Itofttmns piafians t gotovini. Leto XVIII., št. 201 Lipravniatvu ujuDijaxifL, tinalljevB ulica 6 — Telefon fit. 8122, 8123, 8124, 8125, 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul ö — Tel. 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telelon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ut St. i Telefon št. 190. RačunJ pn pošt. ček. zavodih: Ljub-ljaoa št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien §t 105 24L Ljubljana, nedelja 29. avgusta 1937 Cena Z Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40^— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon 6L 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Mala antanta v Sinaji Letošnji sestanek zunanjih' ministrov Male antante, ki se bo začel jutri v Rumuniji, v mednarodnih političnih krogih vsaj za enkrat ne vzbuja pozornosti, kakor so jo ti sestanki običajno vzbujali. Neprijatelji naše zveze 50 se očividno naveličali prorokovati rje razpad, prijatelji pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da je sporazum naših treh držav trden in da nobena izmed treh zaveznic kljub neprestanim spetkarskim prizadevanjem ne kaže niti najmanjše volje, da bi zapustila zvezo. ki se je v teku svojega obstoja že tolikokrat pokazala za prepotrebno in koristno. Bila je srečna misel, določiti v statutu Male antante redne sestanke po večkrat na leto, kajti današnja razgibanost mednarodne politike zahteva naglih ukrepov in hitre odločitve glede stališča k posameznim dogodkom, kar bi skoro ne bilo mogoče, ako bi se morale naše tri države za vsak sestanek šele sproti pogajati in dogovarjati.^ Avtomatični sestanki tudi že v naprej odbijejo ost vsaki spletki, ker lahko zastopniki zunanje politike treh držav sak sličen poskus v osebnem stiku in -azgovoru zatro že v kali. Tudi je raz* iah od sestanka do sestanka prekratka doba, da bi se dala razpreti kaka bsežnejša sovražna akcija, ki bi povzročila globlje nesporazume in znatnejše ohlajenje odkritega prijateljstva. Sestanek v Sinaji so zasenčili pred vseobčo pozornostjo tudi razburljivi dogodki na Daljnem vzhodu, ki vežejo ■sapeto zanimanje mednarodne javnosti daleč proč od evropskega političnega torišča. Tudi ta okolnost je velikega pomena za uspešno delo, kajti po /nanem izreku je najboljša diplomacija na, o kateri se najmanj govori in piše. Zmajska ministrska posvetovanja^so posvečena predvsem zavzetju stališča napram pereči ideološki krizi, ki ie za-iela Evropo. Prezident ČSR dr. Beneš ie v svojem nedavnem govoru v Olo-mucu omenjal to evropsko krizo, ki gre za tem. da bi omikani svet razdelila v dva tabora: v fašiste in komuniste. Tendence take svetovne nazorne razdelitve se že dalj časa kažejo osobito na naši celini, a so ravno v državah Male antante našle močno zapreko. Zaradi tega se tudi vsipajo očitki o priklonu k temu ali onemu taboru na račun ene ali druge članice Male antante. Vidno je, da se nosilci dveh ekstremov ne zadovoljujejo s tem, da se sami ravnajo po načelih, ki so v njihovih očeh najboljša, marveč se trudijo na vso moč, da bi oblast in področje svoje ideologije razširili preko svojih mej in tudi svoje sosede povlekli v vrtinec borbe. Vsak izmed ekstremov vidi v svojem razširjenju nekako aprobacijo svojega nauka, pravico do njegovega obstoja in varnost za svojo doktrino. V zadnjem času smo bili priče, kako so se na našo zaveznico Češkoslovaško načrtoma vsipale neosnovane obdolži-tve, da je postala prva trdnjava komunizma v Srednji Evropi in da v Pragi ničesar ne ukrenejo, preden ne dobe navodila iz Moskve. Ta sistematična kampanja proti našemu zavezniku je šla celo tako daleč, da so Portugalci na temelju neresnične obdolžitve prekinili diplomatske odnošaje s Češko« slovaško. V zvezi s tem so bili še vse jačji napadi, ki pa se jih je Češkoslovaška ubranila tako vrlo, da jo je francoski tisk stavil za primer, kako lahko tudi majhna država učinkovito pouči velesilo o zahtevah mednarodnega takta in sosedske dostojnosti. Proces delitve na dve ekstremni ideologiji je v ostalem že močno nanredo-val in hitlerizem tem jačje pritiska na opredelitev v svojem pravcu, čim bolj popušča drugi ekstrem na svojih prvotnih zahtevah ter kaže voljo za postopni povratek na solidni tir demokracije. Napad, ki ga je prestala Češkoslovaška, se v danih prilikah lahko ponovi ali pa naperi proti kateri drugi izmed držav Male antante. Zato se bo sinajski sestanek nedvomno ba-vil s tem, da ponovno precizira stališče vseh treh držav nasproti tej ideološki krizi in določi smernice za enoten postopek. V tem pogledu je stališče Male antante znano že iz 1. 1936, ko je konferenca v Bratislavi odločno izjavila, da se Mala antanta ne bo mešala v te svetovnonazorne spore in da bo kot enota složno odbila vsak poskus, ki bi hotel njo kot celoto ali po* samezne njene članice vnreči izključno v voz tega ali onega tabora. Mala antanta se bo tudi v bodoče držala svoje nevtralne linije nasnroti tujim ideinim pokretom, ker vidi samo v objektivnem presojanju položaia možnost oču-vania miru in ravnotežja v Evropi. V Sinaji se bodo odgovorni voditelji zunanje politike držav Male antante ponovno odrekli vsakemu poseganju tujih političnih načel na ozemlju suverenih zavezniških narodov in odločno izjavili svojo trdno voljo, da nočejo služiti za n riprego kakršnimkoli drugim ideologijam, kakor samo ideologiji miru in ravnonravnosti med narodi. Mala antanta kot močna in moralno neobremenjena zveza treh držav je go- / ANGLEŠKI KORAK V TOKI JU Angleška vlada je izročila včeraj japonski vladi ostro protestno noto zaradi napada na angleškega poslanika London, 28. avgusta, p. Danes dopoldne je angleški veleposlanik v Tokiu izročil zunanjemu ministru Hiroti protestno noto angleške vlade zaradi napada na angleškega poslanika na Kitajskem. Zunanji minister Eden je včeraj popoldne sestavil besedilo te note in ga telefonično sporočil predsedniku vlade Chamberlainu, ki se mudi na Škotskem. Ker se je Chamberlain strinjal z vsebino protesta, je bila nota še snoči brezžično sporočena angleškemu poslaništvu v Tok;u. Vsebina note za enkrat podrobno še ni bik objavljena, današnji angleški listi pa poudarjajo, da je sestavljena v zelo ostrem tonu in da ne dopušča nobenega dvoma, da smatrajo angleški državniki ta incident za skrajno resen. Kakor se zatrjuje, zahteva Anglija: 1. Opravičilo japonske vlade. 2. Kaznovanje japonskih letalcev, ki so napad izvršili, 3. Primerno odškodnino angleškemu poslaniku v Nankingu. 2e sedaj se trdi, da Japonci druge angleške zahteve ne bodo mogli izpolniti. Letalci niso mogli dognati, komu pripada avtomobil, ki so ga opazili na strateški cesti. Po navodilih svojih poveljnikov so morali napasti sleherni avto, ki bi se pojavil na tej cesti. V Londonu je napravilo zelo slab vtis prizadevanje japonskih diplomatskih zastopnikov v Šanghaju in Londonu, ki so skušali še včeraj zvrniti vso krivdo na ma-skirana kitajska letala. »Daily Express« objavlja, kakor zatrjuje, iz zanesljivega vira, naslednje podrobnosti o not;: Angleška vlada poudarja, da verjame trditvi Japoncev, da japonski letalci niso vedeli, da se v avtomobilu nahaja angleški veleposlanik, nikakor pa ni mogoče sprejeti izgovora, da so bili letalci mnenja, da se je v avtomobilu nahajal kitajski maršal Čangkajšek. Japonci tudi maršala Čangkajška ne bi smeli napasti, ker med Japonsko in Kitajsko še ni formalnega vojnega stanja. Zato predstavlja inc'dent hud prestopek proti mednarodnemu pravu. Angleška vlada zahteva popolno zadoščenje od Japonske. Nota naglaša, da smatra Anglija ta incident za zelo resen in da pričakuje od japonske vlade, da se bo znala varovati vseh nadaljnjih takih incidentov, katerih posledic ni mogoče še ob pravem času pravil- no oceniti ln preprečiti. V bodoče bi morala japonska vlada za sleherni tak incident prevzeti popolno odgovornost. Zdravstveno stanje angleškega poslanika Po zadnjih poročilih se je zdravje ranjenega angleškega veleposlanika toliko popravilo, da ni resne nevarnosti za njegovo življenje. Tudi drugo noč je prebil mirno. Zdravnik je izjavil, da bo moral veleposlanik ostati v bolnišnici 6 do 7 tednov. Njegova žena je snoči prišla v Sanghaj. V bolnišnico, kjer leži ranjeni veleposlanik, prihaja vsak dan mnogo brzojavk in pisem. Med drugimi sta brzojavno izrazMa svoje sožalje tudi Kralj Jurij in maršal Čangkajšek. Chamberlain pri kralju London, 28. avgusta, p. Ministrski predsednik Neuville Chamberlain se je spet vrnil na Škotsko. Včeraj je bil na gradu Bal-moralu v avdienci pri kralju Juriju, ki je takoj nato sklical svoj zasebni svet. Seja tega sveta, ki sta jr. prisostvovala tudi angleški poslanik v Rimu sir Eric Drummond in kraljev osebni tajnik Harding, se je pričela ob 20.30 in je trajala skoraj dve uri. Na njej so razpravljali o razvoju dogodkov na Daljnem vzhodu. Vedno isti izgovori Tokio, 28. avgusta. AA. Japonski listi obžalujejo soglasno incident, čegar žrtev je bil britanski poslanik, pri tem pa poudarjajo, da je poslanik neoprezno ravnal, ker se je vozil po nevarnem ozemlju brez prejšnjega obvestila japonskih oblasti. »Ašahi« pišer da japonski letalci niso krivi in da niso imeli slabih namenov, če so prezrli na avtomobilu britansko zastavo. Gre le za zmoto, ker so tudi Kitajci pogosto rabili tuje zastave, da se zavarujejo pred japonskimi napadi. Po takšnih okoliščinah ne more iti za kršitev diplomatske nedotakljivosti. »Mijaho« pravi, da je poslanika zadel slučajen strel, kar je obžalovati, toda prav tako je obžalovati, ker se je britanski poslanik vozil po nevarnem ozemlju, ne da bi bil prej sporočil japonskim oblastvom. Upan „ r se bo incident prijateljsko uredil. Herojski odpor Kitajcev Japonci kljub silni tehnični premoči v Sanghaju Se vedno niso izvoj evali važnejših uspehov London, 28. avgusta, o. Kljub vsemu priza devanju poročevalcev mednarodnega tiska, ki se mudijo v Šanghaju in Pekingu, še ni bilo mogoče dognati, kakšno je pravo stanje na severnih frontah, ker s3 širijo vedno bolj protislovne vesti tako iz japonskih kakor tudi iz kitajskih virov. Vse kaže, da je Kitajcem v nekaterih odsekih severne fronte uspelo očuvati svoje postojanke in prekrižati Japoncem vse njihove dosedanje načrte. Zatrjujejo, da velja to zlasti za nan-kovski prelaz. Japonci pravijo, da je ta prelaz že definitivno v njihovi posesti, Kitajci pa trdijo, da Japonci prelaza še vedno niso dosegli. Japonske informacije priznavajo, da so si morale japonske čete priboriti sleherno ped zemlje okrog tega prelaza. Drugod so Se Kitajci umaknili le zato, da bi Japonce zvabili v neugoden položaj. Splošno se lahko reče, da se Kitajci umikajo tam, kjer so v akciji japonske vojne ladje, ker so jim ladijski topovi doslej prizadeli izredno veli-ke izgube. To velja zlasti za šanghajsko fronto, kjer se je torba že prenesla v severna okraje mesta, kjer izstrelki iz japonskih ladijskih topov ne dosegajo več svojih ciljev. Postopno umikanje iz šanghaja šanghaj, 28. avgusta, o. Borba se vedno bolj oddaljuje od mestnega središča, vendar pa Japonci niti v Kjangvanu niti v Honkevu še niso gospodarji položaja. Kitajci so se umaknili v severne predele, tako da so severni deli mednarodne koncesije že docela izven podrpčja borb. Nad koncesijo se že tri dni ni pojavilo nobeno kitajsko ali japonsko vojaško letalo. Zato polagoma zopet odpirajo trgovine in je na ulicah vedno več ljudi. Tudi v luki je že postalo bolj živahno. Včeraj in danes je priplulo v luko mednarodne koncesije že več ladij, ki so prej čakale na Jangceg jangu. Med tem se nadaljuje izkrcavanje japonskih čet. Japonci si prizadevajo, da bi Kitajce docela izrinili iz šanghaja in da bi se polastili tudi železniških prog in postajališč okrog mesta, doslej jim pa ti načrti niso uspeli, razen na progi šanghaj—Vu-sung, ki pa za Kitajce nima nobenega strateškega pomena. Zato kitajska vojska s tem večjo odločnostjo brani severno postajo in vso progo v smeri proti šanghaju, odkoder prihajajo vedno nova ojačenja. Tudi južna proga, ki vodi proti Hangčovu, je še trdno v njihovi posesti. V poslednjih dveh dneh so poslali pred Šanghaj nove oddelke elitnega kitajskega vojaštva, ki je bilo zadnje tedne na manevrih v notranjostih dežele. Te čete so izredno dobro opremljene z najmodernejšimi potrebščinami. Razen tega je bil po informacijah agencije United Press imenovan znani kitajski strateg general Paj- tovo poklicana in upravičena, da zavrne te vrste prizadevanja in zakliče njih akterjem: Opustite vse brezplodne nadel. , čunghsi za vrhovnega poveljnika kitajske vojske pred šanghajem, ki mu je sedaj podrejenih okrog 200.000 vojakov. Kakor kaže, namerava general Pajčungsi odrediti strateški umik iz šanghaja in razvrstiti svojo vojsko na novih, strateško izredno ugodnih postojankah, v oddaljenosti kakih 70 km okrog šanghaja. Japonski poraz pri Lotienu šanghaj, 28. avgusta, o. Po kitajskih trditvah se je središče borb za šanghaj danes preneslo v Lotien, kjer so Japonci doživeli hud poraz. Umik Kitajcev s šang-hajskega področja se je polagoma že pričel. Po nekih vesteh je general šajčunghsi zbral ob tajhunskem jezeru veliko vojsko, ki šteje 300.000 mož in ki jo bo porabil za ojačenje šanghajske fronte, pozneje pa za morebitno obrambo Nankinga. Opoldne se je zvedelo, da so Japonci skušali vdreti v poslopje ruskega konzulata, češ, da morajo najti moža, ki je ponoči dajal znake kitajskim letalom. Mednarodna policija pa jim je dostop v konzulat prepovedala, ker konzula v poslopju ni bilo. Splošno se potrjujejo vesti, da so japonske trditve o signalih iz ruskega konzulata izmišljene. Danes sta japonski admiral Kijoso Ha-ševava in japonski poslanik Kavagoja, ki se mudi v šanghaju, obvestila zastopnike tiska, da japonska vojna mornarica pri blokadi kitajske obale ne namerava nasilno nastopiti proti mednarodnim tovornim in potniškim ladjam, čeprav bi bile na njih vojne potrebščine za Kitajce. za vpad v Zunanjo Mongolijo Pariz, 28. avgusta, p. V japonskem generalnem štabu so pripravili načrte, po katerih naj bi posebne japonske čete s pomočjo Mandžurcev na več krajih vdrle v Zunanjo Mongolijo ter zavzele strateško važne točke ob glavnih prometnih žilah, da bi lahko od vsega početka preprečile Rusom in Mongolom sleherno njihovo vojaško akcijo proti Japoncem. Iz Moskve poročajo o velikih vajah rdeče vojske, na Daljnem vzhodu in v Ukrajini. Tukajšnji diplomatski krogi smatrajo, da hočejo moskovski militaristi za sedaj le demonstrirati proti Nemčiji in proti Japonski in da se zato te vojne vaje ne morejo smatrati še za priprave za morebitni dejanski obračun z enim ali drugim njihovim nasprotnikom. Japoncem se za sedaj ni treba bati oboroženega spopada z Rusijo. Rusi očividno čakajo, da se bodo Japonci docela zarinili v Kitajsko, tako da bodo od vseh strani obdani od skritih sovražnikov, šele tedaj bi nastopila zanje prava prilika za obračun z japonskimi imperialisti. Blokada Kitajske opuščena Washington, 28. avgusta, o. Japonska je v zadevi blokade kapitulirala, čim so Japonci proglasili blokado kitajske obale, ao v Toklju energično protestirali diplomatski zastopniki Francije, Anglije in Zedinjenih držav. Amerika je zagrozila z represalijami, češ, da bodo njene vojne ladje pričele napadati japonske tovorne parnike, čim bi bila v kitajskih vodah ali kje drugje ustavljena le ena ameriška tovorna ladja. Tej grožnji sta se pridružila tudi Anglija in Francija. V Tokiju so zatrjevali, da bodo japonske vojne ladje na prijateljski način ustavljale mednarodne parnike, kakor se je to zgodilo v primeru nemškega parnika »Gneisenau«, velesile pa niso pristale niti na ta pogoj, nego so vztrajale pri svoji zahtevi, da ostane promet s kitajskimi lukami za njihove ladje popolnoma svoboden. Zato je japonska vlada docela opustila svoj prvotni načrt o blokadi in je davi glasilo zunanjega ministrstva objavilo, da bodo japonske vojne ladje v kitajskih vodah ustavljale le sumljive kitajske tovorne parnike in vojne ladje. Drugi parniki pa bodo lahko nemoteno pluli v kitajske lu-ke in iz njih. Ustavljen angleški parnik šanghaj, 28. avgusta. w. Prvič po uvedbi nadzorstva nad kitajsko obalo so japonske vojne ladje ustavile danes pred Vu-sungom angleški parnik »Shenking«. Vrhovni poveljnik angleškega brodovja na Kitajskem admiral Little je protestiral pri Japoncih ter zahteval tozadevno izjavo. Kitajski pakt z Rusijo o nenapadanju Tokio, 28. avgusta. w. Dobro poučeni krogi v Sanghaju izjavljajo, da je kitajska vlada pred nekaj dnevi sklenila z Rusijo pakt o nenapadanju. V tej pogodbi se ziasti poudarja, da pogodbeni stranki ne bosta nudili tretji državi pomoči, ki bi napadla enega izmed pogodbenikov. Diplomatska pogajanja nemogoča Toldo, 28. avgusta. w. Min, predsednik Konoje je izjavil, da sedanji položaj skoraj onemogoča diplomatska pogajanja z Nankingom. Večji del vodstva japonske vojske vztraja pri tem, da se uniči Kitajska in da se ji onemogoči v bodoče vsaka vojna. Dobro poučeni japonski krogi izjavljajo, da bodo borbe trajale do spomladi, morda celo preko poletja, čeprav je japonski generalni štab odločen, da čim prej izvojuje zmago japonskega orožja- Francoski predlog za posredovanje DN Pariz, 28. avgusta. w. Francoska vlada, ki je zaradi spora na Daljnem vzhodu v stalnem stiku z vladama v Londonu in Washingtonu, je predlagala, naj bi Društvo narodov, ki se bo na prošnjo kitajske vlade bavilo ž njim, podvzelo v Tokiju in Nankingu demaršo za spravo. Izražajo upanje, da se bo tudi ameriška vlada odločila za tak korak. Po semkaj prispelih informacijah iz Londona in Washingtona je javno mnenje anglosaških držav zelo usmerjeno proti Japonski in hoče brezpogojno zahtevati, da se ohrani status quo. Nemška nacionalna cerkev V Niirnbergu bo baje proglašena ustanovitev nove nemške cerkve, v kateri bodo združeni pristaši vseh novih verskih struj London, 28. avgusta, o. Po informacijah angleškega tiska bodo na narodno-sociali-stičnem kongresu v Niirnbergu proglasili Hitler, Göbels, Rosenberg in Kerrl nemško nacionalno cerkev, v kateri se bodo združili pristaši vseh novih verskih struj v Nemčiji, med njimi tudi pristaši takozva-nega paganskega kulta. Novo gibanje bodo širili pod geslom »En narod, ena vera«. Manifest o ustanovitvi nemške nacionalne cerkve je že pripravljen in ga bo Hitler v svojem govoru v Niirnbergu podrobno raztolmačil. Nemška nacionalna cerkev bo slonela na naslednjih dveh načelih: 1. Priznanje tradicionalne osebnosti Kristusove, 2. Odklonitev židovskih osnov nove zaveze. »News Chronicle« objavlja tudi glavno vsebino tega manifesta, ki pravi po njegovih informacijah med drugim: Dosedanja delitev naroda v razne veroizpovedi in struje predstavlja žalitev Boga, ker je njegova volja, da je nemški narod enoten. Kristus je temelj nemške nacionalne vere, toda ne kot potomec in zastopnik židovstva, nego kot največji nasprotnik vseh Židov. Iz nove cerkve bodo izločeni vsi sledovi tujega duha. Nemško krščanstvo mora postati religija vseh Nemcev. Kongres inozemskih Nemcev Berlin, 28. avgmsta. AA Danes so ee začele v Stuttgartu razprave petega kongresa Nemcev iz tujine. Slovesna otvoritev kongresa bo jutri. