporih, tako tudi iz izročili o epide- mijah kuge, ki je razsajala v mestu in okolici v XVII. stoletju. Leta 1950 zapisano ustno izročilo v Solkanu pravi: »Pred mnogimi leti je po naših krajih razsajala kuiga ali črna smrt. V nevarnosti je bila vsa Sošika dolina in tudi Solkan. Kuga je razsajala taan ipri Plaveh in Solkainci so se zelo bali, da bi ne prišla tudi k njim. Pa so sklenili, da bodo sezidali cePkev, če bodo rešeni te velike nevar- nosti. Molili so noč in dan. In kuga res ni prišla do Solkana. Zato pa so iSolkanci sezidali obljub- ljeno cerkev in okoli nije napravili še pokopa- lišče. Ta cerkev še danes stoji in nas spominja na tiste dni.« (Ta cerkev ali kapela, poškodovana med drugo sivet. vojno, je bila J. 1953 porušena.) Oglejmo si najprej, kaj o tem govori Kani von Czoernig (Das Laind Gorz und Gradišča, Dunaj 1873, str. 814—15): »... Najvažnejši in istočasno najžalostinejši dogodek (za Gorico) je bila epide- mija kuge, ki je v teku (XVII.) stoletja razsajala v sosednih ipokrajinah sedemkrat. Mestni povelj- nik grof Porzia je sicer podvzel tako pravilne ukrepe, da je bolezen držal daleč od dežele, in ko je ta leta 1623 le izbruhnila v Kanalu, jo je omejil samo na ta kraj z majhnim številom smrti. Ni pa bila dežela taiko srečna oib izbruhu kuge leta 1682: nanjo niso bili pripravljeni. Manjkal je pravi lazaret, stanovska deželna blagajna je bila brez sredstev, med stanovi in mestnim megistratom je vladala razdvojenost, ki je pre- prečila vsako primerno ukrepanje. Trgovec s ko- nji, prihajajoč iz Hrvatske, je umrl na poti v Šempasu, vasi pri Gorici, 3. zelo sumljivimi simp- tomi, in kmalu se je kuga razširila po sosednih krajih. Ne da bi se za grozečo nevarnost kaj zmenili, so kljiuib temu pripravili v Gorici slavje | za rojstvo drugega cesarjevega sina. Številni ljud- je so prišli z dežele, tudi iz Šempasa, in ti so zanesli kugo v imesto. Deželni glavar je s svojimi šestimi proveditorji (skrbniki) napravil vse, kar je mogel za varnost; toda brez podpore mestnih oblasti (ki so celo zavrnile štiri sanitetne usluž- bence, pozvane od vlade s posredovanjem posla- nika grofa Franca Thurna iz Benetk), oviran od nastale s,plo3ne brezbrižnosti (večina plemstva se je umaknila na svoja posestva ali pa v tujino) in nasprotstev med zdravniki in kirurgi, ni mogel zla takoj ustaviti. Tako je kuga v teku sedmih mesecev ipomorila v miestu čez 500 oseb, v njegovi okolici pa kakih 500. Ozemlje na desnem soškem bregu (Gradiška),' na Krasu in gorski kraji (nad Kanalom) so se s primerno zaporo pred mestom im njegovo okolico bolezni ubranili.« Toliko poroča o dogodku Czoernig, moramo pa pripomniti, da gre le iza izvleček dosti bolj ob- širnega poročila, ki ,ga daje v svoji zgodovini Gorice znani goriški zgodovinar Morellli.^ Iz Morellijeve zgodovine izvemo, da se je v XVII. stoletju ikuga pojavila najprej v Istri leta 1601. Leta 1623 je razsajala po Koroškem in so jo od tam zanesli v Kanal, kjer pa je bila srečno zatrta. Izven tega kraja in v Gorici je takrat umrlo le 14 oseb.^ Kuga je potem razsajala po Kranjskem in Šta- jerskem v letih 1624 in 1625. Leta 1631 sta bili zopet prizadeti Istra in Furlanija, leta 1634 zopet Kranjska. Leta 1645 sta še enkrat trpeli Kranjska in Štajerska, tleta 1655 je bolezen razsajala v Gradcu, leta 1682 pa zopet na Kranjskem in Šta- jerskem — in tokrat ni bilo prezaneseno niti Gorici.. »Ni pa bila domovina (Gorica) tako srečna ob epidemiji iz leta 1682,« pravi Morelli in v opombi nadaljuje: »Imamo točen dnevnik tega nesreč- nega časa; spisal ga je kaiplao Ivan Marija Ma- rušič, spovednik samostana sv. Klare.