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da se bo kongresa udeležil tudi zunanji minister Neurath in da bo iimel pri tej priliki važen govor. Kongres bo trajal teden dni. Zaključen bo 5. septembra z velikim zborovanjem, na katerega bo prišel tudi Hitler. Iz Santandra v Asturijo Prodiranje nacionalistov iz Santandra proti Gijonu se nadaljuje brez večjih ovir Bilbao, 28. avgusta, p. Po vsej santanier-ski pokrajini je v teku veliko čiščenje. Povsod zbirajo vojni material, jetnike pa pošiljajo nacionalisti v koncentracijsko taborišče v Sardineru. Brigada »črnih pšice, ki prodira ob obali, je dosegla Port Loredo in prodrla dalje preko Colindrasa in Limpia-sa v Santono. Iz Torrelavege prodirajo druge čete v zapadni smeri proti Asturiji. V zapadnem odseku so nacionalisti dosegli Traceno in zasedli štiri vrhove, en angleški rudnik in Ayuelo, severno od Cabe-zon de la Sol. V raznih odsekih so nacionalisti zaanje dni zajeli nad 40.000 ujetnikov. Na letališču Albericie so našli 30 letalskih motorjev. Prometne zveze med Bilbaom in Santandrom so obnovljene. Za civilnega guvernerja v Santandru je bil imenovan upokojeni polkovnik civilne garde Bustomente. V mesto pošiljajo z vso naglico velike količine živil, mnogi begunci ki so se zatekli v Santander, pa 6e že vračajo v svoje vasi. Letalski napad na Gijon Bayonne, 28. avgusta. AA. Gijon je včeraj doživel strašno letalsko obstreljevanje. Posebno je trpelo pristanišče. V luki so bile zasidrane britanske tovorne ladje, izmed katerih je eno zadela bomba. Republikanska proti- ofenziva v Aragoniji Valencija, 28. avgusta, d. Dočim slave v nacionalistični Španiji padec Santandra, so vladne čete s presenetljivo ofenzivo na ara-gonski fronti dosegle nove uspehe. Na mnogih mestih so prisilile nacionaliste k naglemu umiku ter so jim prizadele hude izgube. Nadaljnje prodiranje republikancev v gornji dolüv Ebra bi spravilo nacionaliste v resno nevarnost. Predor vladnih čet na aragonski fronti predstavlja za Franca resen problem. Odrezanjc Saragosse od Teru-ela bi znatno oviralo operacije nacionalistov na vzhodu Madrida ter bi za dolgo časa onemogočilo popolno obkolitev Madrida. General Pozas, poveljnik republikanski operacij, je odredil, naj republikanske čete prodirajo na obeh bregovih Ebra. Cilj teh operacij je, presekati zveze med nacionalističnimi postojankami ter ločit; Saragoso od Teruela. Odločitev bo padla pred Madridom Pariz, 28. avgusta. V tukajšnjih političnih krogih priznavajo, da pomeni zavzet- je Santand.-a brez dvoma veliko zmago nacionalistov. Dogodek sam na sebi bo imel pomembne moralne in gmotne posledice. Prav tako so mnenja, da se bo španska državljanska vojna končala šele pred Madridom. Odločitev bo padla okrog španske prestolnice in sicer najbrž šele prihodnjo pomlad. V vladnih krogih razpravljajo predvsem o španskih beguncih, ki jih je prišlo po padcu Santandra v Francijo v zadnjih dneh okrog 30.000. Njih oskrba je združena z velikimi izdatki. Vlada namerava prepeljati večji del beguncev v Katalonijo. Zopet bombni napadi na angleške parnike London, 28. avgusta, d. Admiraliteta je objavila, da je bil angleški tovorni parnik »Afričan Trader« bombardiran na poti iz Gijona v Bordeaux in da je ena izmed bomb udarila v sprednji del parnika, dočim ga je druga poškodovala ob boku. Dva angleška rušilca sta parniku prihitela na pomoč ter ga spremila do Bordeauxa. Nadaljnji bombni napad je bil v istih vodah izvršen proti parniku »Marion Moller«, ki pa se ni posrečil. \7*' Od 1. — 12. septembra LJUBLJANSKI VELESEJEM 50% popusta na železnici, parobrodih. odhodni železniški postaji kupite Na rumeno za din 2.—. legitimacijo RAZSTAVA SLOV. NOVINARSTVA Razstava Indija. Materi za otroka. Umetnost. Vrtnarstvo. Eksotične ribice. Zoo. Male dorr.a-e živali. Industrija obrt. Tekmovanle harmcni'.carlev 12. IX. KRASNO Z A SAVICE VKT TKOMESTNT VARTET6 popoldanske predstave zastonj. Vabimo Vas! Lv 5»kjtro« m. m 'i 2 Mc3clja, 29. MIL 1937 Slovanski mladinoslovski kongres zaključen Zadnji dan je bil poleg predavanjem posvečen ogledu vzgojnih in socialnih ustanov v Ljubljani Beležke i * I LJubljana, 28. avgusta Danes je bil t dvorani Sokolskega doma na Taboru zaključen II. vseslovanski mladinoslovski kongres. Včeraj so si posamezne skupine inozemskih gostov ogledale še razne zanimivosti Ljubljane in po posameznih strrokah so bile še specialne konference. Tako so si Cehoslovaki in Bolgari ogledali najpomembnejše socialne in vzgojne ustanove v mestu in okolici. Zdravniki iz Češkoslovaške so se zanimal; predvsem za naše zdravstvene zavode, zobni zdravniki pa so se pod vodstvom univ. prof. dr. Bažanta iz Brna zbrali na posebni konferenci na domu zobnega zdravnika dr. Kallaya. Poseben sestanek so imeli učitelji pomožnih šol, prav tako so se na svoj pomenek zbrali slovenski in slovanski mladinski pisatelji pod vodstvom Cenka Cvjetakova iz Sofije. Plenarno delo kongresa je bilo zaključeno še z nekaj znanstvenimi referati. Posebno radost je vzbudilo med kongresisti sporočilo, da se je bolgarski car Boris za vdanostno brzojavko zahvalil z brzojavnimi čestitkami in željami, da bi kongres s čim lepšim uspehom zaključil svoje delo. Predavanja je otvoril univ. docent dr. Ferdinand Kratina iz Brna, nato pa je govoril cand. prof. Dragotin Cvetko iz Ljubljane o odnosu sodobne mladine do glasbe. Univ. prof. dr. Stejskal lz Prage je predaval o socialni zaščiti mladine, prof. dr. Jura j Cečetka iz Bratislave o zanimanju mladine v puberteti in direktor dr. Fran-tišek Koči o temeljnih načelih vzgojnega skrbstva za moralno ogroženo in pokvarjeno mladino. Ob 11.30 je bilo delo kongresnega plenuma končano. Izvolitev novega odbora Ob 15. so se v prostorih JUU zbrali člani stalnega odbora za prirejanje vseslo-vanskih pedoloških kongresov k zaključni seji. Predsednik univ. prof. dr. Rostohar je sporočil, da je bil na prvi seji 25. t. m. sprejet statut, po katerem naj se na vsakem kongresu voli odbor, v katerem so predsednik, tajnik in blagajnik iz države, v kateri se je kongres vršil. V smislu te določbe je bil nato soglasno izvoljen novi odbor, v katerem so predsednik univ. prof. dr. Boris Stevanovic iz Beograda, podpredsedniki univ. prof. dr. Mihajlo Rostohar iz Brna, univ. prof. dr. Ludvik Jaxa-Bykowski iz Poznanja, univ. prof. dr. D. Kacarov iz Sofije in univ. prof. dr. Bujas iz Zagreba, tajnik prof. višje pedagoške šole dr. Slobodan Popovič iz Beograda, blagajnik prof. Gustav Šilih iz Maribora, član odbora je izmed Slovencev še univ. prof. dr. Karel Ozvald iz Ljubljane, revizorja pa univ. prof. dr. Štefan Szuman iz Krakova ter inšpektor prosvetnega ministrstva G. D. Pirjev iz Sofije. Po izvolitvi novega odbora je prevzel vodstvo seje novi predsednik univ. prof. dr. Stevanovic. Odbor je sprejel še nekaj predlogov tehničnega značaja, predvsem predlog inšpektorja Pirjeva, naj velja za vse slovanske pedološke kongrese kot skupni občevalni jezik ruščina. Pri razpravi o poteku in uspehih kongresa je univ. prof. dr. Stejskal izrazil obžalovanje, da ni bilo debate. Dr. Rostohar je pri tej priliki poudaril, da je bil letošnji kongres predvsem propagandnega značaja, in v tem pravcu je brez dvoma popolnoma uspel. Na pobudo univ. prof. dr. Szumana je bilo sklenjeno, naj se pedološki kon-gresL v bodoče prirejajo v znamenju ka-keg# konkretnega aktualnega problema, ki mu naj bodo posvečeni vsi referati. Dnevni red naj se uredi tako, da bi dopoldne imeli zastopniki posameznih narodov strokovna poročila, popoldne pa naj bi sledile diskusije. Univ. prof. dr. Uher je predlagal, naj bi pedološke revije v vsaki državi posebno številko posvetile temam vsakokratnega kongresa. Na koncu je univ. prof. dr. Szuman iz Krakova izrekel toplo zahvalo organizatorjem kongresa, dr. Rostoharju in dr. Uhru ter dr. Ozvaldu in tajniku Supančiču, katerih prizadevanju gre zasluga, da so bili v Ljubljani položeni temelji nadaljnega skupnega dela slovanskih narodov na področju pedologije. Doslej so pedološka društva delovala samo na Poljskem in Češkoslovaškem, medtem ko sta bili Jugoslavija in Bolgarija brez njih. Ob 18. je bil na Taboru zaključni plenarni sestanek kongresa. Vodil ga je dosedanji predsednik univ. prof. dr. Rostohar in na njem je bila sprejeta resolucija, ki se glasi: Resolucija Pedološki študij slovanskih narodov naj bo osredotočen in se naj vrši sostavno po načrtu. Pri vsakem slovanskem narodu naj se ustvarijo središča, ki bi združevala vsa pedološka stremljenja naroda in bi se zbiral študijski material. Priporoča se ustanavljati pedološka društva in pedološke zavode. Pedološki strokovnjaki na gotovem poprišču, na primer, raziskovalci otroka v zgodnji dobi, otroka, stopajočega v šolo, v puberteti in podobno, naj si ustanove delovne krožke, ki bi v celotnem okviru reševali specialna pedološka vprašanja. Zahtevamo, da se izsledki pedološkega študija uporabljajo v največji meri pri reševanju praktičnih vprašanj šolstva, socialnega skrbstva, mladinskega sodstva, telesne vzgoje itd., da bi bil na ta način zagotovljen zdrav telesni in duševni razvoj mladine slovanskih narodov in zasi-gurana njena bodočnost. Mladina naj bo ohranjena pred ideološkimi razpori in političnimi strastmi. Naj se s političnim nasiljem ne slabi volja doraščajoče mladine, temveč naj se ščiti njena individualiteta. Mladina brez pravilno vzgojene lastne volje pomeni nevarnost za bodočnost naroda. Poklicnim posvetovalnicam bodi posvečena večja pažnja. Naj se deluje na to, da se v slovanskih državah ustanove strokovno vodene poklicne posvetovalnice in da se vzgoji zadostno število izvežbanih svetovalcev. Obrtnemu in industrijskemu naraščaju naj se posveča več zdravniške, socialne in vzgojne pažnje. Otroškemu zobovju kot važnemu činitelju, zdravstvenemu in socialnemu, je treba posvečati so-stavnega skrbstva. Ustanove naj se zobni pmbulatoriji za šolsko mladino, kjer bi bili otroci pravočasno preiskani ln zdravljenL V zakonodaji, kolikor se tiče bioloških pojavov, se naj upoštevajo dognanja strokovnjakov. Kjer je to mogoče in kjer bi ustrezale v smislu določbe zakona, naj bi se upošteval individualni razvoj. Važnost sodelovanja slovanskih narodov je v tem, da ustvarijo sistem slovanske jezikovne vzgoje. Ob domačem jeziku moramo vzgajati jezikovni čut od fonetično fiziološkega začetka pedologičnih in fizioloških vrednot že v jeziku. Zgodovinski pouk je treba depolitizirati. Ročno delo na pomožnih šolah je najlepše učno in vzgojno sredstvo. Treba je, da bi se ustanavljali strokovni kurzl za tehnično izvežbanje učiteljev ročnih del. Ročna dela naj bodo v okviru predhodne učiteljske izobrazbe. Ob 18.30 je predsedujoči dr. Rostohar zaključil kongres z izrazom trdne volje in prepričanja, da bo slovanske pedologe vsak naslednji kongres še bolj zbližal in da bomo z združenimi silami solidarno sodelovali pri reševanju znanstvenih nalog, ki jih je naznačil ljubljanski kongres. Z ne-zadržljivo silo se približujemo dobi naše kulturne samostojnosti in v tem pričakovanju se bomo pripravili za III. slovanski pedološki kongres. Jutri pojdejo inozemski udeleženci na avtobusni izlet na Bled in v Bohinj, mimogrede pa obiščejo tudi Prešernovo domačijo na Vrbi . Razstava mladinske zaščite Med razstavami, ki jih je kongresni odbor priredil v prostorih gluhonemnice, je posebne pozornosti vredna razstava mladinske zaščite pri nas, ki jo je aranžirala Jugoslovenska unija za zaščito dece, sodelovali pa so še zavod za zaščito matere in dece, mestna občina, banska uprava, OUZD, Higienski zavod, šolska poliklinika, vse organizacije, ki so združene v uniji, in še nekatera druga humanitarna društva. Razstava je prva te vrste pri nas in nudi slehernemu obiskovalcu, ki se zanima za vprašanja mladinskega skrbstva, mnogo dragocenega, poučnega gradiva. Namen prirediteljev je bil predvsem, da prikažejo udeležencem pedološkega kongresa osnove in organizacijo mladinske zaščite v Sloveniji ter opozore na najbolj pereče probleme našega mladinskega skrbstva. Sem spada predvsem vprašanje prostitucije, ki ga razstava osvetljuje z vrsto nazornih grafikonov in tabel. Obiskovalca preseneti ugotovitev, da je nad polovico deklet, ki se v Ljubljani bavijo z ljubeznijo na prodaj (52%), starih manj ko 21 let, kar pomeni, da je pretežna večina naših pocestnic nedoletnih.* Obrtoma pa se ženska mladina začenja udejstvovati na tem žalostnem pridobitnem področju v nekaterih primerih že z 10., pa tudi z 9. letom. Za Ljubljano je značilno dejstvo, da je največ njenih prostitutk starih do 17. leta. Odveč bi bilo razpravljati o tem, da se v glavnem rekrutirajo ta dekleta iz materialno najšibkejših slojev. Zanimiv je pregled o času, kdaj se za p lodi večina zakonskih in pa nezakonskih otrok. Največ nezakonskih je zaplojenih v m 4., 5., 6. In 7. mesecu v letu, ki predstavljajo naravno dobo oploditve, nato padejo, pa spet nara-sejo v 9. in 10. mesecu (čas trgatve), nato padejo, pa spet narasejo v predpustiü čas. Krivulja o postanku zakonskih otrok je ves čas razmeroma stalna. šolska poliklinika prikazuje krasne slike o svojem domu na Rakitni, ki predstavlja pač najbolje organizirano počitniško postojanko naše mladine. Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece sodeluje s svojo potujočo razstavo, ki kaže opravljeno delo za vzgojo mater in zaščitnih sester. Mestna občina je razstavila načrt Ljubljane z omrežjem mladinskih zavetišč. Načrt je zanimiv, zlasti zavoljo tega, ker razberemo z njega, kateri predeli velike Ljubljane so še brez svojih mladinskih ustanov. V tem pogledu je najbolj zanemarjena periferija, kjer se zastavljajo mladinski zaščiti prav največje in najvažnejše naloge. Svoje delo so prikazali še ba-novinski Dečji dom, ki je edina dobro organizirana ustanova te vrste pri nas, društvo Atena in posamezna društva iz unije, ki opravljajo predvsem kurativno službo mladinske zaščite, medtem ko je področje preventivnega skrbstva še neobdelano. Iz grafikonov, ki jih je izdelal dirigent Trboveljskih slavčkov šuligoj, je razvidno, da je pretežni del rudarskih otrok pod nor-malo višine in teženj. Razstava bo tudi po zaključku kongresa odprta še nekaj dni. Dvorana je okrašena s tremi kipi Franceta Goršeta (Rojstvo, Madona in Materinstvo) in pa z dvema slikama Toneta Kralja, ki predstavljata slovo rudarskega otroka od očeta pred njegovim odhodom v službo in pa snidenje z mrtvim rednikom, ko ga po nesreči prineso iz jame. Poslanec Ramadanovič ustreljen Beograd, 28. avgusta. AA. Dne 27. t. m. popoldne se je poslanec Ramadanovič vračal iz Skopi j a z avtobusom do Dui ja, odkoder je šel peš v svojo vas Blače v podgorskem okraju. V njegovi družbi sta bila njegov sin pravnik in neki občinski sluga. Kakih 200 m od njegove hiše je iz turščice nekdo sprožil več strelov iz puške v Ra-madanoviča in ga zadel v prsi in grlo. Ramadanovič je čez 20 minut umrl. Umora sta osumljena Osman Arnes in Jupa Ibrahim; Jupo so zaprli, Osman je pa pobegnil in je izdana za njim tiralica. Mislijo, da gre za krvno maščevanje. Banska uprava vardarske hanovine je poslala na kraj umora načelnika upravnega oddelka g. Di-mitrijeviča. Velikodušen dar za siromašno beograjsko deco Beograd, 28. avgusta, p. Na snočnji seji beograjskega mestnega sveta je župan sporočil, da je neimenovani dobrotnik daroval beograjski občini dva in pol milijona za zgradbo zavetišča za nepreskrbljeno deco. Postavil jo le pogoj, da mora biti stavba še letos pod streho. Ruski turisti vrh Pamirja Moskva, 28. avgusta.' AA. Pet sovjetskih turistov je srečno priplezalo na vrh Korju-nevskaja na Pamirju, ki j© vjsok 7000 nj, J Javna razprava o konkordatu Mariborska socialistična »Delavska politika« prinaša uvodnik o notranjem političnem položaju ln med drugim pravi: »Kako se razmotiiva položaj med narodom, v pravoslavni cerkvi ln v krogih, ki ne soglašajo s konkordatom, o tem či-tamo ln čujemo le malo, čeprav smo uver-jeni, da Je zadeva izprožila cel val ln cele valove mnenj ln pretresanj, prej političnih kakor verskih, po vsej državi... Napetost zahteva javno razpravo o konkordatu, ker se le v javni razpravi morejo razčistiti naziranja, razbliniti neutemeljeni ugovori ter priti do spoznanja, katera mnenja je treba upoštevati.« Kriza v zagrebški kmetijski zbornici ZagrebSke »Jugoslovenske novine«, ld jih Izdaja g. Juraj Demetrovič, razpravljajo v zadnji številki o delovni nesposobnosti kmetijske zbornice za savsko banovino, povzročeni po abstinenci večine zborničnih članov. List razmotriva, kaj vse bi mogle zbornice koristnega storiti za kmetijstvo, ln opozarjat, kako velike nad e so v nje stavile zlasti kmečke organizacijo. Nato nadaljuje: »Večina, ki Jo sestavljajo «ani bivi* HSS, tudi to pot ni mog-la dati ničesar pozitivnega in koristnega. Po zapovedi svojega vodstva je ta večina omejila vse delo za napredek kmetijstva na kratko resolucijo, odrekla pa se je sodelovanju pri prizadevanjih, da se koristi kmečkemu stanu. Skoro neverjetno, toda resnično je, da so se kmetje, izvoljeni v zbornico, na ljubo 6voje gospode odrekli delu za svoj lastni napredek ln za obrambo svojih lastnih Interesov. In s to modrostjo se še ponašajo!« Seja vodstva SDS Kakor poročajo zagrebški listi, bo v nedeljo, 12. septembra, v Banjalukl seja širšega izvršnega odbora bivše SDS. S sejo bo združena tudi spominska svečanost ob obletnici smrti Svetozarja Pribičeviča, Odpuščeni občinski uradniki Glavno glasilo JRZ »Samouprava« objavlja beležko, v kateri pravi: »Dubrovniska občina je odpustila tri svoje uradnike, ker so sodelovali pri uničevanju tuje imovine in so bili zato izročeni sodišču. Nekateri hrvatski listi zdaj pišejo, kako se »preganjajo Hrvati«. Toda v tej državi se po prihodu vlade dr. Stojadi-noviča Hrvati ne le ne »preganjajo«, temveč se često ne kaznujejo niti oni Hrvati, ki so se v svojih političnih izpadih pregrešili proti zakonom in vladnim odredbam. Nimamo torej nikakih »hrvatskih mučeni-kov«, ker bratje Hrvati še niso nikdar uživali toliko svobode, kolikor je uživajo danes. Zato mnogi med njimi mislijo, da je njim dovoljeno vse ... Toda njihovo početje v Dubrovniku je prešlo vse meje in zato se bo odslej zakpn strogo izvajal. V tej državi ni privilegirancev, temveč imamo zakone, ki jih morajo vsi spoštovati.« Borba okrog konkordata in hrvatsko vprašanje Čeprav je dr. Maček jasno orisal stališče svojega tabora do borbe okrog konkordata in pri tem odklonil vsako medsebojno zvezo, skušajo oni listi, ki morajo razen politiki dr. Mačka služiti tudi drugim gospodarjem, še vedno na vse načine izkonstruirati, da je borba proti konkordatu obenem bo rta proti Hrvatom. »Obzoru« in drugim listom se je seveda pridružila tudi »Mlada Hrvatska«, ki jo v Zagrebu izdaja posebna skupina hrvatskih klerikalcev. Ta list med drugim pravi: »Ako zdnižena opozicija tako ogorčeno napada konkordaft skupno z JNS, LJotičem in marksisti, potem se jim ne more verjeti, da bi drugače postopala, če bi šlo za bolj liberalne politične zakone napram Hrvatom, kakor so današnji. Vse kaže, da skuša združena opozicija dobiti politične kroge na Hrvatskem samo zatp, da bi mogla zrušiti današnjo vlado.