« To da razumeti, da je Morelliju bil ta dnevnik osnova, na katero se opirajo njegova izvajanja. Naravno se zdaj postavlja vprašanje, kakšen je ta dnevnik in kdo je pravzaprav ta kaplan (v svojem dnevniku se naziva unonsignor) Maru- , 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Avtor našega dnevnika o kugi, I. M. Marušič šič, katerega Ozoernig v svojem delu niti ne ome- nja, Morelli pa lle bežno. Slovenski biografski leksikon tega Goričana ne pozna, vendar je nje- govo delo za spoznavanje razmer v Gorici XVII. stoletja velike važnosti. Po podatkih, katere je poslal iz Gorice uprav- nik tamkajšnje osrednje semeniške knjižnice msgr. Francesco Spessot, se je Ivan Marija Ma- rušič rodil v Gorici leta 1641 in umrl istotam leta 174?. Četrta knjiga rojstev (1639—1&53) v goriški stolnici ima na str. 63 ipodateik, da je bil Janez Marija, zakonski sin Damijana in Ane, rojen 17. junija 1641. Knjiga umrlih (1675—1735) v isti stolnici pa ima na str. 220 opombo, da je umrl 13. avgusta 1712. Iz istih podatkov je raz- vidno, da je Marušič dovršil srednje šole ipri gori- ških jezuitih, nakar je stopili v semenišče v Ce- lovcu in tam dovršil filozofske in teološke štu- dije. Dne 3. februarja 1669 je bil imenovan za kaplana in spovednika v goriškem samostami sv. Klare, kjer je ostal celih 30 let. Važnost dinevnika' je po našem mnenju v teme- ljitem opisu tedanjih razmer Gorice, v točni na- vedbi številnih imen in v slikah. Zdi se nam zato umestno podati vsaj kratek pregled v obliki iz- vlečka iz tega dela: POROČILO O KUGI v Gorici in o njenih začetkih leta 1682 s 66 risibami o važnejših dogodkih, z imeni in datumi viseh umrlih v mestu in v lazaretih. Spisal čast. IVAN MARIJA MARUŠIČ, kakor je dogodke sam opazoval od dne do dne od izbruha epide- mije v mestu. Dne 18, maja (1682) je prišel v Šempas (na hribček pod goro, kjer je nekaj koč gostilničarja Perica) trgovec s konji, po rodu iz Tolmina, ki se ji^ imenoval Velikonja (po Morelliju Primož). Namenjen je bil v Videm in je jahal enega svojih konj, ki jih Hrvatje pošiljajo in prodajajo na sejmu sv. Kanoijana (dne 31. maja v Vidmu). Po poti je večkrat padel, zlasti pri Ajdovščini — dokler ni prišel do omenjenih Periccvih koč, kjer je prenočeval in je isto noč nenadoma umrl. O tem je gospod Bortolo iz Pordenona, ki je to leto stanoval tam gor, obvestil gosposko v Gorici tako, da sta še tisti večer (praznovale so se bin- košti) prišla proučit zadevo gastald gosp. Ludvik Lansa in čast. gosp. Kristofor, nemški zdravnik. Videla sta mrliča, našla sta ga oteklega in črnega po nogah in sodila sta, da je umrl zaradi udarcev konja po poti. V resnici pa je umrl zaradi naj- pristnejše kuge, ki je potem povzročila toliko gorja v Šempasu, Gorici in Solkanu, Renčah, Prvačini in drugih okoliških vaseh — Cepovanu in tako dalje. V drugi polovici meseca maja se je zelo govo- rilo, da v Šempasu gotovo tli kuga, ker so ljudje pomirali po trije, štirje na dan, kar je bilo zelo mnogo za tako majhno vas. Stvar pa se je pri- krivala, češ da gre za hudičevo mrzlico (sc. mala- rijo), tifus, koze in jetiko. Vsi so medtem dajali svoje dobre nasvete, strup se je pa širil. Dne 12. junija je umrl konjušnik ^ domu plemi- čev de Rabatta; imenoval se je Tomaž Gaban. Bolezen je bila kratka in imela je znak, o katerem so nekateri sodili, da bi bila to napolitanska bolezen (sc. najbrž pega vi tifus). Poslali so ga zato na Pristavo onstran grape in pri umirajočem je bil čast. mons. Giovanni Martinelli. In ta je poitem z vsemi svojimi umrl za kugo; govorili so, da ga je okužil omenjeni konjušnik, ki naj bi prišel iz Sempasa, ali — kakor so trdili drugi — zato, ker je monsignor spovedoval Kukuluto v Braidi (sc. kraj tedanje Gorice, proti Livadi). O tem naj se izrečejo drugi pisci, jaz nadaljujem. Dne 23. junija je umrl Andrej Lampretič, ka- rega so imenovali Marčin Kukuluta. Znaki so bili jasni, a kljub temu so stvar prikrivali, češ, da gre za zlom. Stregli so mu zdravniki, kirurgi, karmelitanci in dve ženi: Grapuca in Odomička. V petih mesecih je ta gnila korenina dala potem svoje gnile sadove: 500 mrtvih in to brez vasi, ki so bolezen dobile od mesta in od Kuku- lute, kakor n. pr. Solkan (po Morelliju je to pred- mestje izgubilo tedaj 112 oseb v 4 mesecih). Dne 24., na praznik sv. Ivana Krstnika, so v Šempasu spoznali bolezen in mnogi so zbežali iz vasi. Nekateri so se zatekli v Gorico (bil je dan slavja na čast presvitlega Leopolda, drugorojenca avstrijske vladarske rodbine, dan za Goričane takov vesel in slavnosten), a izvedelo se je, da so 116 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA iz okužene vasi. Gosp. Giulio Romano jc bil po- slan nazaj v omenjeno vas, gospa njegova sestra pa zaprta v kapelo Treh Kraljev pri čast. kapu- cinih skupaj z ženo gosp. Ludvika Mazarina; gosp. Bortolo in njegova žena, rojena Codelli, sta morala prenočiti na Kostanjevici na odprtem pod velikim dežjem, ki je tisto noč lil, zjutraj sta pa bila zaprta v Sempaški Tabor pod strogim nad- zorstvom presvitlega gosp. barona Ludvika de Cromperg (sc. Coroninija). Dne 25. so bili poslani domov vsi študentje čast. očetov jezuitov" in tudi tisti, ki so se učili pri laičnih učiteljih. Dne 26. so osebno odšli proti Šempasu do mostu na Lijaku, da se prepričajo o zadevi, presvitli gosp. skrbniki in poslanci, skupaj z gosp. zdrav- niki in kirurgi, in so od Žvana Francoza, katerega je tja poslal prevzvišeni Antonelli, izvedeli^ da je v Šempasu kuga in sicer hujša kot kdaj koli prej v Pragi, Gradcu ali na Dunaju. Zaradi tega je bila v vas takoj poslana prva pomoč v neokuž- Ijivih osebah, živežu in zdravilih. Ko so se pre- svitli skrbniki vrnili in se je vest raznesla po mestu, je skO'raj vse plemstvo takoj zapustilo Gorico in se zaprlo v svoje vasi in graščine. Ostala je le gosposka in nekaj plemičev. Dne 27. smo izvedeli, da je Prvačino okužila hči gostilničarja Perica, ki je sprejel Velikonjo. Umrli so tega dne trije odlični ljudje Kukulute: Mihael Viiduc, Luka Tomažinčič in soseda Gra- puca, imenovana Barlina. Dne 30. so bili odstranjeni čolni (za prehod čez Sočo) pri Majnici in Podgori, v Šempas pa je šel čast. oče karmelitanec Didak, ker tamkajšnji župnik Ivan Milošič je bil, so pravili, zaprt v Taboru. Omenjeni oče je umrl dne 14. julija. Dne 2. julija je prišlo do spopada med straža- mi in vojaki iz Goirice ter sosednimi Kraševci na Mirenskem mostu (pO' Morelliju so Kraševci za- radi zaščite hoteli porušiti most). K mostu so zvečer prišle zopet straže in Kraševci ter štirje beneški jamarji v spremstvu straž iz Gradiške. Dne 5. sta prišla v mesto dva nadzornika za razkuževanje, omenjeni štirje beneški jamarji pa niso bili puščeni v mesto in meščani so se utrdili za vrati tako, da so jim onemogočili vstop, ker bi s svojo prisolnostjo kot neznane osebe prestrašili mesto (po Morelliju je moral posredovati sam ces. veleposlanik v Benetkah, grof Thurn). Umrl je študent, sin Starca. Rekli so, da je Kukuluta puščal v ponedeljek, četrtek in petek v delavnici krojača Starca svoje vreče in druge stvari, pa da je tako okužil Starčev dom še pred ostalimi... Dne 7. sta bila poslana v lazaret ob zgornjem Kornu (sc. gre le za začasno rešitev, ker Gorica ni imela pravega lazareta) čast. očeta Arsenio Ro- mano iz Gorice in Clemente Vicentini iz Sv. Mar- tina na Krasu ...' Dne 11. so bili izgnani iz mesta tuji berači in poslani v shrambe tramov