« Res čudno logiko kažejo razni zagrebški listi, ki so v svojem zavzemanju za politiko dr. Mačka vse prej kakor iskreni, pa morajo zato biti mnogokrat bolj hrvatsko-radi-kalni kakor voditelji dr. Mačkovega tabora. Zagrebška resolucija proti Hitlerju V Zagrebu je bil v petek končan pardhev-ni tečaj katoliške akcije za hrvatsko inteligenco. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi, da »hrvatska katoliška inteligenca obsoja pregajanje katoličanov v Nemčiji, ki zvesto sledijo nauku katoliške cerkve ln navodilom svojih cerkvenih poglavarjev. Ravnota-ko obsoja uničevanje katoliških verskih in kulturnih institucij«. Dalje sporoča resolucija »bratom katoličanom v Nemčiji v teh dneh izkušnje« svoje simpatije in svoje občudovanje. Končno izjavlja, da hrvatska katoliška inteligenca »moli k Bogu, naj nemške katoličane po pri-prošnji sv. Bonifacija in drugih nemških svetnikov ohrani čvrste in vztrajne v borbi za naravne pravice katoliške cerkve ter za ureditev privatnega in družabnega življenja v duhu krščanske vere in nauku katoliške cerkva do končne zmage.« Mladina JNS v Celju Krajevna mladinska organizacija JNS za mesto Celje je imela v petek zvečer v Celjskem domu zelo dobro obiskan članski sestanek. Predsednik mlad;nske organizacije Jože Veble je prisrčno pozdravil navzočega narodnega poslanca Milana Mravljeta, predsednika občinske organizacije JNS v Celju dr. Kalana, zastopnike mladinske organizacije JNS iz Laškega in zastopnike tiska, nato pa je poročal, da so že v vseh večjih krajih celjskega sreza osnovane po-verjeništva in pripravljalni odbori za ustanovitev krajevnih mladinskih organizacij. Ustanovna skupščina sreske mladinske organizacije JNS za celjski srez bo v nedeljo 5. septembra ob pol 9. dopoldne v Celjskem domu v Celju. Prisrčno pozdravljen je nato poslanec Mravlje v zanimivem in temperamentnem govoru orisal pokret in preganjanje naše nacionalne omladine pred in med vojno in današnje težke borbe nacionalnih ljudi. Podčrtal je veliko delo blagopokojnega kralja Zedinitelja za narod in državo ter prikazal nacionalni in gospoda rsko-socialni program JNS. Obširno je osvetlil naie no- Obisk gojencev visoke sole'..... za telesno vzgojo iz Varšave Ljubljana, 28. avgusta 6B riui&teljsv b «lušatel jic visoke iole ta telesno vzgojo t Variavi je že od 6. t. m. aa potovanju po Romuniji, Bolgariji ki Jugoslaviji. Te dal zaključujejo svojo turnejo u» ss v nedeljo «večer vrnejo preko Budimpešte ln Češkoslovaške na Poljsko. Veeh osem let od ustanovitve te visoke šole je na čelu zavoda kot direktor polkovnik dr. med. Gilewicz Zigmund, k; je tudi vodja sedanjega prvega večjega potovanja študentov. Bratje Poljaki so prispeli v Ljubljano snoči s Sušak a i avtobusi, potem ko eo Imeli v Beogradu telovadni nastop in «o si ogledali še Sarajevo ter Dulhrovnik e Cavtatom. Pri dan aito jem dopoldanskem ogledu mesta in odličnih športnih naprav t kopališ&u SS Ilirije ao bili gostje polni hvale o lepotah naših krajev, o ČJetoti slovenske hiše. Ker j« prispel njihov zadnji avtobus šele pozno ponoči, se ves za danes dopoldne namenjeni spored ni mogel izvesti točno in so je tako tudi njihov obisk v kopališču »Ilirije« zakasnil ra celo uro. Kljub temu so predstavniki kluba in plavalne šole postrežljivo razkazali dragim gostom v«« naprave, dve domači moštvi sta odigrali waterpolo tekmo, skakači razen prvakov Ziherla in Kor-deliča, ki ata v Dubrovniku, pa so izvedli yeč lepih skokov, ki so mlade športne vzgojitelje in bodoče vodje poljskega sporta zelo navdušili: Končno je bilo gostom na čast prikazovano še reševalno plavanje, ki je r redne učnem program« L jugosl. splošne plavalne šole v Ljubljani, obenem z mladinskimi tečaji. Na Bellevue-ju je bilo skupno kosilo gostom v čast. V imenu Sokoletva je kot domačin naslovil na drag© prijatelj© h Poljske tople pozdravne besede br. ing. Ladislav Beve, ki je posebej podčrtal pomembno vlogo, ki jo vrši pri nas na polju telesne vzgoje Sokolstvo, pri njih ipa se oni trudijo doseči take uspehe s smotrno znanstveno vzgojo. Načelnik kult. odd. MOL dr. Mole Rudolf je za mestno občino v slovenščini in nato za društvo prijateljev Poljske še v poljskem jeziku zaželel iskreno dobrodošlico sinovom Baltika, kj se prav- kar vračajo ■ našega sinjega Jadrana. T poljščini je gostom ugotovil vso svojo pozornost Še častni poljski konzul konserva-tor dr. Stale. Za vse naše športna organizacije je govoril &e> g. Tone Kunstejj g željo, da bi ee stiki, ki jih sedaj navezujemo, čimprej e utrdili aloe m* narodoma t korist in ponos. Zahvalil se je vsem direktor dr. (rile vi oi, »oče študentov«, kakor nazivajo poljski Studenti tega svojega simpatičnega vodnika in iskrenega prijatelja mladine. 8 temperamentnimi besedami je zaključil visto na-pitaio absolvent CIWFa ßtepan Dmochow-eki, ki je še v imenu mladih potrdil V6e, kar so izjavili njihovi vodje. Krepko je za orila ob slovesu študentska pesem »P m zaključek izvajali člani gostov telovadno metodo Ciževskega za de«o, ki J« zelo pri-merna za ona naša telovadna društva, ki so navezana na najprimitivnejše naprave. Predvajanje je bilo zelo pestro in je vzbudilo veliko zanimanje in navdušeno pritrjevanje. — Zvečer se je na Taboru vršila velika akademija ln je tudi ta polkko-Jugoslovanski večer vsestransko uspel. Bojišče pri šanghaju \iuho — Paošarf Trdnjava Vus ur Janyhany \Ìf VUSUNG Hid Kavja^ )Jok Govg Tacang * Jìnyhany Ar « -r ò j kidogvan P Öp- cDPiRKALrŠČE Jeriča CS! f . JAPONSKO - — J H * - LETAUSCE ^ Jarxjkjuny ' i LUN QU]fi m f&ENAL ^ . ' K'ANQNAN £ Km Avtomobilske dirke Male antante Beograd, 28. avgusta, p. Naša vojaška delegacija, ki bo sodelovala pri velikih avtomobilskih in motociklističnih dirkah držav Mals antante, je dopoldne odpotovala v Prago. Delegacijo vodi polkovnik Bogdan Ro-manovič. Za dirke so razpisane tudi dragocene nagrade šefov držav Male antante. Nj. Vel. kralj Peter II. je določil posebno nagrado za najboljšega vozača, predsednik češkoslovaške republike za najboljšo ekipo, ru-munski kralj pa še ni določil, komu naj pripade njegova nagrada. Nesreča na motociklističnl dirki Beograd—Sofija Beograd, 28. avgru&fca. p. Na današnji pravoslavni praznik je bila motociklistična dirka Beograd — Sofija. Že takoj spočetka se je pri tej tekmi pripetila huda nesreča Ivanu Petroviču, enemu izmed naših najJjolj&ih vozačev. Pri 13 km od Beograda je na poti proti Mladenovcai tik pred ostrim ovinkom zapazil bolgarskega vozača in prvaka Sokolova, katerega je hotel prehiteti za vsako ceno. V največji hitrosti je za vozil proti ovinku, kjer pa se je motocikel nenadoma prevrnil, dočim je njega vrglo daleč v stran. Prepeljali so ga s hudimi po-škodtantf v beograjsko bolnišnico. trsnje prilike, konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom ter razne pojave in dogodke v državi. Poslanec Mravlje je žel za svoja izvajanja viharno odobravanje vseh udeležencev. Ob zaključku je predsednik Veble pozval nacionalno mladino, da se v čim večjem številu udeleži ustanovne skupščine »reške organizacijo JNS dne 5. septembra* Zagrebški zbor otvorjen } Zagreb, 28. avgusta, o. Dopoidce js bil slovesno otvorjen 28. zagrebäki zbor. Kralja je zastopal divizijski general Ratko Rak i Razen njega so bili (prisotni tudi ban, župan, nadakof-koadjutor in drugi zastopniki oblasti. Pri otvoritvi vde-sejma je govoril generalni direktor Mestne hranilnice Erber, ki je opozoril na vedno ve$© sodelovanje inozemstva v okviru Zagrebškega zbo- ra. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročile: Visoki pritisk vlada še nad severno Evropo, odkoder še vedno prihaja hladni zrak v južno Evropo. Ta zrak se pri tem segreva in ustvarja nevihte z grmenjem ln plohami, posebno v predelih, kjer vlada jasno vreme. Drugače prevladuje oblačno z nekoliko dežja v srednji Evropi, drugod pa jasno. V nekaterih delih Alp sneži. Toplota v vsej Evropi je nestalna. V Jugoslaviji je oblačno sredi države, v dravski In mo-ravski banovini, jasno pa povsod drugod. Nevihte so bile včeraj v dunavski banovini, v Prokletijah in na Sar-planini. Najnižja toplota Demirkapija 10, najvišja Mostar 33 C. Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno in deževno vreme. Zaradi solnčne-ga segrevanja hladne zemlje bo narasla oblačnost v popoldanskih urah, ko utegnejo nastati tudi nevihte z grmenjem. Toplota se bo dvignila. Zagrebška: Vedro, temperature m bodo nekoliko dvignile. Dunajska: Najbrž po večini jasno, ponekod zjutraj megla, vendar pa motnja Jfreme»3 niso _— — »JUTRO« št '201 3 SwfeTfe. 2§L S5H, Naši kraji in ljudje Nobelov lavreat Ivan Bnnin v Ljubljani Ljubljana, 28. avgusta Z danaSnJim dopoldanskim brzini vlakom Je prispel iz Beograda znameniti ruski pisatelj Ivan Bunin, ki Je prejel pred nekaj leti najvišje svetovno literarno od- likovanje — Nobelovo nagrado. Odličnega gosta sta pozdravila na postaji predsednik Ruske Matice, univ. prof. dr- E. Spetk-torsky in urednik Borko. O svojih vtiskih iz Jugoslavije nam Je dejal, da so toliki in tako lepi, da potrebuje'predvsem nekoliko časovnega odstopa iu miru, če jih hoče zbrati v celotne impresije. Vsekako je s svojim bivanjem v naši državi izredno zadovoljen. Iz Ljubljane se je vrnil danes v Pariz. Pri 87 letih še vedno hodi na Triglav 2ek>, zelo redki so, ki dosežejo tako ča-r>,ilj na 42.000 strani, skokoma pa se je dvignilo po vojni in doseglo I. 1924 že 120.000 strani. Tik pred zatrtjem primorskega trska je bilo delo slovenskih novinarjev na višku in beležilo 1928. rekordno množino 125.000 urejenih strani. Najmodernejši stavni stroj »Intertype* ie stofi na velesejma PrišeJ je ves nov s parirkom čez veliko lužo, da bo iz svojega zveriženega železnega ki jeklenega drobovja vlival vrsto za vrsto v stolpiče najmlajšega dnevnika »Ljubljanske novice 1937«, ki ga bodo izdajali novinarji ves čas velesejmskega vrvenja. Presenečeni in navdušeni boste odhajali5 z razstave, ko boste lahko svobodno z vseh strani sledili ustvarjanju časopisa, ki mu z veliko naglico polni strani takse nie ameriški železni hrust. Občudovanje bo zbujala iznajdba stavnega stroja, ki z železno roko neutrudno posega po vlitih vrsticah ter črko za črko po čudovito zarezanem valju znova razdeljuje v kanale velikih shramb medeninaste abecede. Saj postavijo te vrste stavni vüfce mäh dnerodkov, delo, Vi bi ga mondo v prejšnjem stoletja, ko te èmajdbe ie ni bflo, opravljati 40 do 50 ročnih 1--- Debele knflgt povesti, črtic, nomi ài bogato kn£2nfoo bi had doma vsak Slovenec, če bi porazdeliti med nje neizmerno dragocenega gradiva lepe besede, ki so jo vložili t liste pod črto naši pisatelji. Saj eo starejši dnevnrki poslali v času svojega izhajanje skoro 20.000 podlistkov med citateli je. Na novinarski razstavi na velesej-mu od 1. — 12. septembra boste sledili nazornemu prikazu vsega notranjega življenja naših velikih dnevnikov, od najstarejših časov do danes, ko so vrgli povprečno eno milijardo strani med čitatelje. Spoznati boste, v kako težkih razmerah so morali orati trdo ledino slovenskega novinarstva vrti možje v 70. do 90. letih minulega stoletja Sledili boste razveseljivemu razvoju slovenskih listov po ljubljanskem potresu in v prvih desetih letrh pred vojno. Po padcu med vojno vas bo preseneti) mogočen dvig listov v svobodi in spoznali dragocene dobrine, ki jih prinaša prosto izživljanje človeku. Saj je kratka dob« 18 let po .voj- 80*£ k celotni Izgradnji slo-duemikori VeBk wemtjevid načitanosti Slovenije bo obiskovalcem novinarske razstave na ljubljanskem velesejmu na nazoren načm pokazal, koliko čitajo Slovenci v posameznih sreziih. Dvignjene ploskve plastičnega zemljevida bodo ponazorile, kolikšen delež celokupnega lanskega prometa časopisov odpade na posamezne sreze. Čim večji je bil ta delež preračunan na število prebivalstva, tem vršje leze ploskve srezov in obratno. Na postavljenih stebričkih bo lahko vsak obiskovalec primerjal, koliko so Slovenci v posameznih srezih prečitali izvodov dnevnikov, kmečkih listov, ostalih ted-nrkov in revij ter mladinskih mesečnikov. Beli valji bodo ponazorili, koliko papirja so porabili v srezih. Drug večji zemljevid s plastično dvignjenimi ploskvami Kranjske, Primorske, Štajerske, Koroške, Prekmurja in Beneške Slovenije bo spet predočil, koliko so Slovenci v teh razkosanih pokrajinah bivše monarhije prispevali k skupnemu napredku naše kulture. Ogromen globus se bo vrtel stredf paviljona m zabaval posetnike s svojimi zanimivostmi. »JÖTROV ». == 4 Gospodarstvo Pred novo emisijo državnik obveznic za financiranje javnih del Z uredbo o financiranju velikih Javnih Za to spremembo prvotnega načrta Je fidel la leta 1935. je bilo določeno, da bo ! nančnl minister g. Dušan Letica že prejel država financirala javna dela v višini 1 milijarde Din z izdajo 5% srednjeročnih obveznic za javna dela. Predvideno je bilo, da se za 500 milijonov Din teh obveznic plasira v Jugoslaviji, za ostalih 500 milijonov pa v inozemstvu. Prva tranša v višini 100 milijonov Din je bila izdana še leta 1935. pozneje pa so sledile še štiri tran-še, tako da je danes emitiranih za 500 milijonov Din teh obveznic. Za izvršena dela je bilo doslej izplačanih 459 milijonov Din. Izdane 5% srednjeročne obveznice za javna dela vseh petih tranš v višini 500 milijonov pa so skupaj vpisale Državna hipotekama banka, Poštna hranilnica in Narodna banka, tako da te obveznice prav za prav niso prišle v promet. Ker pa se je likvidnost našega denarnega trga v zadnjih letih znatno povečala, so sedaj v finančnem ministrstvu opustili prvotno misel, da bi d rž ara ostalih 500 milijonov Din emitirala v inozemstvu, kakor je bilo prvotno določeno. Tako se bo tudi nadaljnja vsota 500 milijonov Din plasirala v naši državi. potrebna pooblastila. V nasprotju s prvimi petimi tranšami bo finančno ministrstvo za vpis nadaljnjih tranš apeliralo na naš denarni trg. Pri tem bodo deloma tudi spremenjeni pogoji emisije. Doslej so bile izdane 5% srednjeročne obveznice z amortizacijsko dobo 5 let. Nove 5% obveznice pa se bodo izdale z amortizacijsko dobo 10 let. Uredba iz leta 1935 v tem pogledu določa, da morajo imeti obveznice najkrajši rok 5 let in najdaljši rok 10 let. Izdane pa bodo štiri tranše, vsaka po 125 milijonov Din. Državna hipotekama banka, ki je doslej skupaj s Poštno hranilnico in Narodno banko sama vpisovala obveznice tega 5% posojila za javna dela, bo za nadaljnje štiri tranše prevzela vpisovanje. Na račun nadaljnje emisije je finančnemu ministrstvu že odobrila predujm 40 milijonov Din. Za nove štiri tranše bo torej Državna hipotekama banka finančni agent za država Pavšaliranje prometnega davka Cl. 21. uredbe o skupnem davku na poslovni promet predvideva možnost določa^ nja davčne osnove za odmero prometnega davka sporazumno med davčno oblastjo in davčnim zavezancem. Ta člen uredbe pravi naslednje: Da se lažje ugotovi davčna osnova in da bi bili davčni zavezanci oproščeni vsakoletnega vlaganja prijav ln ocen, sme davčno oblastvo na osnovi čl. 6 zakona o davku na poslovni promet ugotoviti davčno osnovo sporazumno z davčnim zavezancem. Sporazum sme biti sklenjen največ za tri leta, lahko pa je individualen, ali kolektiven Individualni sporazum sme sklepati davčna uprava, kolektivnega pa le finančna direkcija ali davčni oddelek finančnega ministrstva. Kolektivni sporazumi se smejo sklepati samo s pripadniki istovrstne gospodarske stroke (skupine). Sporazum se sme sklepati po celotnem prometu podjetja z blagom in storitvami, zavezanimi davku. O sklenjenem sporazumu se sestavi zapisnik, ki nadomešča davčno prijavo. Po osnovi, ugotovljeni s sporazumom, je plačevati davek v zakonitih rokih. S sporazumom ugotovljeni znesek davka na poslovni promet se lahko med letom zmanjša samo tedaj, če davčni zavezanec obratovanje trajno opusti. Končno določa ta člen, da se sporazumno ugotavljanje davčne osnove vrši po posebnih navodilih, ki jih izda finančni minister po predhodnem zaslišanju predstavnikov dotičnih gospodarskih strok. Gornja določba uredbe doslej že ni prilla v prakso, temveč se davčne osnove za prometni davek določajo pri davčnih upravah za one zavezance, ki plačajo do-vek po knjigi, odnosno pri davčnih odborih za one zavezance, ki plačajo davek pavšalno. Glede na ponovno vprašanje gospodarskih zbornic, da se določba čl. 21. uredbe vendar enkrat uvede v prakso, se je vršila v finančnem ministrstvu konferenca s predstavniki gospodarskih zbornic, na kateri je bilo predstavnikom zbornic sporočeno, da se vsakdo, ki želi tak sporazum, lahko obrne s prošnjo na davčno upravo. Vendar številne davčne uprlave doslej niso hotele sklepati sporazumov, češ da pričakujejo še podrobnih navodil od finančnega ministrstva. Na ponovna vprašanje zbornic je finančno ministrstvo izdalo naslednji odlok : Davčne uprave in finančne direkcije so pooblaščene, da sklepajo individualne in kolektivne sporazume za plačilo prometnega davka in ni ovire, da ne bi mogle sklepati sporazum, če to zahtevajo davčni zavezanci- če pa bi davčne uprave odklanjale sklepanje takih sporazumov, se davčni zavezanci lahko pritožijo finančni direkciji ali naravnost davčnemu oddelku finančnega ministrstva. V takem primeru bo finančno ministrstvo odTedilo, da mora davčna uprava skleniti sporazum. Naraščanje našega uvoza Že včeraj smo objavili najvažnejše podatke naši zunanji trgovini v mesecu juliju, zlasti glede izvoza. Med drugim smo tudi navedli, da je bil letos v juliju naš uvoz 427.2 milijona Din, t. j. za 114.5 milijona Din več nego v lanskem juliju. Povečanje uvoza v primeri z lanskim letom je torej prav znatno. Od posameznih uvoznih postavk kaže veliko naraščanje uvoz strojev in aparatov, elektrotehničnih predmetov in prevoznih sredstev, ki je letos v Juliju dosegel vrednost 75.5 milijona Din nasproti 49.6 milijona Din v lanskem juliju in 25.4 milijona Din v predlanskem juliju. Samo strojev in aparatov smo v preteklem mesecu uvozili za 38 milijonov nasproti 25 milijonom v lanskem in 15 milijonom v predlanskem juliju. Znatno povečanje beleži tudi uvoz umetnih organskih barv, ki se je dvignil na 10.5 milijona Din (lani 5.1). Pri tekstilnih surovinah vidimo naglo povečanje uvoza bombažnega predira, ki se je povzpel na 41.1 milijona Din (25.4), uvoz svilenega prediva pa je dosegel 10 milijonov Din (8.1). Mineralnih olj smo uvozili za 12.5 milijona Din (lani 8.6) surovih kož pa za 12.0 milijona Din (7.7). Precejšnje povečanje opažamo tudi pri uvozu bombažnih tkanin (od lanskih 8,4 na 16.3 milijona Din) in pri uvozu volnenih tkanin (od lanskih 7.8 na 10.8 milijona Din). Gotovih izdelkov iz železa pa smo uvozi^ 7« 29.5 milijona Din (lani za 18.7). Gospodarske vesti = Rokodelske delavnice industrijskih podjetij. Obrtna zbornica v Banja Luki se je v smislu sklepov konference obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic, ki je bila 9. junija t. 1. v Banja Luki, obrnila na trgovinsko ministrstvo s spomenico, v kateri se obrača proti rokodelskim delavnicam v industrijskih podjetjih. Spomenica navaja, da so si v zadnjih letih razna industrijska podjetja uredila kompletne rokodelske delavnice, v katerih zaposlujejo znatno število pomožnega osobja ter izvršujejo vsa potrebna rokodelska dela, kakor tudi nove predmete^ Na ta način se docela eliminirajo samostojni Obrtniki. Obrtne zbornice sicer priznavajo industrijskim podjetjem pravico, da imajo za popravilo manjših motenj v pogonu ter za izvršitev manjših popravil lastne delavnice z najpotrebnejšim orodjem ter pomožnim osebjem, medtem ko smatrajo za nedopustno, da izvršujejo podjetja večja popravila, za katera so potrebni tudi posebni stroji v lastnih delavnicah. Tak način delovanja industrijskih podjetij nasprotuje po mnenju obrtnih zbornic obstoječim običajem in praksi, pa tudi .pozitivnim zakonskim določbam, zlasti § 137. obrtnega zakona. Obrtne zbornice smatrajo, da se taka dela ne morejo smatrati kot postranska in tudi ne kot neobhodna za dopolnitev produkcije. Zato predlagajo, naj v konkretnih primerih obča upravna oblast po zaslišanju obrtnih organizacij odloči, katera rokodelska dela in v kakšnem obsegu smejo industrijska podjetja sama izvrševati, ne da bi se pregrešila zoper § 137 obrtnega zakona. = Ponovno nazadovanje cen surovemu bombažu. Pred tedni smo poročali o stalnem nazadovanju cen surovemu bombažu na svetovnem trgu, ki je posledica izredno obilne letine v Zedinjenih državah. Od najvišjega stanja 8.14 v eredi marca je cena bombažu v začetku avgusta padla v Liverpoolu izpod 6, sedaj pa notira le še 5.40. V Zedinjenih državah je v zadnjih dneh cena bombažu padla od 10.40 na 9.30. Po najnovejših informacijah pričakujejo tudi druge države obilno letino. V Egiptu in Braziliji bo letos pridelek rekorden. Po poslednih cenitvah bo znašala letos svetovna letina bombaža 85.2 milijona bal nasproti 30.8 milijona bal v lanskem letu. V strokovnih krogih pa računajo,-da bo znašal svetovni konzum navzlic povečanju le 31.5 milijona bal. ' irr Gradnja banovinske ceste Šoštanj— Št. Vid. Banska uprava je razpisala licitacijo za gradnjo banovinske ceste Šoštanj—št. Vid v odseku Radman—šent Vid od km 3.2 do km 5.3. Proračun znaša 312.000 Din. = Znaten Izvoz jugoslovenske koruze v A-vstrijo. Po avstrijski izvozni statistiki je znašal v juliju avstrijski izvoz koruze 3208 vagonov, od tega 2449 vagonov iz Jugoslavije. = Newyorški diskont 1*/«. Iz Newyorka poročajo, da je tamošnja Federalna rezervna banka znižala diskont od 1.5 na l°/o. Še nikoli ni bila v zgodovini Zedinjenih držav za beisSena tako irirfa diskontna mera. Dosedanji 1 in pol odstotni diskontni stavek je bil v veljavi od 2. februarja 1934, torej tri in pol leia. Od evropskih držav ima samo Švica diskont v višini 1.5°/o, diskontna mera ostalih evropskih držav pa je višja. = Zateški hmeljski trg. Ii 2atca (CSR) poročajo, da je bilo obiranje hmelja prejšnji teden zaradi deževnega vremena nekaj časa prekinjeno, sedaj pa je hmelj pri suhem vremenu t glavnem obran. Kupci so zanimajo predvsem za lepo zeleno blago. Prodaja se skoro izključno za izvoz, medtem ko se domači kupci še niso javili na trgu. Približno 10% letošnjega pridelka je doslej prešlo v druge roke, Cene pa se gibljejo od 750 do 1050 K C za 50 kg. = Konkurs Je razglašen o imovini Josipa Korena ln Marije Korenov«, posestnikov in gostilničarjev v Vitanju (upravnik mase dr. Teodor Sbrizaj, odvetnik v Slovenskih Konjicah; prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Slov. Konjicah 11. septembra ob 9, prijavni rok do 25. septembra, ugotovitveni narok 9. oktobra). = Licitacije. Dne 1. septembra bo pri mornarski komandi v SibeniW licitacija za dohavo lanene jadrenine. Dne 2. septembra bo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu licitacija za dobavo nosilnic za bolnike. Dne 2. septembra bo v štabu 1. kolesarskega bataljona v Ljubljani licitacija za naibavo raznih delov in potrebščin za kolesa. Dne 7. septembra bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo žel. materiala in cevi ter 9. septembra za dobavo 15.000 kg denaturirane?a alkohola. Dne 10. septembra ho pri tobačni tovarni v Mostarja licitacija za dohavo železnega materijala za napravo železnih omar. Dne 13. septembra bo pri ekonomskem oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo eternitastih plošč, krovne smole, papirja in obdelovalnih strojev, 14. septembra pa za dobavo naprave za komprimirani zrak. Dn& 16. sen-tembra, se vrši pri upravi oibčine v Zenici licitacija za nabavo raznega vodovodnega materiala, cevi in armatur. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 1007 milijona Din, nasproti 6.77, 5.27, 6.63, in 6.70 milijona Din v zadnjih štirih tednih, v teku tedna ni bilo v privatnem kliringu večjih sprememb. Narodna banka je držala nemške klirinške marke na višini 13 Din, le avstrijski šilingi so proti koncu tedna za malenkost popustili na 8.38 — 8.40. V svobodnem deviznem prometu stanejo ameriški dolarji 47 80, angleški funti 11 in francoski franki 1-80. Devize Črnih. Beograd 10, Pariz 16.29, London 21.64, Newyork 435.62, Bruselj 73.40, Milan 22.95, Amsterdam 230.1750, Berlin 175.05, Dunaj 80.75, Stockholm 111.5750, Oslo 108.75, Kobenhavn 96.60, Praga 15.20, Varšava 82.40, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 28. avgusta. Začetni tečaji: pšenica; za sept. 105.75, za dee. 107.75 za maj 110-50; koruza: za sept. 94.50, za dee. 62.125, za maj 64. + Winnipeg, 28. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 123.50, za dee. 120.25, za maj 122, BOMBAŽ r+ Liverpool, 27. avgusta. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji; za avg. 5.41 (prejšnji dan 5-45), za dee. 5.43 (5.47), za maj 5.52 (5.57). + Newyork, 27. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 9.30 (9.38), za dee. 9-39 (9-52), za mare 9.50 (9.55). fi P O R T Ljubljanski spored Wa igrišču Mladike bosta ob 9« oduosno 10. dve prijateljski tekmi, in sicer med juniorji Mladike in Marsa ter prvima moštvoma istih nasprotnikov. Na igrišču Korotana na Dolenjski cesti bo popoldne od ls* dalje brzi turnir s šestimi tekmami po 40 minut, v katerih bodo nastopile enajstorice Ljubljane, Grafike, Jadrana in Korotana. V Mostah bo na igrišču tamkajšnjega kluba ob 17. prijateljska tekma med enajstorico Marsa in Reke. Drugo kolo v ligi Danes bo spet pet tekem za državno prvenstvo v ligi Ljubljana igra v Zagrebu Danes se bo prvenstveno kolo v ligi zopet zasukalo za pet tekem. Imamo torej ves spored, ki pa je topot izbran v znamenju domačih »derbyjev«, kajti potovati morata za današnje tekme samo dve moštvi, in sicer splitski Hajduk in naša Ljubljana. Največ zanimanja je tudi danes pri nas v glavnem obrnjenega v Zagreb, kjer se že v »zgodnjih popoldanskih urah igra tekma Hašk—Ljubljana Stara prijatelja, oba med manj srečnimi v ligaških tekmah. Hašk ima za seboj lepo zmago v Beogradu, Ljubljana pa nepotreben poraz v Zagrebu. Torej, kaj bi rekli? Seveda Hašku v prilog... Zoga pa je okrogla tudi letos in zato morda tudi ne bo tako. Lanska rezultata sta bila 0:0 in 1:3, torej le ena točka za naše. Upajmo, da jih bo letos več! V drugi tekmi se bosta srečala Gradjanski—Concordia Zelo zanimiva tekma, posebno zdaj, ko se Concordia postavlja kar z dvema uspehoma, nad Ljubljano in BSK z enako razliko 4:2. To je vsekakor kapital, ki bo dal Gradjanskemu nekaj krvi v žile. Sicer pa so »purgerji« zaenkrat še v vseh pogledih prvaki in skoraj ni verjetno, da bi zeleni to pot imeli kaj dobička v točkah. Lanska bilanca je bila 3:0 in 5:0 za modre. Dvojni spored imajo danes.tudi v Beo- gradu, v katerem se bodo predstavili vsi štirje beograjski udeleženci. Jugoslavija—Bask sta običajno igrala tako, da so zmagali rdeči, če ne štejemo one tajinstvene zmage, ki jo je Bask izvojeval letos spomladi, ko mu je šlo za obstoj v ligi. Takrat se je mnogo šušljalo in danes spet nihče ne računa resno, da bi Bask mogel z Jugoslavijo doseči več kot časten poraz. Kolikor se da v tej igri računati v naprej? Lani je bilo 2:1 in 0:5. Potem prideta na vrsto BSK—Jedinstvo Slična situacija kot zgoraj je tudi za ta dva nasprotnika. Moštvi se do zdaj nista merili v oficielni konkurenci, toda pro-gnoze morejo biti samo v prilog BSK. In sicer še mnogo bolj, če bi se merilo po tem, kako Je novi ligaš opravil svoj prvi pen-zum v Zagrebu. Baje ga je to nekoliko izučilo, toda dvomimo, če bo ta pouk dovolj, da bo Bsku napravil kaj škode. Zadnja tekma današnjega dneva bo v Sarajevu, tam, kjer je vroče za vsakega udeleženca v teh tekmah. Tam bosta igrala Slavija—Hajduk Prvi ima prednost domačega terena, drugi pa se ponaša z veliko zmago nad Bskom. Na papirju sta točki gotovo Ha j- _ dukovi, toda Sarajevčani ao 5111 lani prav za prav edini, ki so ustvarjali glavna presenečenja tega tekmovanja. Vsekakor bo to zanimivo srečanje, ki bo nudilo tudi ostalim nekaj vpogleda, kako bo letos v Bosni. Lani sta Slavija in Hajduk razdelila točke z Izidoma 3:0 in 1:3. Favoriti so torej Gradjanski, Jugoslavija in BSK, za ostale štiri pa je rlskantno, reči kaj več. Drevi bomo vedeli tudi za te! Kolesarske dirke Na dirkališču 2SK Hermesa ▼ Šiški, bodo popoldne ob 15. velike kolesarske dirke na ograjenem prostoru, na katerih bodo v mnogih točkah startali številni znani kolesarski vozači. ROTEL AUGUSZT Abbazia (Opatija) Centralni položaj, kraj morja. Prvorazredna kuhinja. Govori ae atorsnskt. Športni dan v Slovenjgradcu Športni dan v Slovenjgradcu. Na praznik 8. septembra priredi SK Mlslinja skupno s koroško kolesarsko župo prvi športni dan v Slovenjgradcu. Dopoldne bo velika nagradna etapna dirka na progi Slovenjgradec — Prevalje —Mežica — Guštanj — Slovenjgradec in dirka kmečkih fantov na progi Slovenjgradec — Zg. Dolič in nazaj. Po končanih dirkah pojde povorka vseh športnikov skozi mesto na nogometno igrišče, kjer se bo odigral pokalni nogometni brzi turnir. Bržkone bodo razen domačega moštva na tem turnirju še nogometna moštva iz Konjic, Marenberga, Sogtanja in štor. Športni dan se bo nato zaključil z družabnim večerom vseh športnikov ln prijateljev sporta v prostorih Sokolskega doma. V nekaj vrstah Kakor objavlja »Službeni vestnik LNP«, se bo prvenstvo ljubljanskega podsaveza v vseh razredih in skupinah začelo dne 5. septembra. Na zadnji seji poslovnega odbora so bili izžrebani že vsi pari in termini in bodo igrala prvo nedeljo tale moštva: v I. razredu: v celjsko-trboveljski skupini: Olimp—Celje, Trbovlje—Amater; v ljubljanski skupini: Reka—Slovan, Bratstvo— Jadran, Hermes—Mars, Svoboda—Kranj ; v mariborski skupini: Maribor—Mura, Železničar—Rapid, Gradjanski—CS K, v II. razredu pa: v domžalski skupim: Disk— Domžale, v gorenjski skupini: Savica—Radovljica, Ljubelj—Gorenjec; v ljubljanski skupini: Korotan—Slavija, Zalog—Grafika, Moste—Mladika ter v posavski skupini KSK—Radeče. V območju celjskega okrožnega odbora bosta to nedeljo igrala para Laško—Rudar in Hrastnik—Žalec. Z napetostjo pričakovana boksaSka teka za prvenstvo sveta med Joe Luisom in Tommyjem Farrom je bila odgodena na ponedeljek 30. t m. Mednarodno tekmo med Avstrijo in Švico dne 19. septembra na Dunaju bo sodil beograjski sodni Mika Popovič. Spored VIH. balkanijade v Bukarešti, ki se je bomo sedaj po tolikih skrbeh udeležili tudi mi, je razdeljen na tri dni, in sicer na nedeljo 5., sredo 8. in nedeljo 12. septembra. SK Mladika. Vsi Igralci I. moštva naj bodo točno ob 9.30 na igrišču. Isto moštvo potuje popoldne v Litijo. Objave so na običajnem mestu! Celjski nogomet. Danes ob 16.30 se bo pričela na Glaziji v Celju tekma med SK Celjem in SK Laškim, na Olimpovem igrišču v Gaberju pa se bo pričela ob 16.45 prijateljska tekma med SK Olimpom in SK Hrastnikom. Kolesarsko in motoclklistično društvo »Sava« priredi nepreklicno na praznik dne 8. septembra 1.1. ob pol 14. ob vsakem vremenu kolesarske in motociklistič-ne dirke na progi Rudnik—Novo mesto in nazaj. Start in cilj bosta na Rudniku po že objavljenem sporedu. Dirkači .se opozarjajo, da se morajo javiti najkasneje do 13. vodstvu dirke. S-K. Mars. v ponedeljek ob 20. odbo-rova seja na običajnem mestu. Vsi in točno; SK Svoboda. Moštvo, Id gostuje v Tržiču, naj bo ob 11.30 na gl. kolodvoru. Opremo je dvigniti od 9—10. Jutri ob" 17. obvezen trening I. moštva. ž. S. K. Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 10. naj se javijo vsi igralci B moštva na igrišču zaradi tekme na Vrhniki. Odkritje spomenika Simonu Gregorčiču Slavnostno odkritje spomenika Simonu Gregorčiču na Napoleonovem trgu v Ljubljani bo 8. septembra. Sodelujejo Hubadova župa, godba »Sloga«, zbor slovansk;h narodnih noš, mnoge nacionalne organizacije, emigrantska združenja širom Jugoslavije. Spored obsega dopoldansko slavnostno odkritje in popoldansko proslavo na Taboru. /. Dopoldne ob pol 11. na Napoleonovem trgu: 1. Godba Sloga: Smetanova Ouver-tura iz opere Libuša. 2. Slavnostni govor predsednika Soče dr. Dinka Puca. 3. Ferjan-čič Fr.: Tone, sonce, tone. Poje Hubadova župa. 4. Prevzem spomenika po zastopniku mestne oberne. 5. Državna himna. 6. Nedved A. »Nazaj v planinski raj«. Poje Hubadova župa. 7. Polaganje vencev in cvetja po zboru narodnih nos in zastopstvih društev. 8. Hej Slovani. 11. Popoldne ob 16. uri velika narodna proslava na Taboru z najpestrejšim podrobnim programom, ki je še v delu zaradi priglašen j a mnogih pevskih zborov in na-c;onalnih udruženj. \Ta dnevnem redu so: Zbor vseh slovanskih narodnih noš. Telovadne simbalske vaje po recitaciji Gregorčičevih pesmi izvaja Sokolsko društvo Ljubljana II. iz Šiške. Petje raznih pesmi po S. Gregorčičevem tekstu. Deklamaoije Njegovih pesmi\ Istrski plesi s «premljevanjem narodne godbe v narodnih nošah. Narodna kola. Srečolov z mnogimi dobitki. Pošt« z razglednicami narodnih noš. Prosta zabava m drugo. Vstopnina k popoldanski proslavi bo samo 5 din. Ves črsti dobiček se porabi za S. G. spomenik. Društvo Soča-Matica v Ljubljani prosi vsa bratska društva širom domovine, da mu javijo z dop;snico svojo udeležbo s številom članov, pevcev, praporov, deputacije, narodnih noš da bo znalo urediti točno raz-poredbo pred spomenikom in pri popoldanski proslavi. Spomenik je že skoraj dovršen in vzbuja veliko zanimanje ljubljan&kega občinstva, ker je res odlično delo naših umetnikov arh. prof. Plečnika in mladega nadarjenega kiparja Zdenka Kalin?. Ki bo palača vseučiliške knjižnice pove«- r !j-njer-a in pred njo urejen prostor, bo lični spomenik najlepši okras Napoleonovega trga a Someniki naših skladateljev vred pred lasbeno Matico. V častnem odboru za odkritje S. Gregorčičevega ßpomenika so pod predsedstvom mojstra naše besede Otona Župančiča zbrani mnogi naši pesniki, pisatelji, prosvetni delavci in delavke z dvorno damo Franjo Tavčarjevo, da se poleg vsega našega naroda poklonijo manom našega pesnika. Prepričani smo, da se 8. septembra lepo uveljavi Simon Gregorčičev vzklik: »Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!« Ponarejalska afera pred sodiščem Maribor, 28. avgusta. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bil danes dopoldne epilog znane falzifikatorske afere, ki so jo, kakor smo svoječasno obširno poročali, 16. marca 1937 odkrila oblastva, ko so na meji pri Št Ilju aretirali 28-letno Marijo Ferkovo, ki je iz Avstrije prinesla razne pripomočke za izdelavo ponarejenih kovancev. Na podlagi njenih izpovedb so orožniki aretirali še šest oseb, med nj-mi zloglasnega 41-letnega zidarskega pomočnika Alojzija Ravšlja, ki je bil iani 18. julija izpuščen iz tukajšnje kaznilnice, kjer je presedel večletno zaporno kazen. Zaradi ponarejanja denarja se je vsa ta družba morala danes dopoldne zagovarjati pred sodivki. Obtožnica jim je očitala, da so ponaredili in skušali spraviti v promet ponarejene kovance po 50 in 20 Din. Ravšelj se je lani v novembru n astanti pri posestniku Hojniku v Podvincih, kjer je hotel ponarejati kovance. Ker ni čmel dovolj sredstev, se je preselil k posestniku Jezi na Hajdini, kjer je dobil na razpolago potreben denar. Poslal je v Gradec Marijo Ferkovo, naj nakupi falzifikatorske pripomočke, toda Marijo so pri Št Ilju zalotili «n tako je zadeva prišla na dan, Alojzij Ravšelj je bil obsojen na dve leti robije ter na pridržanje za nadaljnih pet let na 1200 din globe in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo štirih let Marija Fojnikova, Marija Ferkova, Marija Je-zetova in Ana Škarjevarjeva so bile obsojene vsaka na pet mesecev strogega zapora in na 300 din globe, pogojno za dobo štirih let Avgust Hojnik in Ivan Jeze pa sta bila oproščena. Katastrofa Zeppelina je dokazala... Da Je slika najučinkovitejša opora tiskanih besedi, se je jasno pokazalo letos pomladi, ko se je v Ameriki ponesrečil nemški potniški zrakoplov »Hindenburg«. Noben očividec ni vseh grozot katastrofe tako nazorno opisal, kakor so nam jo prikazale prve slike, prinešene po brezžičnem brzojavu k nam čez Ocean. Že drugi, najkasneje pa tretji dan po nesreči je ves svetovni tisk objavil serijo slik iz Lacke-hursta s suhoparno pripombo: (brezžična slika). Tako nagla fotoreportaža Je bila Se pred desetimi leti nekaj nemogočega, danes pa se dan na dan prenašajo po telegrafskih in telefonskih vodih, po kablu in brezžično slike o važnih dogodkih iz vseh delov sveta. Lani, ko so Angleži priredili letalsko tekmo Iz Londona v Melbourne v Avstraliji. so že na večer po pristanku zmagovalca Scotta prenesli lz Avstralije v London cel film o sprejemu in film se je že drugi dan predvajal v londonskih glediščih. V naših listih so bile priobčene prve felegrafirane slike ob priliki krstne vožnje francoske potniške ladje »Normandle« v Newyork. Jasno je, da bodo sčasoma postale telegrafirane slike med ilustracijami dnevnega tiska vse bolj pogoste in ni več daleč čas, ko bodo take slike v dnevnikih nekaj tako navadnega, kakor so zdaj br« zojavke iz vseh delov sveta. Danes Je že ves svet preprežen % linijami za slikovno telegrafijo. Evropa ima posebne slikovne zveze med vsemi glavnimi mesti In važnimi gospodarskimi In kulturnimi središči. Še bolj napredna Je ▼ tem pogledu Amerika. Med evropsko in ameriško celino obratuje danes ie več brezžičnih linij za prenos slik, kakor Je bilo pred 30 leti navadnih brzojavnih zvez. Včasi se je slikovnega brzojava posluževala samo policija, da je lahko čimprej pošiljala iz kraja v kraj slike nevarnih zločincev, zdaj pa je njega glavni izkoriščevalec novinstvo, ki se poslužuje te moderne tehniške pridobitve, ne samo, kadar gre za izredne dogodke, ki jih žele čitatelji videti v sliki, ampak čedalje če-šče že tudi za objavo slik o povsem vsakdanjih dogodkih, kakor političnih shodih, športnih prireditvah itd. Posebno za te vrste prireditve, ki se dostikrat vrše v krajih, kjer v bližini ni priprav za brzo-javljanje slike, je ustvarila tehnika lahke prenosne aparate, ki se lahko priključijo na vsako poljubno telefonsko napeljavo. S pomočjo teh prenosnih aparatov, ki jih bomo videli v obratu tudi na novinarski razstavi, je zdaj mogoče telegrafirati slike iz kraja v kraj prav tako preprosto, kakor poslati navadno brzojavko ali pa telefonirati. 