za Soški most. Tu so jih potem vzdrževali naprej. Dne 12. se je izvedelo, da so Renče okužene... Odličnjaki, ki so ostali v mestu, so se zaob- ljubili, da se bodo postili na predvečer praznika sv. Frančiška Ksaverija in da bodo post zapove- dali po vsej plemeniti grofiji. Za praznik pa bi se svetniku podarila srebrna svetilka v zahvalo za njegovo pokroviteljstvo..." Čast. samostan sv. Klare je začel dajati nekaj kruha na dan za gornji lazaret. Pomagati je začel tudi zasebnikom, katerim je razdelil 100 forintov, prejetih od Svete kongregacije. Novemu lazaretu je podaril tudi nekaj sodov vina (po Morelliju je lazaretu grozila lakota, prav tako tudi mestu, za- radi zapore okuženih krajev). Dne 18. se je vršila služba božja na trgu pred palačo (da bi se ljudje ne tlačili v cerkvah in ne dotikali med seboj; mašo so lahko poslušali kar z okna svoje hiše). Umrloi je 10 oseb ... Dne 24. ... je presvitli grof kapitan Ivan Filip Kobenzl poklonil lazaretu 12 sodov vina, 13 mer- nikov žita in mnogo blaga in obleke za reveže Vino se je dobivalo pred palačo. Potem ko so jih oblekli, so reveži poi končani karanteni zopet mogli priti nazaj v mesto dne 28. novembra ... Dne 25. ... so očetje jezuiti vršili prvo službo božjo pod stebrom sv. Ignacija in to so potem delali, dokler niso stopili v karanteno. Nato so jo vršili v Raštelu pred vrati svojega kolegija... Mestna hiša v Gorici v XVIII. stoletju 117 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Dne 27. sta umrli (prcdici) Lucija Falcliet in Katerina Bocchiada. Zaradi njih je bilo zaprtih več hiš, kjer so stanovale predice svile... Dne 1. avgusta ... je umrl neki študent pri ple- mičih Mels. Povzročil je veliko hrupa (poplaha), ker je za njim v omenjeni hiši umrlo -še mnogo drugih, kakor bomo. videli, in je bila okužena še hiša Kolinoivih. Študent je bil doma iz Rude ... Dne 3. ... je na Placuti umrl neki revež v domu Lesenega Škornja, in ker so ga pokopali drugi reveži, se je Placuta kmalu spremenila v lazaret. Ob eni mri popmldne je v domu čast. Maria Gibellija de Gibelli nenadoma umrla njegova sestra gospa Elizabeta vd. Feltrin. Zaradi tega je bil monsignor zaprt skupaj z nečaki in mons. Ivanom Marijo Marušičem. Oba pa sta srečno ostala živa. Vdova je bila pokopana na Grčni... (sc. to je kraj med Gorico in Krombergom, kjer je bilo vse do današnjih dni staro goriško poko- pališče. Zdaj se tam urejuje park Nove Gorice). Dne 10. je na Kostanjevici umrl okužen karme- litanec oče Just, ker je spovedoval okužene tujce iz Frankonije. Pokopali so ga pod oboki, ki gle- dajo proti Ronku ... Označevanje okuženih hiš Dne 13. je bila gospa Stell prva |K>slana v novi lazaret sredi jjolja (sc. pri Štandrcžu; s tem je odpadel lazaret na Kornu). Dne 14. so se začela zaznamovati vrata okuže- nih hiiš: križ z apnom kakor kaže slika... Poso- dil ali razdal se je kot miloščina denar umrlih. Sprejeli so^ ga za reveže v lazaretu. Dne 16. so končno odšli okuženi in osumljeni reveži v novi lazaret, urejen v stari hiši Guljan- čeviih na polju pri Standrežu. Dva po dva, odšlo jih je 78, ostalo je le 16 najbolj šibkih, od katerih jih je danes umrlo pet... Dne 20. je bilo lazaretu poslanih 300 forintov iz Kranjske. Mrzlica je umorila presvitlo gospo baronico Evfemijo d'Orzon. Pokopali so jo kakor gospo baronico GarzaroUi... Dne 31. se je prikazal komet in ostal viden v nespremenjeni obliki dva tedna. Okužen je umrl vratar očetov jezuitov. Izdihnil je zvečer in od- nesli so ga na Grčno ponoči okoli devete ure. Dne 2. septembra... je prišla iz Solkana v mesto gospa Abbatte z otroki, ker je kazalo, da je v Gorici nevarnost manjša ... Dne 6. je čast. oče Valentin Affabris vršil prvo službo božjo na Travniku v domu gosp. Ivana Mama... Dne 10. je bila za nekaj časa zaprta vas Ro- mans zaradi nenavadne smrti neke božjastne deklice v cerkvi... Dne 28. so izapnli mesitma vrata ma Placuiti in k Soškemu mostu se je potem hodilo le še čez Studenec... Dne 29. je umrl Antonio Fiuli, prvi beneški jamar, zaposlen pri razkuževanju... Prišla je cesarska komisija, da bi spravila čez Sočo sode za Gorico. Poslužila sc je čolnov pri Majnioi in Podgori... Dne 6. novembra je z bobnom napovedana splošna karantena, ki bi se morala začeti dne 21 ... Dne 21. pride iz lazareta 70 belo oblečenih ljudi, po reško.' Dne 23. je poslan v lazaret vojak Frančišek, ker so ga našli okuženega. Pomagal je do tedaj beneškim razkuževalceni. Z bobnom je bila za prihodnjo nedeljo ukazana splošna karantena in pretilo se je s palicami ženam, ki bi prišle iz hiše ali pa kričale. Noben moiški si ni upal na ulico, ker je bilo zagroženih 40 dni izgona... Dne 28. je prišlo iz lazareta še 80 belo obleče- nih oseb: s križem spredaj je stopala gospa Do^ micila. Dne 29... se je začela splošna karantena ... Dne 18. decembra so (iz Gradiške) prepovedali dovoz živeža čez Sočo pri Majnici, ker je Gorica odklonila plačevanje stroškov za shrambe on- stran Soče. Dne 24. se je očistil Travnik v upanju, da bo kaj koristilo... Dne 31. so bile z bobnom razglašene posebnosti odredbe o razkuževanju. Dne 1. januarja so vojaki streljali za dobro srečo. Našli so nekaj skritih nerazkuženih postelj. Bile so zaplenjene. 118 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Dne 6... je bila obešena (samo za roke za hrb- tom, kot kaiže originalna risba avtoirja) neka tatica, ki je iz okuženih hiš ukradla nerazkužene stvari za lastnO' uporabo. Da bi ne umrla od ža- losti in sramu, ker se je kazen izvršila na trgu, si je kupila kakor Marčin Moilar bokal vina in se tolažila z njim. Ni se sramovala piti na kraju, kjer so jo obesili sredi trga. Dne 7. smo končno... prišli do 40. dne karan- tene brez nadaljnjih smrti v mestu, razen omenje- nega Jurija Plenčiča, mlinarja... Pravi se, da bomo zaradi njega moirali ostati zaprti še kakih osem, deset dni... Dne 8. je presvitli baron Erigo d'Orzon ukazal postaviti kolonom iz Sovodenj postojanko za čoln pri Majnici, da bi takO' zopet omogočil izmenjavo blaga, ukinjeno prav zaradi tega, ker so od nas zahtevali to postojanko (raštel). Okoli desetih zjutraj se razglasi z bobnom, koliko časa bomo še morali ostati v karanteni zaradi mlinarja: do 18. tega meseca..., zlasti žene. Dne 18. smo dobili nekaj dni prostosti za na- bavo drv... Oh, da bi prišel ta 50. dan karaoi- tene! Dne 22. so^ se odprle hiše trgovcev Marno, Co- delli, Joanni, Cridio... Dne 25... so se prvič prikazali kmetje iz Sem- pasa z vinom in žitom. Dne 26. se je odprl glavni vhod cerkve čast. očetov jezuitov, trgovci so razstavili na trgu svoje blago in svilo... Dne 2. februarja se je odprla čistim osebam tudi Jezusova cerkev. Izklijučene so bile samo služkinje. Dne 6. je prispela prva oseba iz Gradiške... Za vsak primer so bili prepovedani vsi plesi in praznovanje (pusta). Dne 8. so se zopet vršile v stolnici številne in navadno vesele poroke kmetov z velikimi sprem- stvi. Dne 17... so goriški razkuževalci poslani v Šempas v spremstvu straže, da bi dobro očistili to vas, ki bo Gorici dolgo ostala v spominu ... Dne 5. marca je ljudstvo iz Brd zelo prosilo za vstop v mesto, a mu gosposka tega ni dovolila. Končno smo. .. drugo splošno karanteno srečno končali povsod ... Dne 7. je bila velika procesija ..., katere se je udeležilo čez 4000 oseb ... Gorica — Travnik Dne 19 . .. je oznanjevalec razglasil, da je bilo vsem. starešinam ukazano, naj se zglasijo v Go- rici, vsaj eden za vsako vas. Ni se izvedelo zakaj, a verjetno zaradi zopetne otvoritve prometa in cest.