2e v kratkem bomo najbrže doži-velL da bo slikovni brzojav tudi naš dnevni tisk napravil še bolj pester in aktualen, kakor je bil doslej. BREZ UPA Tujec, ki hoče obiskati ravnatelja nal« norišnice, vpraša nekega dečka na cesti? »Ali je to najbližja pot v norišnico?« Odgovor: »Da, pa ni vredno iti tja, ker nimajo več prostora.« KAKO JE TO? »Mama, pravkar sem videl, kako je gospod Smolec poljubil našo vzgojiteljico.« »To ni nič hudega, Pepček. V nedelje se bosta vzela.« »Toda, mama, ali se bosta vzela tudi z mojim očetom?« s»JUTRO« II m 5 - rVJeaelia. 25. MIL 1937.= Velih dogodek % bo ta. Slovence pa tudi ta vso ostalo Jugoslavijo novinarska razstava, ki bo otvorjena v sredo, 1. septembra. Obiskalo jo bo, kar priča veliko zanimanje, Id vlada za to veliko narodno kulturno prireditev, rekordno število naših ljudi, pa tudi iz tujine je prijavljenih že mnogo uglednih gostov. V teh dneh bo zanimanje za naše časopisje naraslo do vrhunca. Zato je dolžnost nas vseh, da po močeh sodelujemo. Upravičena je zahteva, da sodelujejo: naša trgovina, obrt in industrija Sodelujejo naj na ta način, da predstavijo svoje tvrdke z oglasi v »Jutru gostom iz tujine in vsemu našemu ljudstvu. Omogočite velesejmsktm številkam »Jutra« res polno praznično obeležje! , _ , . _ , , . Za to boste nedvomno deležni trajnih trgovskih uspehov. Oglasi »Jutra« bodo v teh dneh govorili rekordnemu številu bralcev »Jutra«. Tej upravičeni zahtevi bodo naši zavedni pridobitniki zadostili tem rajši, ker je jesenska kupcijska sezija pred durmi. Koristili bodo naši, a najbolj pa svoji stvari. Prva razstavita številka „Jutra" bo izšla v sredo, dne 1. septembra, na pomnoženih straneh v veliki nakladi in z zanimivo, prav za to priliko pridobljeno vsebino, ki bo za vsakogar močno zanimiva. Oglase za to prvo razstavno številko „Jutra" blagovoliti naročiti že v ponedeljek, najkasneje pa v torek dopoldne. Priporočamo, da tudi za nadaljne razstavne številke „Jutra" naročite oglase pravočasno. Domače vesti * Umrl je nestor hercegovskih narodnih borcev. V visoki starosti 93 let je umrl v Gacku Stevan Zimonjič, brat sarajevskega fcietro polita Petra. Pokojni Stevan je sodeloval v hercegovski vstaji kot član vstaške-da odreda, kateremu je poveljeval njegov oče Bogdan. Med svetovno vojno je avstrijska soldateska opustošila vso posest Zimo-njièev in vsa rodbina je bila internirana do osvobojeni a. Po osvobojenju je Stevan, starosta hercegovskih rodoljubov in. bojevnikov živel ves čas v Gacku. * Popravi. V članku Maurice Maeterlinck (včerajšnje >Jutro) je tiskarski škrat zagrešil več napak, ki motijo smisel. Tako čitaj v tretjem odstavku vidoviti duh (ne voditi), tvarnega sveta (ne tvornega), v četrtem stojita (ne svojita), v šestem >Pelle-al et Melisandec, dalje »tajno voljo življenja« (ne tajno življenja). VINO v SODČKIH GORNJA RÄDGONA • Originalni angleški turist, ki se ne more ločiti od Karlovca. V Ogulin je prispel lete« na počitnice iz Londona upokojeni kolon ijalni polkovnik Manners Wood, ki si kot milijonar in zakrknjen samec lahko izpolni razne čudaške želje. V Ogulin je prišel zaradi tega, ker j 3 tam dosti postrvi. Mož, ki je star že preko 60 let, je strasten ribič. Svoj plen pa samo pogleda in ga zabeleži v debelo knjigo. Vsako ulovljeno ribo spusti živo nazaj v vodo. Poročali smo že, da je ta eksotični gost pred dnevi prišel tudi v Karlovac, kjer je zbudil veliko zanimanje. Zanimiva je že njegova postava. Suh je kakor trlica in tehta komaj 35 kg. Najbolj pa so se meščani zanimali zanj zaradi tega, ker je popolnoma ovrgel razširjeno mnenje, da so Angleži suhoparni ijud-je. Wood je velik prijitelj dobre jedače in pijače in radodarno je gostil v karlovškem hotelu vse goste. Pri prvem obisku se mu je Karlovec tako priljubil, da 6e tja večkrat vrača. Vsakokrat ga po mestu spremlja truma otrok, katerim deli slaščice in igrače. Mnogo dobrega stori tudi revežem. Najbolj veselo pa je v največjem hotelu, kjer so zanj nastavili posebno dobro vino. Oni večer je bil na premieri ameriškega filma »Dvigni sidro« in po predstavi je upravi podjetja naročil, naj mu takoj javijo v Ogulin, kadar bodo imeli na sporedu kake filme v angleškem ali francoskem jeziku. Kakor je videti, bo zaradi Karlovca svoje počitnice podaljšal. Pri ljudeh, nagnjenih k maščobi, se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Firanz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogt. reg. 8. br. 15. «V®. ♦ Mornariški oficir, ki je pred 40 leti re-ževal kotorsko cerkev. Iz CSR je prišel v Boko Kotorsko na obisk upokojeni poveljnik bojnega broda Manfred Koloredo, ki je pred dolgimi leti kot avstrijski mornariški oficir služboval v Boki. Upokojenega oficirja vežejo na Boko mnogi zanimivi in lepi spomini. Leta 1897. je v kotorski pravoslavni cerkvi o tožiču izbruhnil ogenj in mladi mornariški poročnik Koloredo je bil med prvimi in najpožrtvovainejšimi gasilci. Brez pomoči njegovih mornarjev gasilci ne bi bili mogli rešiti cerkve. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj »Hermes« dnevno. Zahtevajte prospekti Maribor, Zrinjskega trg 1. — Absolventi X malo maturo imajo posebne ugodnosti. * Drnžba sv. Cirila in Metoda je prejela od ženske podružnice v Slovenjgradcu 1.950 Ein kot čisti dobiček prirejene proslave 25-letnice, in 50 Bin od gosp. Otmar Skaleta iz Novega mesta, ker se ni mogel udeležiti skupščine. Iskrena hvala! • Obledele obleke barva v različnih barvali in plisira tovarna JOS. REICH. 1. • Prekmurska kulturna »lavnost. Prekmursko muzejsko društvo bo 12. septembra proslavilo dvestoletnico rojstva pisatelja Mikloša Kiizmiča in osemdesetletnico rojstva narodnega buditelja dr. Franca Ivanocyja. Pri tej priliki bo odkrilo prvemu spominsko ploščo, drugemu pa nagrobnik, oboje pri Sv. Benediktu v Kančovcih. Pričetek slavnosti ob 10. uri. Vabimo predvsem članstvo, dalje vsa kulturna društva, ki nam naj prijavijo svoje zastopnike, ter vse, ki hočejo z nami obuditi spomin na zaslužna moža, da se udeleže slavnosti. Kdor se želi udeležiti skupnega kosila ter avtovožnje iz M. Sobote v Kančovce, naj se do 5. sept. prijavi Mirku štublju, učitelju v M. Soboti. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Pripravljalni odbor. * Neuspeh intrige proti litijskemu Sokolu. Iz Litije nam pišejo: V včerajšnjem »Slovencu« čitamo veliko skrb »Sloven-čevega« dopisnika iz Litije, ali bo Sokolsko društvo odstopilo del svojega zemljišča gasilski četi ali ne. Pri tem si je dopisnik dovolil predrznost, deliti Sokole v zmerne ln fanatične nacionaliste. Dopisniku ni znano, da med sokolskimi vrstami ne poznamo ne zmernih in ne fanatičnih nacionalistov, temveč samo neomah-ljive Sokole, ki znajo vedno braniti svoj sokolski ponos, kakor bodo znali tudi ču- l&DA DELAtiOVA ŠOLA ZA RITMIČHO GIMNASTIKO jj^lN UMETNIŠKI PLES. OUKIČEV GLOK-GAJEVA 6. .VPIS DNEVNO OD 10-14 vati svojo društveno imovino. Prepričan naj bo dopisnik »Slovenca«, da se z njegovimi naivnimi intrigami sokolske vrste ne dajo omajati, še manj pa se bo kdaj izpolnila njegova želja sokolsko društvo v Litiji razbiti. Izredna skupščina sokolskega društva v Litiji bo v ponedeljek 30. t. m. dokazala, da je zaman vsak trud »Slovenčevega« dopisnika, okrniti sokolske vrste ali drugače oškodovati sokolsko društvo. NAJCENEJŠE KOPALIŠČE V DRŽAVI ZDRAVILNO JODNO KOPALIŠČE LI PIK zdravi: poapnjenje žil, visok krvni pritisk, živčne bolezni, ohromelost, ženske bolezni, bolezni dihalnih organov, astmo, revmo, ishias, črevesne in želodčne bolezni, žolčne in ledvične kamene, debelost, sladkorno bolezen, kožne bolezni, škrofulozo, malokrvnost, motnje v prehodni dobi itd. Od 1. IX. uživajo vsi obiskovalci v kopel jih 50% popust. Cene sobam in zdraviliščnim taksam znižane! * Razstavnemu prostora ljubljanskega ve- lesejma bo priključeno tudi zabavišče, ki bo odprto do 1. ure zjutraj. Tam bo mnogo pestrega razvedrila, za katero bodo skrbele številne godbe, plesišča, vrtiljaki in raznovrstne komedije. Prirejen bo tudi velik variété e popoldanskimi predstavami na prostem, pri katerih ne bo vstopnine. * Osebne spremembe v carinski stroki. Napredovali so; za višje carinske kontrolorje; Kržič Anton, Rojnik Vinko, Amon Josip, Miklavčič Franc, Ramor Ivan, Ku-der Milan im Lah Franc, carinski kontrolorji: Zoreč Stame, Rijavec Adolf, Kobal Viktor, Weber Ivan in Košin Erik, cariniki PremeSčenl so: v Ljubljano: Mihailovič Kazimir iz Skoplja, Gregorčič Ivan iz Dubrovnika tn Novak Marjan iz Novega Sada; v Maribor; Manojlovič Milenko iz Bibinja; v Beograd: Novak Franc iz Met-koviča in Andelovič Miloš iz Ljubljane; v Zagreb; Vučinič Marko iz Ljubljane in Jovanovič Dragomir iz Rakeka; v Novi Sad: Renčelj Ivan iz Zagreba in Novak Gabriel iz Ljubljane; v Skoplje; Skala Žrebanje Državne razredne loterije dne 26. avgusta 1937 Din IOO.OOO.— št.: 95.791, Din 1.000.— št.: 15.765, 15.774, 17.409, 24.820, 24.874, 33.049, 33.055 46.189, 62.060, 62.085, 89.854, 89.855, 89.887, 95.794 ZADRUŽNA HRANILNICA, Dalmatinova 6, 5* septembra 1937 GODBE, PLES, Itd. VELIKA POPOLDANSKA VESELICA v POSTOJNSKI JAMI Ivan ia Debra in Koš emina Josip lz Struge; v Osi jek: Urbas Franc iz Djevdjelije; v Sušak: Borčič Vincenc iz Ljubljane; v Subotico: Gerčko Anton iz Bitolja, Kara-džičBorivotj iz Gornje Radgone, Klemene Stanko in Lah Andrej iz Sarajeva in Bu-latovič Vukosav iz Dravograda; v Dravograd; B rum en Franjo iz Biograda na Mora; v Bibinje: Kogej Mirko iz Zagreba; v Kotoribo; Tertinek Franjo iz Zagreba; v Prahovo: Aleksič Eija iz Maribora; v Reko: Radič Mate iz Jesenic; v Caribrod; Protič Svetislav iz Maribora; v Rakek; Vujoševič Gavra in Dobovišek Adolf iz Suibotice. Krona vsakega kosila je kozarec Rogaške slatine. * Kongres Zveze planinskih društev bo letos v Novem Sadu 4. in 5. septembra. Prvi dan kongresa dne 4. septembra bodo de-legatje posameznih društev razpravljali o vseh aktualnih zadevah. V nedeljo dne 5. septembra bo ob 10. v Sokolskem domu v Novem Sadu slavnostni kongres, kateremu bodo prisostvovali zastopniki naših najvišjih oblaetev. Po kongresu istega dne ob 12. bo otvoritev planinske foto razstave, kjer bo razstavljenih preko 600 planinskih slik iz vseh krajev Jugoslavije. Po kongresu so predvideni razni izleti. Ena skupina se bo odpeljala v torek zvečer s par-nikom po Donavi mimo Džerdžapa skozi železna vrata do Prahova, odtod z železnico skozi Negotin-Zaječar v Niš, kjer bodo prenočevali ter drugi dan nadaljevali pot na Oplenac in nazaj v domovino. Ker uživa skupina štirih planincev ugodnosti polovične voznine. bodo stroški zelo nizki. Podrobne informacije daje pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta, kjer se sprejemajo tudi prijave za udeležbo. * VII. mednarodni kongres za antropologijo ln prazgodovinsko arheologijo bo letos v Bukarešti v začebku septembra pod pokroviteljstvom kralja Karola H. Iz Ljubljane se ga udeleži g. dr. Zupanič, bivši minister, ki je tja odpotoval. Predaval bo o »Metamorfozi možganske lobanje pri Jugoslovenih« ! * Otvoritev Pohorskega Vlntgarja. Podružnica SPD v Slov Bistrici vabi ob društveni 15 letnici na otvoritev nove planinske poti, mazvane Pohorski Vintgar, v nedeljo 5. septembra pod pokroviteljstvom g. Frana Kaca, župana mestne občine Slovenske Bistrice. Na prejšnji večer bodo kres, razsvetljava Planinskega doma in cerkve pri Sv. Treh kraljih na Pohorju. Ob 10. bo sv. maša. Pri maši in proslavi bo sodeloval mešani pevski zbor Celjskega pevskega društva. Po maši bo proslava 15 letnice. Sledi planinski koncert CPD pod vodstvom pevovodje g. Se-gule. Nato bo velika planinska veselica. Markacijaki odsek SPD je vzorno obnovil vse stare markacije popolnoma ' nova pa je ob riži do slapa Šuma—soteska je nar zvana Pohorski Vintgar — od tam čez Sv. Urh s Sv. Trem kraljem na Pohorju. Pri povratku s prireditve imajo planinci zvečer izletniški vlak ob 21. iz Slovenske Bistrice mesta z zvezo proti Mariboru in Celju. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo 12. septembra. * Novi grobovi. V Mariboru ie umrla zo-spa Marica Hošičeva, po rodu Humska, soproga ravnatelja v pokoju. Pogreb bo jutri ob 16. na Pobrežju. — V Ljubljani je umrla gospa Minka Kostanjevfeva, soproga uradnika lesne industrije. Bila je doma iz Kranja, iz Vidmarjeve družine. Pogreb bo dan es ob 15. iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti. — Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Vinko gvara t- V Rtomanjih pri Trstu je v petek po kratki in mučni bolezni umrl v cvetoči dobi, star komaj 23 let, Vinko Svara. Pokojni Vinko je bil brat dr. Danila Svare, dirigenta ljubljanske opere, Ernesta, učitelja v Litiji, in Darka, gostilničarja v Kranju. Kakor njegovi bratje, tako Je bil tudi Vinko izreden talent za glasbo. Obiskoval je Glasbeno Matico v Trstu do njenega razpusta ter je dovršil z odličnim uspehom tečaje za Zborovsko petje. Zadnja leta [je vodil petje in je bil cerkveni organist v domači cerkvi ter pri Sv. Jakobu v Trstu. Pokojni Vinko je bil narodnozaveden mladenič in ga bo naš narod zelo, zelo pogrešal. Cenjeni družini Svarovi, ikl jo je v zadnjih letih zadelo precej težkih nezgod, naše prav iskreno sožalje! Cesto Imajo majhna stvari velik pomen. PERMA TEX se ne čuti ln Je tanka, a vendar Vam lahko re&l zdravje. Ne smete nikdar pozabiti na PERMA TEX. PERMA TEX higidenska guma * Spored priljubljenih Izletov »Putnl-fea« Maribor z luksuznimi avtokari: od 5- do 19. septembra: v romantične pokrajine Jugoslavije (Bosna, Srbija, črna gora, Dalmacija), popoln aranžman 2.700 din, od 5. do 5. septembra; Bled—Pokljuka—Bohinjsko jezero 180 din, od 5. do 8. septembra; na dunajski velesejem vključno vizum 260 din, od 10. do 12. septembra; na dunajski velesejem vključno vizum 250 din, na velesejem v Gradec: 11., 12., 16. vključno vizum 100 din, 18.—19. vključno vizum 110 din. Prospekti, informacije in prijave »Putnik« Maribor in vse njegove ekspoziture- * Domača obrt v borbi proti brezposelnosti. Največjega pomena j« domača obrt v pasivnih krajih. Na velesejmu bo gospa Marija Baretič razstavljala fino Izdelane torbice in mehikanake konoplje In razne okusno izdelane vezenine. Njeno podjetje temelji na širokogrudnl socialni podlagi. v pasivnih krajih okolice Mokronoga zaposluje ga. Baretičeva deklice ln «tare ženice, ki bi sicer ne imele nobenega zaslužka, Zaradi velikega socialnega pomena je mlado podjetje deležno tudi podpore od banske uprave, izdelki pa »e bodo po svoji ličnosti in praktičnosti najboljše priporočili posetnikojn velese^ma. * Cenena »Putnlkova* potovanja na pariško razstavo. Zanimiva potovanja pripravlja zelo poceni »Putnik« za pariško razstavo do septembra. Prvi posebni vlak iz Beograda v Pariz bo odpotoval v avgustu. Udeleženci izleta bodo poleg Pariza in vseh njegovih zanimivosti videli tudi versajski dvor in Benetke. Vse to je vračunano v ceni. Vožnja, popolna oskrba v Parizu za tri dni, obisk vseh zanimivosti in izleti bodo stali po programu za one, ki bodo potovali v UE. razredu 2.490 Din, v H. razredu pa 3.260 Din. Isti aranžma od Zagreba stane 2.450 Din, odnosno 3.050 Din. Poleg vlakov v Pariz organizira »Putnik« tudi skupinska potovanja do Niče. Oni, ki se bodo udeležili teh potovanj, bodo poleg Pariza in Benetk videli tudi Nico in Monte Carlo. To potovanje s petdnevnim bivanjem v Parizu stane od Beograda do Pariza, Niče in nazaj 3.040 odnosno 3.870 Din za potovanje v H. razredu. Prijave sprejemajo že zdaj vsi »Putnikovi« uradi, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Kdor se obrne na »Putnika« v Beogradu, dobi brezplačno prospekt vseh potovanj, ki bo gotov te dni. ZDRAVILIŠČE Radio —Therma, Laško. Radioaktivne termalne kopeli (37.5 C). — Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze itd. Znižane cene od L septembra dalje pavšalna penzija za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100.—. V tej pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna hrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča! * Aeroklub-tečaj za vodje podmladka se bo začel v sredo 1. septembra ob 10. v fizikalni dvorani, 2. nadstropje I. drž. real, gimnazije v Ljubljani, Vegova ulica. Prijave naj se pošljejo do 30. t m. Oblastnemu odboru Aero-kluba v Ljubljani. * Velike avtomobilske tekme. AvtomoMl-ski klubi Jugoslavije, Rumunije in Češkoslovaške so sklenili prirediti veliko avtomobilsko tekmo z nagradami. To bo največja avtomobilska tekma, ki je bila doslej prirejena. Njen pomen bo še večji, ker so prevzeli častno predsedstvo knez - namestnik Pavle, rumunski vladar in predsednik češkoslovaške republike. V organizacijskem odboru v Pragi in Bukarešti so najuglednejše osebnosti. Tekme bodo izvedene ▼ času od 12. do 19. septembra, spored pa še ni definitivno določen. * Smrt oglednega poljedelskega «trokot»-njaka. V Splitu je umrl v starosti 72 let popularni poljedelski strokovnjak Stepan Bulič, ki je bil nečak slavnega arheologa pokojnega Frane Buliča. Pokojni j e bil eden izmed prvih poljedelskih strokovnjakov v Dalmaciji ter profesor na prvi poljedelski šolii v Gružu. Po njegovi iniciativi in zaslugi je bilo uvedeno racionalno vrtnarstvo in sadjarstvo in Bulič sam je zasadil prve palme v Dalmaciji. Predaval Je na mnogoštevilnih tečajih za poljedelce in vinogradnike in spisal je mnogo poljudnih, a zelo poučnih razprav o poljedelstvu in narodnem gospodarstvu Dalmacije. * Volkovi so poklali vso čredo velike me-tohijske vasi. Prebivalce metohijske vasi Jagučišta je zadela huda nesreča. Na vaški pašnik je vdrla tolpa volkov ter poklala čredo. Na planino hriba Veliki Kamen, kjer so skupni pašniki občanov, je vaški pastir odvedel kakih 500 ovac. Okrog poldneva je pustil na pašniku svojega malega 6ina, sam pa odšel po opravkih nazaj v vas. Nekaj ur pozneje pa je pridria iz gozdov tolpa volkov in naskočila čredo. Prestrašeni pastirček je splezal na najvišje drevo in klical na pomoč. Pomoči ni bilo od nikoder in so volkovi poklali skoraj vso čredo. Proti večeru 60 vaščani zbrali kakih 30 ovc, ki so utekle krvoločnim zverem. * Nevihte ▼ Bosanski KrajinL V četrtek zvečer so spet besnele nevihte nad velikim delom Bosanske Krajine. Tri ure je lilo kakor iz škafa. Vsd gorski potoki eo ee izpremenili v nevarne hudournike. Od nalivov in hudournikov ima največ škode okolica Kolor-Varoša. Pri Vrbanjcu Je hudournik odnesel velik most. Voda je bila visoka 6 metrov. Reka Vrb as je 2 metra nad normalo in nosijo njeni valovi drevje, ki ga je izruval orkan. Nekateri hudourniki so se razlili daleč na okrog ter povzročili hudo Škodo po njivah. * Smrtna irtev krvav« rodbinske tragedije v Sarajevu. Kakor smo že poročali, je zdravnik dr. Samuel Kampus pred 8 dnevi prihitel iz Banjaluke v Sarajevo ter tam v hiši svojega tasta iskal svojo ženo, ki ga je zapustila. Zdravnik je ves besen plauil zvečer v stanovanje svojega svaka ter začel streljati iz samokresa takoj, ko so mu odprli vrata. S prvimi streli je pogodil nekega slugo in svojo svakinjo, Rifko Alka-lajevo. Močno ranjeni sluga bo okreval, Al-kalajeva, ki je bila zadeta v glavo, pa je zdaj umrla v sarajevski bolnišnica. Zdravnik Kampus je zaprt, njegovi zagovorniki pa so zahtevali, naj ga čimprej preiščejo psihiatri. Sodišče je predlogu ugodilo in preiskava Je bila poverjena zagrebškemu specialistu dr. Ivanu Hercegu. * V Postojnsko jamo ln na Rakek dne 5- septembra 1.1. z železničarji. Prijave še sprejema do 20. ure 1. septembra Zadruga železniških uradnikov »Dome v Ljubljani, hotel Metropol, novo poslopje, I. nadstropje. * Pri zaprtja ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravna Frane Jožetfove grsočloc. • Bado LJubljana obvešča ponluMlr*. da bo jutri, v ponedeljek, nacionalna ura te ob 18.30 namesto ob 19.30. Predavati bo g. Božidar Boriko o slovenskem tlaku. Na to predavanje opozarjamo tudi mi vse poslušalce radia. • Dopisna trgovska šola v LJubljani, Kongresni trg 2., vpisuje in daje ustmena oz. plamena pojasnila dnevno od 9—12 in Od 4r—6. * Novi srednjeSolski internat v Akademskem kolegija ▼ Ljubljani sprejema dijake od 6. do 8. razreda srednjih šol kakor tudä dijake strokovnih šol za mesečni prispevek 550 Din. Gojenci imajo popolno oßkrbo, štirikrat dnevno zdravo in tečno hrano, veosst vodstvo in strogo nadzorstvo. Prospekte razpošilja ia informacije daje ravnateljstvo Akademskega kolegija, Kolodvorska 22. • Na državni meščanski šoli v Litiji bo vpisovanje 1., 2. in 3- septembra, popravni izpiti bodo 4. septembra, pričetek šolskega leta pa 9. septembra z otvoritveno službo božjo. Podrobnosti so razvidne z oglasa. DOBRNA pri Celju Za srčne, živčne In ženske bolezni In vse one, ki so počitka potrebni! Akratoterma 37° C, naravno ogljikovo-ldsle kopeli. Izborni zdravilni učinki pri boleznih srca, živčev, ženskih boleznih, boleznih ledvic, mehurja, oslabelosti, kroničnih želodčnih in črevesnih katarjih. Krasen park, divna okolica. Od 1. septembra do 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1.100.— do Din 1.650.— (Avtobus Celje—Dobrna in nazaj, soba^ hrana, kopeli, zdravnik in takse). Zahtevajte prospekte! e Prošnje akademikov za sprejem V Oražnov dijaški dom in za podelitev brezplačnega obeda. Po sklepu upravnega odbora Oražnovega dijaškega doma v LJubljani dobi tudi v zimskem semestru šolskega leta 1937/38 večje število revnih akademikov univerze brezplačen obed v Akademskem kolegiju odnosno v Javni kuhinji pri Delavski zbornici. V prvi vrsti bi prišli pri tem oni akademiki v poštev, ki bi zaradi pomanikanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje tudi brezplačnega obeda, če so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodne. Prednost imajo v vsem medichici in nezakonsko rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in obed) se prosi veni prošnji in sicer na predpisanem obrazcu _ tiskovini, ki se dobi proti odškodnini Din 1— pri hišniku Oražnovega dijaškega doma v Wolfovi ulici štev. 12. Kdor želi, da se mu pošlje tiskovina po pošti, naj priloži za pošiljko potrebne znamke. Na obrazcih prošenj so natisnjena vsa potrebna navodila glede izpopolnitve ter glede potrdil in dokumentov, ki morajo biti prošnji priloženi. Nekolkovane prošnje ,ki naj 'bodo nasiovljene na: Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (univerza), se bodo sprejemal« do vključno 2. oktobra ti. Opozarja se, da se bodo uvaževale samo prošnje, napisane na predpisanih obrazcih, ki bodo pravilno in točno po navodilih izpolnjene ter potrjene in opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti, I^ezadostno franki-ranlh aH neframkiranih poštnih pošiljk — dopisov, ki bodo vsebovali ali prošnje, ali samo dokumente, uprava O. D. D. ne bode sprejemala ♦ Od 1. septembra vsak dan popoldanski In večerni koncerti v Ljubljani ▼ kavarni »Nebotičnike in v dancingu nastopi artistor in ples. * Vpisovanje v An t. Rnd. Legat-ov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je vsak dan, tudi ob nedeljah od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica -4. Lastni dijaški internat. Šolski program in pojasnilo brezplačna Začetek pouka 9. septembra. • Odlične in izredno lepe varietejne točk« boste videli, če v času od 1. do 12. septembra obiščete velesejem v LjubljanL Predstave h odo dvakrat dnevno, popoldne in zvečer. Popoldanske predstave bodo na prostem in brez vstopnine. Ne zamudite redke prilike, da si ogledate to elitno prireditev. * Kildne higienične krušne drobtine lz najfinejšega, posebnega peciva so absolutno snažne, okusne in zdrave. Dobite jih v ličnem četrtkilogramskem zavoju v vsaki špecerijski trgovini. Iz Škofje Loke BI— Na mešani državni meščanski goH v SKofji Loki bodo vpisovanja 1-, 2. in 3. septembra, popravni izpiti 4. septembra, otvoritvena služba božja 9. septembra in 10. septembra pouk. Podrobnosti na oglasni deski. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bei predvajal danes ob 16., 18.30 in 20.30 zvočni film »NARODNI JUNAK št. 1«. Predigra: Paramonutov zvočni tednik. Iz Ljutomera Ö— Na naši glasbeni šoli bo vpisovanj« gojencev v soboto 4. septembra od 8. do 12. in od 13. do 16. v glasbeni 6obi. Učm predmeti; goslanje, klavir, kromatična harmonika, čelo, teorija, mladinsko in solistično petje. Vpisnina 5 Din. m XXVIII« mednarodni splošni vzorčni velesejem ZA VSE VRSTE BLAGA 28. VIII. - 6. IX. 1937 Proti naprej nabavljeni legitimaciji od 23. VTH. do 11- IX. na železnicah brezplačni povratek, na jadr. parobrodih višji razred jn nižicga. »jutro« §£ aar '^eäelia. 29. VIIL Ì937: Bratje, sestre, v zbor na Rakek! V nedeljo 5. septemb IÄ, OA predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra U., našega prvega Sokola, odkrijejo naši vrli Rar kovčani v lepem obmejnem Rakeku Vite-ficemu kralju Aleksandra I. Uedinitelju ve* K čast en spomenrk, ki je impozantno delo našega kiparja Sajovica. Spomenik je dokaz velike hvaležnosti našega obmejnega prebivalstva velikemu kralju Uedinitelju — Stv&rirelju naše lepe domovine Jugoslavije. Njegov nesmrtni lik, vlit v bron, bo pričal še poznej5r.ni rodovom Njegovo veliko skrb in delo za uedinjeni narod. Župna uprava je v svoji seji 12. t m. soglasno sklenila korporatovno udeležbo Sokolstva pri tej veličastni nacionalni pri- reditvi Vabimo vse naje članstvo, pred>-vsem pa članstvo naše bele Ljubljane te vseh župnih edlnic ob notranjski progi, da pohitimo ta dan skupno v naj obmejni Rakek in 9 svojo mnogoštevilno udeležbo manifestiramo za velike ideale Njega, Id nam je v veliki ljubezni za narod ustvaril uedi-njeno Jugoslavijo v smislu popolnega narodnega in državnega edinstva. Sokoli — brezkompromisna nosilci in borci te velike misli — 5. septembra t. I. na Rakek — zbori Udeležba ob vsahfem vremena v kroju s društvenimi* prapori. Odhod tz Ljubljane, gl. k. ob 13.40. Uprava Sokolske župe Ljubljana. Danes Slatina Radenci, jutri Laško V petek ao radijski valovi prenašali po vsem svetu poročila o znamenitem zdravilišču Rogaški Slatini. Po letošnji sezoni, ki je zaradi delovanja sedanjega ravnatelja g. Gračnerja imela popoln uspeh, bi ae skoraj lahko reklo, da Rogaška Slatina ne potrebuje več nobene propagande. Vendarle je treba vedno in vedno opozarjati zunanji svet, da imamo v Jugoslaviji zdravilišče, ki se lahko postavi v isto vrsto kakor slovite Karolove Vary. Glasbeni del je bil eden najboljši, kar smo jih imeli v sedanji radijski reportaži po Sloveniji. Izborni orkester ljubljan-Bke opere, ki stalno gostuje v Rogaški Slatini, je izvajal izbran spored. Uvertura iz Thomasove opere »Raymond« je bila prva točka, kateri je sledil intermezzo Parmove opere »Ksenija«. Nato so izva- £11 neka/j slovenskih narodnih pesmi, za-Jučila pa je spored fantazija iz Smetanove opere »Prodana nevesta« Odlično je vodil orker^er g. Vinko šušteišič. še danes in jutri bo kratkovalovna postaja Centralnega presbirorja vršila v Sloveniji svojo misijo. Danes, v nedeljo, bomo slišali reportažo ia Slatine Radencev in sicer ob 13.45 v srfoskohrvatakem, ob 20. v italijanskem, ob 20-15 v nemškem, ob 21.30 v francoskem jeziku, za muzl-kateti del reportaže od 2145 do 22.30 pa sta se stavili na razpolago pevski društvi »Jadran« in »Drava« iz Maribora. Reportažo iz Slatine Radencev bo prenašal tudi ljubljanski radio. Laško bo zaključilo letošnjo propagandno akcijo za naša letovišča in zdravilišča. Tudi o Laškem bo kratkovalovna postaja v Beogradu oddajala predavanja in sicer v srbskohrvatskem, francoskem, nemškem ln italijanskem jeziku, v glasbeni reportaži pa bo nastopilo pevsko društvo »Oljka« iz Celja tn gospod Po-trovčič iz Ljubljane. Reportaža iz Laškega bo v ponedeljek. tt— V Futa. V četrtek «. septembra M odpelje s dopoldanskim testai vlakom 125 železniških uradnikov in druünSkih članov ia vm Jugoslavije na poučno potovanje ▼ Nemčijo, Belgijo, Francijo, Svlco ln Italijo. Potovanje bo trajalo 16 dni, ▼ po-sameamlh državah pa se bodo izletniki zadržali 2—6 dni. v Nemčiji si bodo med drugim Ogledali tudi razstavo »Schaffendes Volk« v Düsseldorfu; glavni cilj potovanja pa je svetovna razstava ▼ Parizu. Izlet je po pooblastilu osrednje uprave Udruženja železniških uradnikov organizirala ljubljanska oblastna uprava. Vse priprave je vodil njen prireditveni odbor, ki mu načelu je spretni in agllni organizator izletov g. Bruno Parma. Za uvod v potovanje se je vršilo preteklo sredo v dvorani Ljubljanskega dvora poučno predavanje »Naša pot v Pariz«, katero je poleg izletnikov obiskalo tudi precej drugih gostov in Je bila dvorana nabito polna. Predavatelj g. Inspektor Josip Jenko jev nad 2 url trajajočem predavanju a pomočjo skioptičnih slik pokazal v prijetno šaljivem tonu vse večje zanimivosti z dolgotrajnim odobravanjem obiskovalcev — Vsem izletnikom želimo mnogo zabave in srečen povratek. KINO IDEAL Umotvor slavnega ALEKSANDRA Danes ob in preporod NOVO! NOVO! KNJIGARNA JANEZ DOLŽAN STRITARJEVA 3 LJUBLJANA ODPRTA! Ii Ljubljane Dva kultura» delavca lz Prage v Ljubljani V L^bljano je prispel naš zaslužni prijatelj, neur omi deUvec za če-škoslov.-joigc slov. vzajemnost in častni član vseh slovenskih JC lig, urednik J. K. S t r a k a t Tu ostane do otvoritve novinarske razstave, naka: pojde še v Dalmacijo, — Istega dne je prispel v naše n-es to naš mladi rojak, lektor slovenskega jezika na Karlovi univerzi dr. Oton Berkopec, uradnik literarnega dela Ce-škoslov.-jihoslov. revue« v Pragi. G. dr. Berkopec se nahaja na študijskem potovanju po kulturnih središčih Jugoslavije, kjer zbira bibliograisko gradivo za Slovanski institut- Oba simpatična gosta, ki sta tudi sodelavca našega lista, pozdravljamo kar najiskreneje v naši sredini! Dobrodošla! y NEDELJO 29. AVGUSTA 1937 VSI NA »Kontar*evo veselico« it v Sokolski dom v Šiški TELOVADBA, PLES, SRECOLOV Začetek ob 16< uri, konec ob 1. uri Dva razglasa. V »Službenem Listu« št 68. objavlja mestno poglavarstvo v Ljubljani izid IL žrebanja obligacij 6% obligacijskega posojila, v št. 69. pa razpis licitacije za gradnjo municijskih skladišč pri Celju, na kar se interesenti opozarjajo. tt— Ljubljanska drama vprizori v začetku sezone Shakespearejevo tragedijo Julij Cezar v režiji prof. šesta. Gospod viš ji režiser prosi vse one p. n. statiste, ki so bili določeni ,da sodelujejoo pri tem delu, da pridejo jutri v ponedeljek ob 20. zvečer k skušnji v dramsko gledališče. ABONENTI \ Celo kosilo in večerja Din 9 — 12 v „MENZI", Kolodvorska ul. 8 u— Predstave v operi se začno v soboto 4. septembra, ter bo potem opera igrala vas teden za časa jesenske razstave na ljubljanskem velesejmu. V tem tednu se bo vprizorila tudi Mascagnijeva opera »Cavalleria rusticana« pod milim nebom in sicer pred poslopjem Glasbene Matice v Vegovi ulici. Repertoar tega tedna bo obsegal naslednja dela. Ero z onega sveta, Boheme, Pod to goro zeleno, Sveti Anton in premiere Parma-Balatkove operete Caričine Ar^aconke. Predprodaja vstopnic bo v operi od 3. septembra dalja JULČI KLOPČIČ MODISTINJA naznanja cenjenim damam, da bo otvorila 1. septembra svoj modni salon na Resljevi cesti 8. n— Nesreča s petrolejko. V petek blizu polnoči so bili ljubljanski reševalci nujno klicani na Brezovico, kjer je prišlo v hiši 47-letnega kretničarja Franceta Barliča do nerodna nesreče. Barličev brat je prišel pozno ponoči domov, v sobi je gorela privita potrolejka. Ker je olje že pohajalo, je hotel malo pilliti, pri tem pa je nekaj nevarne tekočine razlil. Iz luči je nenadoma busknil velik plaman in objel tudi Barličevo posteljo. Kretn:čar je planil pokonci, a požar je tako naglo zajel prostor, da je dobil BarliČ po vsej desni strani hude opekline, a tudi po levi roki je ves opečen. Zanimivo je, da je njegov brat ostal pri nesreči braz poškodb. u— Počitniška kolonija Kola jugoslo-venskih sester v Kraljeviči. Kolo jugoslo-venskih sester obvešča, da se vrnejo otroci iz Kraljeviče v torek 31. t m. ob pol 14. url Starše vljudno vabimo, da pridejo po svojo d eco na glavni kolodvor. u— Turistični avtoizlet v Opatijo, Su-šak za Din 70. Informacije Putnik, Ljubljana, Gajeva uL 8 telefon 24.72, u— Za ravnatelja Enoletnega trgov skega tečaja na trgovskem učilišču »Chrisudov &■ ni zavod« v Ljubljani, Domobranska eesta 15. je uprava zavoda imenovala g. dr. Roberta Eržena, profesorja trgovske akademije. — Z najnovejšim odlokom je zavod odobren tudi od ministrstva trgovine in industrije. Spomenik» « grobnice « kapele - stavbna dela • obloge ▼ marmorjih —« izberete po nf*lH ceni pri kamnoseSko-kiparskem podjetja FKANJO KUNOVAR, pokopališče Sv. Sili — Ljubljana Putnik priredi. 5. septembra izlet a posebnim vlakom v Postojnsko jamo in na Rakek k odkritju spomenika Kralju Aleksandru I. Cena vožnji, vstopnina v jamo in potn. list Din 63.—. Cena kosilu na Rakeku Din 14.—. Cena večerji na Rakeku Din 10.—. 4. do 8. septembra izlet z avtobusom v Benetke, Padovo, Trst in Gorico z obiskom vojaškega pokopališča Redipuglie. Cena vožnji, prehrana, prenočišče, potni list in vodič v Benetkah Din 685. Vse druge informacije v biletarnicah Putnik v Gajevi ulici in v Hotelu »Metropol«. Prijave se ključujejo 31. t m. u— Kongres Zveze lekarniških sotrnd-nikov. v Ljubljani bo 5- in 6. septembra zasedal kongres Zvezo lekarniških sotrud-nikov. V našem mestu se bodo zbrali delegati iz vse države, da razpravljajo o perečih vpi-ašanjih svojega stanu in najdejo zanje kar najbolj rešitev. Zvezi je že doslej popolnoma uspelo rešiti vprašanje pokojninskega zavarovanja za vse lekarniške fcetrudnike in dispenzrnte v državi, ki so od 1934. zavarovani pri Pokojninskem zavoda v Ljuibljani Rešitve pa čakajo še mnoga druga važna vprašanja kakor n. pr. reguliranje dela ln plač v odnosu med lastniki lekarn in sotrudni-ki, dalje vprašanje novega ap.vtekarskega zakona, ureditev študija farmacije, položaj lekarnarjev v delavskem zavarovanju itd. Na sporedu kongresa je tudi referat o lekarniškem zad.ugaastvu, Oegar ideja se je že globoko zasidrala v lek-rniSkl stroki. Po kongresu, ki bo že tretji, ki ga lekarniški sotrudniki prirejajo v Slovenije, bodo napravili udeleženci izlet na Bled ln v okolico. Senčnat, brez prahu Je samo gostilniški vrt pri „Levu" s— Ponavljalni in dodatni lspitl na tr- fovskem učiliSčn »Christofor nini savod« v ijubljani. Domobranska 18. bodo dne 9. septembra. Rarp> red Je rasviden na oglasni deski ravnateljstva. — Redni pouk se prične dne 14 septembra. u— Enoletni trgorvsfci tečaj pri trgovskem učnem zavodu, Ljubljana, Kongresni trg 2. Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9—13 ln 4—6 ptl vodstvu zavoda. Docent Dr. Jos. CH0LEWA Ordinira od 1. DL TAVČARJEVA 9-1« od 11-12 In od 1-4 ure Zavese za okna, posteljna pregrinjala, blago za preobleke pohištva — največjo izbiro — zelo po ceni nudi nova trgovina Goričar, sv. Petra c. 30 n— Glasbena šola Nar. žel. glasb, društva »Sloga« v Ljubljani, sporoča, da bo vpisovanje gojencev od 1. do vključno 7. septembra vsak delavnik od a do 12. in od 15. do 18. ure v pisarni šole, Ljubljanski dvor, Praža-kova ulica, kjer so tudi razvidni vsi pogoji. Plaz ga j« zasul. Iz Godešiča pri Stari Loki so včeraj popoldne pripeljali v bolnišnico 34-letnega delavca Filipa Hostnika. Zasul ga je težek plaz zemlje, da je dobil hu- . Nje _ _ _ Sit Dil de notranje poškodbe, kritično. Njegovo stanjg, je ZOBOZDRAVNIK Dr. SAVO PIRC do 13. septembra ne ordinira. DENTIST TEHN. ROTAR GAŠPER GLEVCE — VIČ c. XHL 8. do preklica ob četrtkih ne sprejema. Dr. JAKŠA JOŽE zopet redno ordinira Dr. švajger Drago zopet redno ordinira Dr. L. JEŠE zopet redno ordinira ZOBOZDRAVNIK-SPECMALIST Dr. MIRKO KAMBIČ ZOPET BEDNO ORDINIRA Glmnastlčni tečaji T. K. D. Atene se zopet redno začno v četrtek 2. septembra. Dijaški tečaj od pol 6. do pol 7. ure 20.— Din, damski od pol 7. do pol 8. ure Din 30.