« Da bi teksta preveč ne obremenili, smo v tem izvlečku prevoda izpustili vsa imena in se ome- jili samo na nekatere dogodke, da bi čitatelj mogel laže spoznati njih potek. Bila pa bi velika pomanjkljivost, če bi ta imena prezrli, saj so stvar, ki se v tekstu najprej opazi: večina je slo- venskih. Slovenski so priimki, slovenski ali vsaj slovensko osnovo imajo nadimki. Res da se po teh nikakor ne da z matematično točnostjo ugo- toviti narodnostno razmerje v mestu; vendar vsaj približno sliko pa le dobimo. Izmed umrlih oseb je poleg številnih neimeno- vanih revežev (ki so skoraj stoodstotno Slovenci, zlasti na Placuti) kar 275 s slovenskim priimkom ali nadimkom, z gotovo italijanskim pa le 145. Neopredeljenih je 67 in med temi verjetno nekaj nemških. Tudi če sodimO', da je morda kuga razsajala bolj med revnejšimi slovenskimi sloji kakor med imovitejšimi, vendar ostaja razdalja med sloven- skimi in italijanskimi imeni še vedno prevelika, da bi ne mogli poi njih soditi sledeče: od kakih 3500 do 4000 prebivalcev tedanje Gorice (po Morelliju in Czoernigu), je morala Ijiti vsaj dobra polovica, 2000 do 2500, slovenskih. Druga stvar, ki bi v tekstu utegnila zgodovi- narja zanimati, je potek epidemije. Razdeljena po mesecih in narodnosti (sodeč seveda le po imenih) kaže talkole sliko: 119 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Poleg že omenjenega narodnostnega razmerja (povzetega po imenih) je iz navedenega pregleda razvidno, naslednje: a) epidemija je enako zadela tako moško kakor žensko prebivalstvo, b) od prvih nekako rahlih početkov meseca junija se je nenadoina razpasla po celem mestu in izbruhnila v vsej svoji groizoiti že meseca julija, trajala z enako silovitostjo še meseca avgusta, nato pa začela počasi pojemati in v nadaljnjih petih mesecih prestala in izginila. Gre za celih osem mesecev strahu in smrti! Kako je moglo priti do take nesreče? Iz poda- nega izvlečka Marušičevega dnevnika ne moremo vsega razumeti. Podrobna in temeljita pojasnila pa nam daje Morelli jeva zgcdo-vina Gorice. Grofija je bila brez deželnega glavarja: Jurij Siegfried gro.f Dietrichsteinski je bil sicer že imenovan, a se ni prikazal, in njegove posle je moral voditi baron Ludvik Coronini. Za zdravstvo so skrbeli trije plemiči in trije meščani. Na raz- polago so bili štirje zdravniki in štirje kirurgi. Tak je bil položaj, ko je v Gorico, prispela vest, da se je iz Hrvatske kuga zopet zanesla na Kranj- sko in tja do Gradca. Oblasti so dobro vedele. Mestni bobnar razglaša odredbe mestnega sveta kaj je potrebno v tem primeru: hermetična za- jjora deželnih mej. Toda bile so popolnoma ne- pripravljene za primer epidemije v grofiji. Gorica je bila brez Lazareta in brez denarja. Ko se je zanesla kuga v Šempas, je oblast sicer storila svojo dolžnost, toda neizkušeni zdiravnik, ki je bil tja poslan, bolezni ni spoznal. In tako se je kuga lahko svobodno razpasla, ne da bi se kdo od vsega začetka zmenil zanjo. Oblast je medtem poročala sosednim deželam, da položaj nikakor ni resen ali težak. K sreči tem poročilom niso preveč verjeli. Gradiška je pre- kinila vsak promet čez Sočo, Kraševci so zastra- žili prehode čez Vipavo (prišlo je celo do spo- pada, ker so hoteli porušiti Mirenski most) tudi gospostva v Sv. Križu in v Kanalu so svoje meje krepko zastražila in ustavila vsak promet z Go- rico in njeno okolico. Iz Ljubljane pa so poslali na Razdrto še četo svojih vojakov za ustavitev sploh vsakega prometa s Primorsko. Vsi so poskrbeli za svoje zdravje, pravi