— mesečno. V hotela Slon je kljub adaptaciji vedno 40 sob cenjenim gostom na razpolago. Vaše zdravje čuva „Lasta" sladna kava n— Opozarjamo na vpisovanje v naše glasbene zavode, ki bo po naslednjem redu: za državni konservatorij v dneh od 1. do 7. serpt dnevno od 9. do 12. ure. Sprejemni izpiti bodo 10. in 11. sept, redni pouk 16. sept V šolo Glasbene Matica bo vpisovanje 1., 2. in 8. sept., v soboto 4. sept. pop. bo od 3. ure dalje razdelitev ur pouka, redni pouk pa se prične v vseh razredih in oddelkih na šoli v torek, 7. sept. Za glasbeno-otroški vrtec se priglasi že sedaj sprejemajo, pouk pa 6e začne 1. oktobra. Vse podrobnosti v vežah obeh zavodov v Gosposki in Vegovi ulici. Iz Cella e— Iz celjske 3okoIske lupe. V proslavo (rojstnega dna Nj. Vel. kralja Petra II. bo na predvečer v nedeljo 5. septembra ob 20. šta-fetni tek z baklami po mestu Celju in sicer za prvenstvo okrožij. Vsako okrožje bo postavilo 4 tekače, tako da bo skupno 40 tekačev. Tekli bodo v obliki osmice izprad kolodvora po Cankarjevi, Kralja Petra cesti, Glavnem trgu, Gosposki, Prešernova in Žer-javovi ulici na Trg kralja Aleksandra, kjer bo cilj. Točno ob 20., ko se bo pričel tek, bo prižgala vsaka edinica najmanj po eiden »Kraljev kres«. — Zupne tekme v odbojki bodo S. septembra na Glaziji v Celju, kjer so tudi obl&čiinice. Vsi naj se takoj po prihodu vlakov podajo na Glazijo, k j or to zbor vseh odbojkarjev. Zakasnele prijave se po zamujenem roku ne bodo več sprejemale. Prijavite tudi sodnike v smislu okrožnice! Za polovično voznino 6e poslužite železniških objav. — Oblastne izbirne tekme v odbojki med kranjsko, ljubljansko, mariborsko ln ealjsko župo bodo 12. septembra na Glaziji v Celju. Prvaki teh tekem se bodo udeležili saveznih tekem 26. septembra v Beogradu. — Tekme v klasičnem peterobo-ju med jugoslovensko reprezentanco in C0S bodo 5. septembra v Bratislavi. Iz celjske sokolske župe se bosta udeležila teh tekem br. Urbančič in Stavbe. — Lahkoatletske tekme za prvenstvo sokolskih žup bodo 6. saptembra v Zagrebu. Udeležila se jih bo tudi oaljska župa, ki je lani dosegla prvo mesto. Izbirne tekme biodo danes na Glaziji * Caijr I a— Ce**, ruttava «ferii, fcrafcu. In Industrije je od 1. do 15. L m. oMakato okrog I 24.000 ljudi, med njimi tudi mnogo inoeem-eev. Obiskovalo! so s» izražali zelo pohvalno o razstavljenih predmetih, ki ao pričali o zmožnostih našega trgovca, obrtnika in in-duetrijca. Razstave sta se udeležila predvsem obrt in trgovina, dočim je bila industrija, ki ima v Celju svoje močno središče, slabo zastopana. Marsikatera nameravana prireditev v okviru razstav» je zaradi tehničnih ovir izostala. Prireditev je dosegla lep moralni uspeh, na finančni efekt pa je vplivalo pomanjkanje denarja, neugodno vre me in Mariborski teden, ki Je bil v istem času. Prihodnje leto nameravajo zopet prirediti Celjsko razstavo, ki pa bo morala biti organizirana temeljiteje in na krepkejSi finančni podlagi nego j« bila letošnja. e— Prometna nezgoda. Včeraj opoldne Je peljal neki voznik iz Savinjske doline po Gosposki ulici z vozom les proti Laškemu. Ko je privozil do nevarnega ovinka pri prehodu z Glavnega na Slomškov trg, je privozil nasproti z osebnim avtomobilom trgovec g. Rudolf Ferlež tz flt. Jurija ob juž. žel. Voznik je naglo potegnil konja nazaj, pri tem pa je zadel konj z glavo in komatom v platneno streho avtomobila in Jo raztrgal. Pri karambolu Je počila tudi sprednja »pa na avtomobilu. Ta in številne prejšnje nesreče na tem nevarnem mestu so resen opomin vsem voznikom, naj bodo pri vožnji na tem prehodu skrajno previdni. e— Uspešen lov ia sločineem. V potek okrog 18. se je splazil 83-letni brezposelni delavac Salko Dizdarevié iz Tuzle ▼ stanovanje cerkovnika Valentina Korošca v prvem nadstropju na Slomškovem trgu štev. 1. Stopil je v sobo, v kateri je ležal Korošee na divanu. Predrzni gost je vzel is omare Koroščevo popolnoma novo. 1300 din vredno obleko in izginil. Korošec je bedel, a ee ni ozrl na prišleca, ker Je bil prepričan, da je prišel v sobo eden izmed domačih. Korošec ima kuhinjo v pritličju hiše. Ko Je Sel Dizdarevié m:mo tuh'nje, je opaz;,a Ko-roščava nečakinja, ki je bila v kuhinji, da nosi zavitek ki ga malo prej, ko je stopil v hišo, še ni imel. Stopila je k stricu v I. nadstropje ln takoj opazila tatvino. Pohitela Je takoj ca storilcem in prosila pred Grofijo Jeitniškega paznika Mikliča za pomoč. Miklič Je skočil za beguncem ir ga dohitel pri vojašnici kralja Petra. Begunec ie odvrgal »-vifTk in pobegnil po Gosposki ulici na Sodno stezo, kjer sta ga préstregla viiji Jetnl-ški paznik Močilnik in paznik Podvanek ter ga izročila policiji. Na policiji so ugotovili, da je Dizdarevič že star znane« celjske po-bei je in da ga zasleduj» orožništvo v Mali Nedelji zaradi vlonme tatvine. IzročiM »o ga sodišču. e— Divjaški aar ad »»a Krekovi eesti. V petek Je 65-1 etn i brezposelni del vec Prano Skrbeč iz Pilgtanja v vinjenosti na Krekovi cesti braz povoda napadel mese.Tskega vajenca Antona Dediča iz Celja in ga sunil s nožem petkrat v glavo. Močno počkodo^ nI Dedič je odšel sam na reševalno postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč, Slirbca pa so aretirali. KI NO * ~ MATICA 21-24 Veliki Spljonažnl film ASE V Mož z dvojnim življenjem ln dvojno vloge Olga čehova W, Liebeneinsr Ob 11. uri dopoldne Izredna predstava mala Shirley Tempie ZLATI SODBOKI LOGA Zabavna veseloigra polna duhovitega humorja in komičnih zapletljajev INKOGNITO Gustav Fröhlich Hansi Knoteck 2221 UNION Velika muzikalna revija PLEŠEM ZA TEBE Predstave danes ob 15, IT, 19. in 21. urf V Matici in Unionu oeno normalna, v Slogi znižane. KINO METROPOL, prinaša danes ob 10. in 14. uri matineji — prekrasna zabavna opereta »PRI BELEM KONJIČKU«. Ob 16.15, 18.15 in 20.30 »NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ«. V glavni vlogi Harry Piel, pogumni junak s svojim zvestim tovarišem, čudovito dresi ranim ovčjim psom. Iz Maribora a— 200-letnieo rojstva Mikloša K «Limita in 80-letnico rojstva Franca Ivanocija proslavi 12. septembra t L prekmursko Muzejsko društvo v Kančovcih pri Goričkem. Prvemu bo društvo odkrilo spominsko ploščo, drugemu pa spomanik. Iz Maribora bo v primeru zadostne udeležbe vozil avtobus. a— Iz mestne »lužbe. Nastavljen je za irvozninskega kontrolorja vpokojenl železniški uradnik Alojzij Senčar. Dr. FR. KARUN, specijalist za zobne ln ustne bolezni, MARIBOR — GOSPOSKA 32 (vhod Volkmajerjeva 1) ZOPET ORDINIRA od L septembra naprej. a— Kanalizacija Koroške ceste. Zaradi gradbe novega kanala bo Koroška cesta od dne 30. avgusta dalje zaprta za vozni promet v odseku med Langusovo ulico ln Vodnikovim trgom. Specialist za ženske bolezni ln porodništvo MED. UNIV. Dr. FRAN TOPLAK zopet redno ordinira od 9-—11 ln 15—16 ure. Glavni trg št. 18. Glavni trg St. 18 a— Mariborčani v ljubljanskem radio. Ob priliki snočnjega propagandnega prexiavanja za naše Pohorje v ljubljanski radijski oddajni postaji je izpopolnil glasbeni del septet bratov Živko z 12 ljudskimi popevkami s ljuc Pohorja in njegove okolice v obdelavi skladatelja prof. Mirka. Drevi nastopi moški zbor železničarekega glasbenega društva »Drava« (zborovodja A. Horvat) in pevskega društva »Jadran« (zborovodja U. Vrabec) vsak z 10 točkami. Izvajanje glasbenih točk ee bo začelo ob 21.45 in bo trajalo do 22. ure. r DR. MARINI6 zopet ordinira v Korošce vi ulici SI 26, od 9.—11. in 14.—16. ure a— Vlomilel v »Pesniškem dvora«. Pri posestniku in trgovcu Ivanu Ferku na Pesni ci so včeraj v zgodnjih jutranjih urah vlomili v trgovino in odnesli s seboj vačjo množino manufakturnega blaga in totačnih izdelkov v skupni vrednosti 6.000 din. Kot vlomilca sumijo nekega delomržneža, ki se je že nekaj dni klatil okrog Ferkove domačije in ki ga 9edaj zasleduje orožništvo. a— V Prekmurju najden rimski srebrnik. Dijak šeruga je našel v Rankovcih rimski srebrnik triumvira Marka Antonija Z Jesenic s— Težave z dostavljanjem pošte. Jeseniška pošta ima od dne do dne večji delokrog in promet. Število prebivalstva in in uradov stalno narašča in mesto se močno širi daleč na okrog, tako da poštni urad le z največjo težavo zmaguje velik promet Poštno poslopje že več let ne ustreza svojemu namenu, povsod manjka pisarn za nove moči, ki so nujno potrebne. Število plsmonoi je z ozirom na veliko ozemlje, U ga morajo prahoditi pramajhno. z mlnu» lih dneh smo le enkrat na dan prejeli pošto. Na Hruäico in k Sv. Križu, kjer j« polno letovlščarjev, se pa ni dostavljala pošta, ker je pismonoša zboleL Skrajni čas je, da se ti nedostatki odpravijo, da ne bo trpel poštni promet in da se ne bodo tujci, predvsem inozemci nad našimi razmerami spogledovali a— Vpisovanje v v«e razrede drl. meščanske šole bo 1„ 2. tn 3. septembra. Popravni izpiti bodo 4. septembra, šolska maša 9. septembra ob 8. na Savi in prt« četek rednega pouka 10. septembra. Podrobnosti ao razvidne z rai^lasa na Sol« ski deski. s— Na gospodinjski šoli aa lesen'oe^ te vpisovanje L in 2. septan.^ra od 9. do 1* ure dopoldne v poslopju oenovne foie. N»> tančaejže informacije daje vocurtvo foie. a— Zvočni kino *»e, da me je groza, ko me pelje pot preko senožeti. — Obraze gledam. — Saj to niso več naši ljudje! Izpod klobukov j:m visijo lasje, po njih drsijo potne kaplje, srajce imajo raztrgane in prepojene z znojem, kakor da so v olju namočene in mrki so, nekam leseni pa neprijazni, da mi niti ne odzdravljajo. Pustim kosce in grem dalje, — nimam namena k tem na obisk, tam gori ob meji imam prijatelje, k njim grem pa jih bom povprašal kaj se je zgodilo, da vse tako molči, mrko gleda in stiska zobe, zakaj nekaj se je moralo zgoditi, vedno ni bilo tako. — Kolikokrat čujem govoriti kmeta, — — da celo moja mati tu in tam reče: »Zdaj je vse drugače, časih pa je bilo tako.« In m; razloži, da so takrat kmetje tudi plesali, danes pa menda že več ne vedo, da je ples stvar, ki razveseljuje človeka Bog ve koliko časa že niso plesali... Ne, lažem! — Zadnjič sem jih videl. — Pri Sveti Ani je bilo žegnanje, — žegnanje, kakor je pač navada, in kakršno se kaže na zunaj: lec-tarji, lončarji, konjske klobase — pol metra za dva dinarja, krčma, muzika 4n ples, pa sem prisluhnil tudi jaz, kajti tisti dan sem bil pri Ani. Ampak saj to ni bil ples! — Utrujeni, kot zemlja izmučeni ljudje so se vlačil' po sobi, podrsavali z nogami in jih premetavali okrog sebe, kakor da so svinčene, stiskali so čeljusti in mižali so, ker so se bali gledati drug drugemu v obraz, — niti eden ni zavriskal, ali udaril s peto po tleh, kakor je to za kmeta v modi; — — pač, eden je! — Ampak že potem ko se je napil, da sam sebe ni več poznal, X sredo sobe se je postavil, zavriskal, da je letelo skozi ušesa, udaril s peto po podu in dejal: »Hudič naj vzame vse! Tri tedne sem delal na cesti, pa sem zaslužek v pol ure zapil in še pijan nisein kakor bi se spodobilo«. Smešen človek, — kakor bi se v teh resnih časih res »spodobilo« hoditi okajen po cestah. — Pljunil j« in odšel, oni pa so plesali dalje, ker ga niso niti poslušali, menda so takšnih rzbruhov vajeni Tedaj sem si jih ogledal. — Ženske... Jezus moj, saj to niso ženske! — Vse je suho, bolno, jetika jim leze iz ust, da je ne morejo tajiti, četudi bi rade, — oči so mrtve, brez ognja, brez barve, kakor da so vodene, le čeljusti so jih in vratovi pa dolge roke, bi segajo doli do kolen. Med delom rf jih flovek m most U)» cflcgaB. Ser m KV ni/I sključene k «uniji in «prijete s njo. V«!™ H V» M da so zarasti« is nje, — kakor da so gobe. Tu pa tam so se poskušale držati pokonci, alf. kaj ko je hrbtišče krivo, presiljeno in pretegnjeno, da leze skupaj in so ne da zravnati — Kakšen postaja t» «od: bolehen, jetVčen, Aliy I I A CT A B CT A zanič! In nihče mu ne priskoči na pomoč. vUlVI lil Ad IM K C I M Moj Bog, moj bog! — Saj bo vse propadlo! — Skozi vrst» so kukali otroci kakor j» pač otroška navada; sprva so bili plahi ta no- POTOA ELASTIČNOST odločni, pa so se počasi toliko privadili HO*. PCEPBEÒ PONOGENE PETE. ZELO TBPEŽNA IN POCENI da so upali v sobo. Med nogami plesalcev so se motalf, ovohavali, kje bi se dalo kaj dobiti in oprezovali. Ko bi kdo videl to deco! In to bo bodoča generacija našega naroda, ki bo rodila dalje. — Kaj se bo tzleglo iz tega! — Klicali »o jih k mizam, jim dajali vina ter jih posajali k sebi: »Pij, Jakec, pij, da ne boš čutil gladu, vino ga lajša!« — To ni bilo žegnanje kakor ga poznamo 1» knjig, to je bila skupščina sestradancev, ko molče legajo v grob, a se še v pred-smrtni borb: zavrte, nezavestno, sami od sebe, kakor okužena podgana pred poginom. Danes sem šel dalje gori. Tam so Apače, tam so Stogovci, Sladki vrh, Šent II j, tam ■ ■ ■ • > am > n C HP A poznam ljudi. Nekoč smo bili skupaj pa Vi7 U |Y| IÜMO I A KC I A so me povabili, naj jih pridem obiskat. Po__ večini so šolniki, nekateri se mladi, am- TJGOSU ODOEK. PALMA pak trdni, domovino ljubijo in mišice si vežbajo, da bodo lahko odrinili kamen socialnih krivec, ki leži kakor mora nad človeštvom, ampak zdaj jih nisem našel več. Novi ljudje so tam, — tuji so mi, in neprijazno me gledajo. Ne vedo, kje so moji znanci. Pomrli niso, le ni jih. — Če jih pa n', jih pač ni, kaj bi spraševal dalje ! — Šel sem po vaseh, zakaj tudi tam imam znance, Mura je šumela, tu in tam se je cul klokot njene vode, ki se je zaletavala v ovinke in prah se je kadil po cesti, kajti ta veter je strašen, prah dviga in vam praši po zraku, da je groza, prahu pa je tudi toliko, menda sega meter pod cestno površino. Majhen trg, krčma, muzrka. »Kaj je tu tudi žegnanje?« vprašam. Pa mi povedo, da ne. Izletniki iz Avstrije in Nemčije prihajajo, prijazni so, za pijačo dajo, tudi za jed, in vsa vas se gosti, pije in pleše. Pogledam v gostrlno: kratke irha-ste hlače migetajo po sobi, gole mišičaste roke se oklepajo kmečkih deklet, usta jim govorijo o lepotah in dobrotah njihove zemlje, — obraz» deklet se začenjajo dvigati, žareti, utrujenost zginja z njih, ustnice se vlečejo na smeh :n srce tolče, um pa hrepeni po tisti lepi blaženi deželi. — Kako bi tudi ne, ko pa tu človek ne more ne živeti ne umreti, in tam po koteh sedijo okostnjaki namesto fantov, to pa so hru- sti, močni, ta zdravf, da je veselje. — Za mizami sedijo kmetje, — celo mladina sme prisesti, — med nje pa so pomešani izletniki. Vino teče, klobase dišijo, dim av gar in cigaret se vleče po sobi, za pečjo Tazteza muzikant harmoniko, duše kmetov pa se upogibajo, lezejo, padajo, se vnema-jo in zagore, ampak tisti ogenj je nevaren, zakaj gori iz sovraštva in mržnje. — Pod noč je veselica končana: pozdravljanje, objemanje, pobratimstva; razhajajo se in ®e hrupno pozdravljajo: »Heil! — Heil!« in zdi se, da naš človek drugega pozdrava sploh ne pozna več. — Kmetje še ostajajo v krčmi; uro, morda oelo dve še posede, da se pora zgo vor i jo med seboj. »O, ko bi že bilo, — ko bi že brž bilo 1« čujem in grem, kajti tu ne b? rad prenočeval, tu se nekaj kuha, saj se že sliši vrenje pa še vedno dolagajo kurivo. — Zdi se mi. da ne pojdem več na obiske, saj sleherni dan doživim kaj, kar me po-pari, in na vsakem koraku zadenem na Avstrijca ali Nemca, kakor na gosenico, jaz pa gosenre nimam rad, ker lazijo povsod, — samo žrejo in delajo škodo. Doma bom ostal, kaj bi hodil okrog in gledal vso to žalost. Če sem sam, me tu in tam zajamejo celo vesele misli. Morda pa se bo le našel kdo in napravil, kar bi bilo potrebno, potem pa bom zopet hodil po sprehodih. Ignac Koprivea, Meja nas Dne 5. septembra bo na Rakeku svečano odkrit sporne* nik Velikemu kralju Reditelji bodo tofao odfcazaM vsem Rakek, 28. avgusta. Odibor za postavitev spomenika kralju Aleksandru L Zedinitelju na Rakeku iima zidaj zadnji teden pred odkritjem polne roke dela. Od vsepovsod prihajajo prijav© društev, deputacij, šol. Posebni odsek ureja slavnostni prostor, prenavljalna dela na ie-lezniški postaji se nadaljujejo. Prijavljeni sta godba dravske divizije in častna četa vojakov s polkovno zastavo. Še nikoli ni bil Rakek v takem pripravljanju in v takem razpoloženju. Le včasih prekinejo ta tempo kratki pljuski, s katerimi letošnjo poletje prav nič ne varčuje. Tudi ob nezanesljivem vremenu ne sme prireditev iz svojega velikega veličastnega okvira. Mislimo, da je udeležba vse Notranjske zagotovljena ob vsakem vremenu. Veliko važnost polaga odbor na to. da m vsa društva, v»e deputacije, vse fole udeleže odkritja s svojimi prapori, ki se bodo na čelu defileja poklonili »kupno spominu velikega pokojnika. Defileja »e udeleži le uniformirano članstvo. Vse Sole naj bodo na slavnostnem prostoru najpozneje med 14. in pol 15. uro, ostali udeleženci pa do 14.80. prostor, tako da bo tag pred postajo ob prihodu vlaka ob 15. brezhibno urejen. Takoj po prihodu kraljevega zastopnika in ostalih visokih gostov se bo izvršil svečani akt odkritja s pozdravom predsednika odbora, s slavnostnim govorom tajnik«, in nato • prevzemom spomenika v varstvo in oskrbo po občini Rakeku. Pri polaganju vencev ne bo govorov, temveč bo vsak polagatelj izrekel le posvetilo nesmrtnemu kralju. Nato bo defile po doloòenem programu, ki bo objavljen vse tri dni pred odkritjem v vseh dnevnikih in na katerega opozarjamo posebej v*e udeležen««. Tako misli odbor, da bo ofidefam svdSv nost končana nekako ob 17. uri, nato bo na vseh prostorih pred postajo velika narodna nabava « sodelovanjem vojaSke godb«, g»- rknlo loge« b Ljubljane. Ibe b Cerknice in. pevskega dru- silake god b étva »Slog< Priprave ln prijav© so veHke, kakor pač sasluži taka vsenarodna prireditev. To bo dan vse Notranjske, vsega obmejnega prebivalstva od Snežnika do žirovskih hribov, Notranjd, pripravite se za 5. september! m oaval^r^oS 3* r," običajna fetiši iSEli Fr enee F eržou : Zarota Gospod Hermenegild Gogy je navzlic Jako špasnemu imenu izvi-sten Slovenec. Ime Hermenegild so mu dali pri krstu po tedanji modi in je zato značilen odraz takratne dobe; priimek Gogy pa po krstnem listu njegovega očeta, trdne kraške korenine. Kako pa so nekdaj mrcvarili po žup-nih uradih lepa slovenska imena, vemo že vsi na premnogih vzgledih. Ce bi torej kdo kaj nepristnega sumil, naj kar izroči to besedo učenim jezikoslovcem mlajše kulturne skupine; tam naj jo razluščijo, pa bo že vraga videl. Hermenegild Gogy je odličen Slovenec. Ne po uniformi! On je Se iz let, ko po partijskih zakonih za to narodnost ni bila predpisana uniforma ter so celo narodne noše nagnali iz cerkve in od procesije češ, da so maškare. Tudi ne po pretepanju okoli slovenske zastave! ' — ' V 1 ----- ; - _ „ nego samo tako po izrazitih lastnostih, ki so di-ka in ponos našega rodu in najzanesljivejše spoznavalno znamenje; po domače ne-ovrgljiv dokaz. Med drugim je posebno omembe vredno: Po svoji stroki je Gogy finančni uradnik. Navzlic tej poklicno dokazani sposobnosti vodi domače in hišne finance njegova žena Ida, jako sp etna gospodinja; pridna in energična žena. Vsakega prvega prinese vse prejemke Se gorke iz pisarne, izroči toll Urea potrdila; zadrži samo nekaj malega drobiža in pa — komisije: vse skupaj za par četrtlnk dnevno. V poglavitnem svojstvu dobrega «akon-ca nesporno dober, tradicijonalen Slovenec! Potem Jako rad hodi v cerkev. Vsako nedeljo in zapovedan praznik k sv. maši Ponavadi malo zakasni v začetku in hiti pred koncem, toda to pa le radi gnječe, Id je — vsaj v cerkvi — ne more trpeti. Je silno dobrosrčen in ljudomil, postrež-ljiv in vljuden, navzgor pohleven in poslušen, navzdol pa primerno trd in gospodujoč; rojen uradnik. Zato nima sovražnikov, kar je pri drugih mogoče samo še v nekro-logih. In kar je glavna osobina slovenskega človeka: obrajta vinsko kapljico. Zato je jako hud na treznostno gibanje in vse tiste, ki so motovilili tam okrog: — Kaj si to, vraga, izmišljujejo? Ali ni sam Noe sadil vinske trte? Ali je mogoča sv. maša brez te žlahtne tekočine? Ali niso največji pesniški geniji prepevali slava zlati vinski kaplji? Ali ga ne priporočajo zdravniki za zdravje? Kaj bi bili Prešeren, Cankar in vsa naša uboga literatura brez vinca žlahtnega?! Zdaj pa vse to proglašajo za alkohol in poštene Slovence za pijance! — Tako modruje pri drugi, tretji četrtinki. Pri četrti pa se nasloni na mizo s komol- da zakrije spodnji del obraza, s prsti pa bobna po licu, kakor bi ga masiral zoper zobobol. Potem pa ne govori več. Kadar bi ne bilo dovolj denarja, prilije kateri prijateljev, ki jih ima vsepovsod. In če to traja predolgo, se pojavi žena Ida. Kadar ni mnogo gostov, kar naravnost: — Ali še ni čas domov? Kaj si pozabil na večerjo? — Gogy časih kaj reče, časih nič. Vstane in gre Ce je mnogo ljudi, tedaj Ida ostane v veži, pa ga dà poklicati po natakarici ali po katerem domačih, da mu ima nekaj sil- cem levice, desno roko pa položi na lice, . no važnega povedati, Qd tam* ga potem ni »JUTRO« «L »T Vcflcfta. Ä Km. 1^37- 49 MORSKI KRAGULJ Tsamani se je hudobno irnflimmmnji To je Ajuba «Jezilo. Skapiljenec je čutil, dia se mu ma jejo tfa «La pod nogami če bi njegova gospodarica izgubila vpliv, bi postal tudi on j^olj prah pod vezirie-y&rni hrezpetniki. »J^T68®8 S6' 101 kusrama,« ga Je po- dražil Tsamani, »tvoja mlahava mast vallavi kakor imoa^e. Pa se imaš tudi res zakaj tresti; tvoji dnevi so šteti, ti oče ničesa.« »Pes, ali se mi rogaš?« je zavreščal skoipttjenec. »Ti amerjaš men« s psom?