Mo- relli, le v Gorici so spali. In kuga se je kmalu razpasla še po Solkanu, ki je v štirih mesecih iz- gubil kar 112 oseb. Mesto je ostalo prepuščeno samo sebi: namest- niku Coroniniju in šestim skrbnikom za zdrav- stvo. K sreči je namestnik dosegel pri sosednjih deželah, da so Gorico začele oskrbovati z žive- žem in da se je mesto rešilo vsaj lakote, kajti mnogim je pretila smrt morda bolj od te kakor od kuge. 500 mrtvih v mestu in kakih 300 v okolici je za morda 6 do 7000 ljudi veliko število, vendar če pogledamo potek dogodkov in ukrepa- nja proti epidemiji, vidimo, da je morala bolezen praktično sama izginiti in da so podvzete mere le malo služile. Lahko celo Tečemo, da je le sreča, če se kuga, ki je zajela Solkan, Vrata in Čepovan, ni razpasla dalje na Tolminsko in Idrsko, iz Renč pa po Krasu in Furlaniji. Šele proti koncu epi- demije se je začelo mesto temeljiteje razkuževati in okužene stvari sežigati. Neprimerno važnejši od pravega lečenja so seveda preventivni ukrepi za preprečevanje iz- bruha epidemije. Te lahko delimo v tri skupine: 1. Zaporni pasovi. Ti so se postavljali proti epidemijam v sosednih deželah ali krajih s pre- povedjo vsakega stika z njimi. Ustavila se je zato tudi vsa trgovina in ves promet sploh. 2. Izolacija okuženih. To je prvi ukrep proti širjenju epidemije v kraju samem. Bogatejši me- ščani in plemiči, ki so imeli možnost preživljati se sami za daljšo dobo, so se zapirali kar na domu. Ta zapor je navadno trajal kakih 40 dni od ugotovitve zadnje bolezni ali okužbe. Domovi bolnih, okuženih ali pomrlih pa so bili označeni z velikim poševnim križem na glavnih vratih, da bi se jih ljudje izogibali. Revnejši ljudje, ki bi se sami ne mogli preživljati, če bi jih zapirali na domu, so se po ugotovitvi kuge pošiljali v tako imenovane lazarete, neke vrste sanatorije, in bili zdravljeni tam. Po jjovratku iz lazareta so morali ljudje za določen čas nositi bele obleke. 3. Splošna karantena. Ta se je uveljavila zlasti po mestih in v težjih primerih; takrat se je za- 120 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prlo v hišah vse ljudstvo. Oblasti so istočasno tudi skrbele za razkuževanje opustošcnih domov, kjer so vsi pomrli ali bili odvedeni v lazaret, javnih lo^kalov ter ulic. Kot razkuževalno sred- stvo je služilo predvsem živo apno. Hujše vprašanje je bilo zdravljenje, cdvažanje lK>lnikov ter odvažanje in pokopavanje mrtvih. Čudno se zdi, da zdravniki tu skoraj niso pri- hajali v poštev. Bili sO' namreč navadno okužijivi iii jim je bilo to delo zato skoraj onemogočeno; skrb za opravljanje teh služb sc je navadno pre- puščala jamarjem (ital.: pizzicamorti, numatti), ki so prihajali iz krajev, kjer je bila kuga že zatrta. Ljudje so se jamarjev bali, ker so ti na- vadno bili brezobzirni, kruti in nagnjeni h kraji. Lečenje v pravem pomenu besede skoraj ni prihajalo v poštev. Uporabljala so se zdravila (tekst jih ne omenja), kakor: terjak za jačanje srca in aloa za ublažitev bolečin, ki jih kuga povzroča. Tako lečenje nikakor ni balo učinko- vito in preživeli ljudje so se morali zahvaliti predvsem lastni trdni konstituciji. Ljudstvo je sicer vedelo, da se kuga prenaša z dotikanjem, saj so bila dejstva preočiitna, a kljub temu se je navadno mislilo, vse do XV11L sto- letja, da gre za zli vpliv zvezd! Nevarnost kuge je v Gorici po letu 1683 pretila še enkrat v XVII. stoletju. Bilo je to leta 1690, ko je epide- mija silovito razsajala po Hrvatski in Dalmaciji. Vendar so tokrat oblasti takoj podvzele vse za- ščitne ukrepe za ta primer in Gorica je bila ne- varnosti rešena. OPOMBE 1. o tem poročajo tiwli »A.nnali idel Friulis (aggiunta ' alPepoea VI.). Sipisai F. Mailzalio, Videni 1879. — 2. Lunari ; di Gurizza per Tam couiiin 1858; Giirizza 1857, Staniiparia Seitz. Izvod tega koledarja hrani samostanska knjižnica na Kostanjevici pri Gorici. — 3. Morolli pravi, da je v zahvalo bila takrat zgrajena cerkev sv. Roka v Podtarnu, pred- ^ mestju iz Gorice proti Šempetru, dokončana sicer šele ; leta 1640. Tu se menda zgodovinar moti. Drug goriški : zgodovinar, Dellabona, dokazuje, da je bila ta cerkev ; zgrajena že leta 1500, toda — sodeč po Martinu Bavčarju — tudi Dellabona je v zmoti in cerkev je bila kvečjemu zgrajena in posvečena leta 1505. ~ 4. Nadaljnje podatke o epidemiji glej v: R. Jeremič, Zdrav.stvene prilike u jugo- slovenskim zemljama do kraja XIX. veka, Zagreb 1935, str. 14 in si. — 5. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, imamo danes tri originalne (za take jih smatrajo, pa čeprav ni preveč verjetno; pisani so v ital. jeziku, kar je bilo tedaj na Primorskem in zlasti v mestih splošna navada) in med seboj skoraj enake rokopise s 56 risbami o tedanji Gorici in o poteku kuge v mestu. Enega hrani goriška mestna knjižnica (Biblioteca civica), drugega knjižnica centralnega semenišča in tretjega sestre nršulinke. Poleg tega je bil 'dnevnik tudi objavljen v že omenjenem furlanskem koledarju Lunari di Guirizza per Tan comun 1858 z 10 posnetki Marušičevih risb (delo tedanjega študenta Akade- mije likovne umetnosti v Benetkah Rafaela Pika). Omeniti je treba končno še neko goriško zgodovino (ali zgodovino goriških grofov), ki jo je spisal isti Marušič (in verjetno še kaj). Mestna knjižnica (Biblioteca governativa) v Gorici hrani dva njegova irokopisa z naslovom »Discorsi recitali nel Oratorio di Santa Cliiara da don Giov. Maria Marussig« kakor tudi en dnevnik o kugi. Avtor je napisal tudi vrsto poezij v furlanskem narečju. Pokrajinska knjižnica (Biblio- teca Provinciale) istotam pa hrani še naslednji rokopis; >Goritia, sua origine, Reggi, Conti, Presidenti, Capitani, Chiese, Beati, Veseovi, Prepositi, Guerre, Vittorie sin al 1709 descritte da Don Gio. Maria Marusig Pano di sua eta 67.« — Poleg MoreIHja in Czoerniga je o Mairušiču pisala tudi Cicuta Liicilla, »Giovanni Maria Marusig c il suo giornale della peste del 1682«; v Stuidi goriziani. Vol. IV. Gorica 1926, str. 53—134. K navedbi, da jc Marušič spisal tudi neko goriško zgodovino, glej Fasiolo Onorio, »Una storia goriziana scritta nel 1709 (un al-tro manoscritto di don Giov. M. Marusig) v Studi goriziani. Vol. XI, Gorica 1948, str. 93—112. Prof. Rado Bednarik iz Gorice (Italija), trdi, da so knjige pridig (Diseorsd recitali . . .) tri in ne dve. Poleg letopisa v furlanskih verzih za leta 1641 do 1704, raznih pesmi, poročila o kugi in zgodovine Gorice, naj bi Marušič inapisal še posebno zgodovino (ali kroniko) samo- stana sv. Klare, a delo naj bi bilo izgubljeno. lati je tudi mnenja, da je bil Marušič z vso verjetnostjo goriški Furlan. Opira se pri tem na dejstvo, >da je Marušič pisal le itali- jansko in furlansko. To pa ni dovolj. Njegov oče sc jc namreč pisal Marushitz (po rojstnih podatkih v krstnih knjigah), s pravopisom torej, ki je tedaj iz,razit tudi za Slovence. Poleg tega, če bi bil Marušič Furlan, bi si verjet- no priimka ne spremenil v Marusig, približajoč ga s tem .slovenski izgovarjavi, — 6. Jezuiti so ustanovili prve javne šole v Gorici. Tja so prišli iz Gradca 1. 1515. Iz političnih ozirov so kot učni jezik uvedli italijanščino. — 7. Edina italijanska vas na Krasu (nad Gradiško), nastala v XVI. stoletju. — 8. Jeremič, op. cit., str. 15. — 9. Tak znak za srečno preživele ljudi so uvedli namreč na Reki, Ljudje so se jih morali še vedno ogibati. I 121«