« Tsamani je pljunil na evnuhov© senco. »Teci povedat tvoji gospe, da bom kupil framkovsko devico. Reci ji, da jo hoče moj gospod vzeti za ženo, feaiöor je nekdaj vzel FanzUejo, da jo privede pravi veri v naročje in Iztrga šejtami ta predestini dragulj. Če hočeš, la-hfko dodaš tud! to, da mi jo je rečeno kupiti, pa naj bi stala tisoč filipov. Nu, le teci rxmesi ji ra-bostno novico, o oče vetra, iu Allah ti napihni Kvot.« Gibamo, podjetno in porogljivo se je obrnil in odSeL »Naj ti sinov? poginejo,« je zarjovel skoplljenec, na pòi blazen od teh strašnih reči. A Tmornà m * h Mgnufeutl fc me zaJMicsi: »Tvoji sinovi pa naj vai postanejo sultani, o Ajub, biser evnuhov!« Tresoč se od togoU, m Je AJufo s to do novico odkotatM pred obličje svoje gospe. V blazni nomati ga Je portuSala. RotÜka Je AMa-ha, naj pošlje svojo Metov na njenega gospodarja in na sužnjo; naj jfcma zdrobi boati, poèmi obraza in stori, dia njiju meao segni je. Preklinjala je z vso gorečnostjo žensike, rojen« in vzgojene v pravi veri Ko je pirvi divji izbruh minil, je nekaj časa sedella in mriko prernjš^evala. Nazadnje je poskočila, velela Ajuibu, naj pogleda, al! ofihče ne vleče na uho in aašepetada: »Aju/b, uforeniti morava nelkaj, pa hitro, drugače smo vsi izgubljeni Sakr elBahr nas bovpirah poteptali.« Nenadna misel ji je preéinMa gihavto in storila, da je aa tneniutefk utihnila. »Tako mi Alla-ha, morda je samo zato pripeljal to bledolllčnico semlcaj! A ti mi moraš pomagati, da izpodnesem njegove in paševe naörte, öe ne, si tudi ti uničen, Ajub.« »Da izpodneseš paševe načrte?« je prerpadtem ponovili akopljenec. »Paševe načrte?« »Najprej je treba spraviti frankovsttto deldimo iz njegovega dosega.« »To je dobra mise! — aka&o, kako?« »Kako? Ali ni v tvoji z mastjo zaflitó butici prav nobene pameti več? Predramiti moraš Tfeamanija in kupiti deklino zame. Potem se bo že poskrbelo, (db t&o ki hitra sled.« Ajub Je PhU»H ohlapna Sica so mu sadigeta* la: »In... bi stroški? Ali 4 pomislila na stroška, o Fenzile? In kaj bo a nama, še Asad zve?« »Ne bo zvedeti, ki če sva, bo dekle zdavnaj kdo ve kje, in Asad se bo moren vdati v to, kar Je bilo zapisano. To skrb prepusti meni.« »Gospa, gpepa,« je zastokal toflstokepec In zvC debele roke, »ne upam se... « »Kaj se ne upaš? Če ti ufcažem, da kupi sužnjo zame, in ti dam denar, kaj ti Je vse drugo mar, ti pes? Ostalo stori kdo džrug, kt bo mož. Torej poslušaj: dam ti ves denar, kolikor ga imam, kakih petnajst sto füjpov. Vse, kar prihraniš, bodi tvoje.« Skopdjenec je pcmMIL Konec koncev ga ne more nihče grajati, ako izvsifi goepejfai ukaz, in oeió dobiček Be mu obeta, kakopak — da, in koflJtašna slast, če bo moged predražiti Tsemanija ter ga praiznih rok posteti domov, pred obličje razsrjene-ga, besnega gospodarja! Ajub je razprostrt roke in se r znamenje svoje vdanosti globoko priklonil. DESETO POGLAVJE Semenj sužnjev Bučam, je trobent ia rožljanje tamtamov je oznanjalo piričetek dražbe na Sok ed Abedu. Prodajalci so pozaprli svoje topioe, hebrejski draguljar se je voečbdje ter prepustil Stopnice prt Jami varuhom sejma. Hitro so se zbrali veliki trgovci ln posedi po stopnicah, ostala množica pa ae je zazvretila ob južnem in zabtodnem zidu. Orni vodonosci v belih turbamih in s palmovimi metitaami v roikah so jedi škropiti tla, da bi bito manj prahu, kadar pridejo sužnji in kupci Trobente so utihnile, nato pa znova rezko zazvenele, Gftoboba tihota je nastala. Drhal ob vratih se je razmaknila na desno in levo, in tehtno in dostojanstveno so stopili v odprti prostor trije dalai! možtfe visoke rasti, oblečeni v dolge bele halje. Na zahodnem koncu dolgega zidu so obstali, in prvi dalai se Je ustavil korak pred spremljevalcem. Vrvež glasov se je ob njihovem prihodu prt-hulil vsiMjajoč šepet, nato v slabotno brenčanje, in nazadnje zamrl. V slovesnem obnašanju dala« lov je bilo nekaj duhovniškega; podoba je bilo, kakor da bi opravljali bogoslužno dejanje. S pobešenimi očmi, kakor dia bi bil globoko za* mišljen, Je vodja dal&lov nekaj trenutkov molče stal prefl gledalci; nafto je v enoličnem petju po» vzdigna glas in je! % iztegnjenimi rokami prositi nebeškega blagoslova: »V imenu Allaha, Usmiljenja polnega. Usmiljenega, ki je ustvaril ^oveka iz kepic krvi! Vse y nebesih in na zemlji sitavi Allaha, Vsemogočnega, Modrega! Njegovo je kreljevisfbvo v nebesih in na zemlji. On zbuja življenje, On ubija, Njegova je oblast nad vsemi stvarmi On je prvi in Poslednji, Vidkü in -Nevidni, On pozna vse reči!« Gospodarska kriza na Koroškem Zastoj v lesnem gospodarstvu Se traja — Slaba rentabilnost živinoreje — Naraščanje števila prisilnih dražb — Kmet brez kredita — Nazadovanje tujskega prometa Beljak, konec avgusta. Koroška ima v gls mem tri važne vire dohodkov: les, živinorejo in tujski promet. Industrija, ki nima zveze z lesom, je tako malenkostna, da njena konjunktura ali kriza za splošno gospodarstvo v deželi skoro ne prihaja v poštev. To dejstvo se zlasti danes močno občuti; čeprav je zaradi splošnega oboroževanja večji del industrijskih obratov že dosegel ali celo prekosil produkcijo konjunkturnega leta 1929, v koroškem gospodarstvu ni videti zboljšanja. Za kmete se je položaj celo Se poslabšal, kajti industrijski proizvodi so se podražili za povprečno 10%, cene kmet-skih proizvodov pa so ostale neizpreme-njene ali pa so še padle. Lesna trgovina na Koroškem je še vedno v zastoju. Sporazum z Nemčijo ni izpolnil pričakovanj; izvoz lesa v Nemčijo se ni skoro nič povečal. Italija kupuje les v veliki meri zopet v Jugoslaviji, ker ga dobiva tam ceneje kakor iz Avstrije. Poleg tega ovira izvoz iz Avstrije v Italijo veliki znesek avstrijskih terjatev iz sank-cijske dobe, Id še vedno niso poravnane. A še ta les, kar se ga izvaža, gre po ogromni večini iz skladišč velikih lesnih podjetij, ki so si v zadnjih letih zbrale ogromne zaloge okroglega in rezanega lesa. Kmet lesa še vedno ne more prodati. Kriza koroškega kmeta Je zelo huda. Zgovoren dokaz za to je dejstvo, da Je od okroglo 24.000 kmetijskih posestev na Koroškem 4300 pod prisilno upravo, ki je bila v veliki meri odrejena od davčnih oblasti. Koroški kmet ima namreč svoje gospodarstvo tako urejeno, da je plačeval davke z izkupičkom za prodani les. Lesa sedaj prodati ne more, drugih denarnih virov pa nima, zato tudi davkov ne more v redu plačevati V zadnjih letih je padla tudi rentabilnost živinoreje. Surovo maslo se je še pred petimi leti prodajalo po 8 šilingov (50 Din) kilogram, danes se proda le najfinejše še po 3 šilinge. Cena goveji živini je padla za tretjino ali še več, davki pa so v istem času narasli skoro za četrtino. Ko je odpadel dohodek iz lesa, so se začeli prazniti hlevi. Danes je na Koroškem okrog 4600 konj manj kakor pred 10 leti. Za 600 glav se je znižalo tudi število goveda, dočim je v ostalih avstrijskih deželah ostalo to število nespremenjeno ali je celo zraslo. Kmetska kriza je zato na Koroškem najhujša v vsej Avstriji. Koroški kmet vidno propada. Pred vojno je bilo prisilno prodanih povprečno po 37 kmetij na leto, sedaj jih pride na boben vsako leto po več sto. Cena zemlje je zaradi tega padla skoro za polovico, pa še vedno se prisilne prodaje mnogokrat ne morejo izvršiti, ker nI kupca, ki bi mogel zemljo plačati. Ta okoliščina tudi pojasnjuje, zakaj je toliko prisilnih uprav. Huda, toda naravna posledica teh razmer je, da koroški kmet nima več kredita. Čeprav na Koroškem nismo imeli slične krize denarnih zavodov, kakršna je v Slo- veniji, kmet v svojih zadrugah ali drugih denarnih zavodih ne more dobiti posojila Zato pa so se pojavili špekulanti, ki prav oderuško izkoriščajo kmetsko stisko. Naj za primer navedem, da si je pred petimi leti neki slovenski kmet na Koroškem Izposodil od spekulantskega zavoda 9000 šilingov (okrog 75.000 Din); v teh petih letih Je plačal 7250 šilingov za obresti opomine in druge stroške. Plačal Je torej že več ko dva tretjini Izposojene vsote, kljub temu pa je še vedno dolžan polni znesek. Seveda mora zaradi tega propasti. Tretji glavni vir koroških dohodkov J« tujski promet Tudi ta panoga je od leta do leta slabša. Ob Vrbskem jezeru Je bila letošnja glavna sezona že kar porazna. Večina hotelov je obratovala samo napol, nekateri pa so bili prisiljeni celo popolnoma zapreti svoje obrate. Kljub lanskemu sporazumu med Avstrijo in Nemčijo je pričakovani dotok tujcev lz Nemčije popolnoma izostaL Stalnih rajhovskih gostov na KoroSkem skoro ni bilo, samo večje ali manjše izletniške družba so se ustavljale za dva, tri dni. Gostje z Dunaja in ostalih avstrijskih mest so šli večinoma v Italijo, deloma tudi v Jugoslavijo, ker so jim koroška letovišča predraga Samo ob manjših Jezerih ob Baškem, Klopinskem In Hodiškem, je bil tujski promet večji, ker so cene tam precej nižje, kakor ob Vrbskem jezeru. Vendar pa so ta letovišča tako majhna, da za splošno gospodarstvo ne prihajajo v poštev. Se nečesa pri tem gospodarskem pregledu Koroške ni mogoče prezreti, namreč zapostavljanja s strani države. Za gradnjo voznih poti v hribih Je bil določen kredit 21 milijonov šilingov. Od tega je dobila Koroška samo poldrugi milijon, dočim je mnogo manjša Predarlska dobila preko 2 milijona. Enako je zapostavljanje pri gradnji cest Na Koroškem Je še nad polovica cest nedograjenih in nemodemizira-nih. Na Štajerskem in Predarlskem t«kih cest ni niti ena četrtina, v ostalih pokrajinah pa še manj. Najhujše se vidi to zapostavljanje v slovenskem delu dežele. Tam ni v celoti modernizirana niti ena cesta, z edino Izjemo takozvane Packstras-se, ki pa je izrazito strateška cesta. Iz vsega tega sledi, da se na Koroškem še prav nič ne pozna omiljenje krize, o kakršnem govore v arugih avstrijskih deželah. če se država za Koroško ne bo bolj zavzela, se bo propadanje in nazadovanje celo še nadaljevalo PhiHpsovi radio aparati — simSonijska serija Lanskoletna simfonijska serija je pomenila nespom uspeh, ker je prinesla razen vseh odlik, ki jih imajo tudi druge mark«, še patentirane izume m izpopolnitve ilaeti v reprodukciji zvoka. Bolj&i ton... pod tem geslom so zgrajeni tudi letošnji Philipeovi sprejemniki sim-fomijake serije 38. Nova temeljita raziskovanja v PhSipso-wh laboratorijih so nam omogočila za to sezono radio aparate, ki bodo strokovnjaka kakor laika v vsakem pogledu iznenadiii. V okviru radio razstave na zagrebškem velesejmu pa glede na novo radio sezono želimo našim čitateljem in prijateljem ra-diofonije na kratko predočiti prednosti nove eimfonijske serije 38. »En sam gumb« se je Se bolj izpopolnil, postal je »raidio-robot«. vršeč funkcije več gumbov, s to Philipeovo ekskluzivnoetjo je Bastava docela mehanizirana. »Boljša, zvočna reprodukcija« z nadaljno izpopolnitvijo nizkofTekvenčnega ojačeva-nja, ki preprečuje spačenje tonov, kar je ibalo lani odkrito, ter z boljšim zvočnikom in poeebnim okrovom proti resonanci. »Razpršilec zvoka«, novo pomožno sredstvo v membrani zvočnika, ki skrbi za pravilno porazdelitev zvoka v prostoru. »Šaeija v bloku«, nov način konstrukcije šasije v treh blokih, kar je pogoj za ceneno gradnjo in lepši »standard« superjev. »Nov način regulacije tona« pri aparatih na »monogumb« 8 pomočjo avtomatskega regulatorja za visoke in nizke tone, b čemer se doeeie Se bolj naravna in čista reprodukcija. »Izboljšana preklopna skala« s stekleno skalo v eni barvi in z magičnimi puščicami za označen je vklopljenega valovnega paeu. Nore rdeče »Mtnbrafcfc« elektronke izpopolnjene v Phiüpeoväh laboratorijih, ki predstavljajo najdovrSenejSo konstrukcijo te tehniške panoge. »Univerzalni sprejemniki ta vee vrste toka«. Vsi modeli v lesenih šaituljah se lahko s poeebnim ugrajenim dodatkom uporabljajo na izmeničnem aiti enakomernem toku. »Modema linija« v podolgovati obliki simbolizira harmonični »zlati prerez« v konstrukciji šatulje; najprvo je bilo treba najti preklopno skalo in »monogumb«, potem šele so bili mogoči dovršeni simetrični sprejemniki. »Podolgovata šaeija«. Nove fiaeije eo se morale prilagoditi moderni liniji sprejemnikov; podolgovate, nizke šasije omogočajo pregledno montažo, olajšujejo ev. popravila in pregled. »Občutljiva regulacija«. Posebna naprava avtomatično zavre monogumb, kadar je leta točno nastavljen na poetajo, ki jo oščemo. »Zvočni kontrasti«. Posebna naprava regulira pojačanje tonov med glasnejšimi in tišjimi glasbenimi prehodi. »Razsvetljena skala«. Novo izumljen in konstruiran kazalec, ki se eam razsvetljuje. »Koncertni zvočnik«. Novo konstruirani zvočnik poeebno velikih dimenzij, reprodu-cira glasbo in govor z doslej nesJuteno lepoto in naravnostjo. Širša uporaba nizkofrekvenčnega stika« proti popačenju glaeov, ki deluje zdaj ne samo pri radio sprejemu, ampak tudi pri reprodukciji gramofonskih plošč. »Poeebno močna končna 6topnja« z dvema. ipentodama skupnega učinka 18 watov. Zgoraj navedena dejstva so najboljši dokaz pionirskega dela Philipsa na polju ra-diofonije in zaslužijo vso pozornost. Ali znate izračunati? Danes pa spet nekaj za računarje. Preprost račun, ki pa vam vendar utegne napraviti nekaj preglavic. Sicer pa poskusite! Trije prijatelji so dobili naročilo, da morajo napraviti šest čolnov in opravili so to delo v štirih dnevih in pol. Potem je prišlo naročilo še za dva čolna, toda delati je utegnil samo eden izmed treh prijateljev. Koliko časa je potreboval, da je svoje delo opravil? Izračunajte to in pošljite rešitev najpozneje do petka. Napisana naj bo na dopisnici, ki naj ima v kotu opozorilo: »Uganka kluba Metle«. Med pridne reševalce bo stric Matic spet razdelil nekaj lepih nagrad. Kozanturniko vi otroci To pot so se Metlarji potrudili in poslali vse polno rešitev. Le majhno število je bilo med njimi nepravilnih. Uganka se razreši na ta način, da sta imela gospod Ko-zamurnik in vdova, ki Jo Je vzel, v prvem zakonu vsak po troje otrok, v zakonu pa se jih jima je rodile v prvih desetih letih še šest. Tako je imel vsak od njiju po devet svojih otrok. Med reševalce Je stric Matic razdelil po žrebu naslednje nagrade: Anita Kastelčeva iz Novega mesta, Ljubljanska cesta 15. dobi »Tigrove zobe«. Slavica Selanova, Beograd, Zlatiborska 66., dobi roman »Blagajna velikega vojvode«. Janez Gsehnan, Smarji pri Jelšah, dobi roman »Pater Kajetan«. Pavla Kolarič, Trieste, S. Giovanni eup. 1069 dobi »Roman treh src«. Roza Urfcančlfi, Gradlsch« 54, Obruva St Maria, dobi roman »2elezna cesta«. Janko Kos lz Ljubljane, Idrijska 3, Anatolia Pettauer iz Ljubljane, Zaloška c. 1, Vladislava R ustja iz Kočevja, Mari Volk iz St. Vida pri Stični in D. Kostanjšek, Celje-Polule 33, pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«. R ATI O Podroben program ljubljanske ln vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni ln bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »N a S Val«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Nedelja 29. avgusta Ljubljana 8: flavto solo igra g. Filip Bernard, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 9; Cas, poročila, spored. _ 9.15: Vesel jutranji potzdr&v (Radio orkester). — 10.15: Verski govor (dr. Gvido Rant). — 10.30: Prenos spominske svečanosti Zveze bojevnikov z Brezij. _ 12: Spomini na Joh. Straussa. — 13: Cae, vreme, poročila, spored, obvestila. — 13.15; Prelovec - Bernard; Venček narodnih pesmi g spremije-vanjém Radio orkestra, poje g. Roman Po-trovčič. — 17; Kmetijska gospodarska navodila in poročila. — 17.30: Venčki slovenskih narodnih e spremljevanjem Radio orkestra po jo gdč. Poldka Zupanova, gdč, Bogdana Stritarjeva, gg. Jean Franzi in Tone Petrovčič. _ 19: Ca*, vreme, poročila spored, obveetila. — 19.30: Nac. ura: Etika naših narodnih umotvorov (dr. Ksenija Ata-nasijevič). — 19.50: Harmonika solo. g. Stante Milan. _ 20.30: Koncert ruskega seketeta. — 21.15- Radio orkester. Ponedeljek 30 avgnst& LJubljana 12: Pesmi iz operet (plašče), — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spe« red, obvestila. — 13.15; Schubertove pe* smi (plošče). — 14; Vreme, poročila. —« 19: Prenos Mozartove opere »Figarova svatba« iz Salzburga. — 22.40: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. Beograd 17.20: Lahka glasba s plošč. —, 18.10: Narodna glasba. — 18.40- Koncert orkestra in solistov — 20: Rosslnijeva opera »Seviljski brivec< (ploäöe). _ 22.15t Orkestralen koncert. — Zagreb 17.15t Lahka glasba. — 19.05: Prenos Mozartove opere »Figarova, svatba« lz Salzburg». — 22.40; Lahka -in plesna muzika. _- Praga 19.10: Odlomki iz slovaških, operet. — 20.15: Dvorakova serenada v es-duru za godala. — 20.40: Zvočna igra. — 21.30: Beethoven: Irske pesmi. — 22-20; Lahka tn plesna muzfka" g ploSČ. — Varšava 19: Pester glasbeni orogram. — 20: Odlomki iz zvočnih filmov. _ 22: Zborovsko petje. — 22.30: Lahka glasba s plošč. — Dunaj 12.20: Koncert orkestra- — 16.05; Odlomki iz zvočnih filmov. — 17.40: Dvofak: Ciganske melodije. — 17.55; Klavirski koncert — 19.05: Prenos Mozartove opere »Figarova svatba« iz Salzburga. — 22.55: Lahka godba lin ples. _ Berlin 19.15; Schubertove komorne skladbe. — 20.10: Lahka godba. — 21: Zgodovinska spevoigra. _ 22-30: Lahka godba in ples. — München 19: Vedra muzika. — 21.10: Pevski koncert — 22.30 Prenos iz Stuttgarts. _ Stuttgart 19: Vedra glasba za delopust. — 21-15: Vlrtuozma glaSba. — 22.30: Nočni koncert ln ples. — 24: Orkestralen kon oert. Tonefc SL svgtsta Ljubljana 12: Odlomki iz oper (ptaSöe)> — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila, — 13.15: Koncert Radio orkestra. — 14; Vreme, borza. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19-30: Nac- ura; Vas in mesto v naši napredni glasbi (komponist Anton Dobronič). — 19.50: 10 minut zabave. — 20-10: Ri-barstvo v dravski banovini (g. Alojzij ßulgaj). — 20-30: Večer operetne glasbe. Sodelujeta gdč. Jelka Igličeva ln Radio orkester. — 22; Cas, vreme, poročila, spored. — 2215: Godba za ples (plošče). Beograd 17.20: Pevska ura. — 17.50: Orkestralen koncert, vmes plošče. — 19-50: Lahka glasba. — 20: Rezervirano za prenos. — 22.15; Jugoslovenska glasba. — Zagreb 20: Skladbe za klarinet. — 20.30: Tamburaški zbor. — 21: Godba na pihala. — 22.20: Lahka godba in ples. — Praga 19.05: Prenos Mozartove opere »Čarobna piščal« iz Salzburga, — 22.40; Lahka glasba s pložč. — Varšava 19.15: Komorna glasba. — 20.20: Lahka in plesna muzika, — 22: Arije in pesmi- — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra — 16.05; Lahka glasba. — 17.30: Arije in pesmi. — 19.25: Koncert orkestra in solistov. — 21.15: Zvočne slike — 21.40: Lahka glasba s plošč. — 22.20; Lahka godba orkestra. — 23: Plesna muzika. — Berlin 19.15: Koncert Mozartove glasbe. — 20-10: Pester glasbeni program. — 22.30: Lahka in plesna muzika iz Hamburga. — München 19: Dve uri interesantne kriminalistike. — 21-10; Koncert komorne glasbe. — 22.30: Lahka godba in ples. — Stuttgart 19; Lahka glasba s plošč. — 20: Zvočne slike. — 22.30: Kakor Berlin. — 24: No6-ni koncert- defile narodov. težko spraviti na cesto. Kajti gospa Ida je velika, močna in energična. Pa postaja vse težje; ta izrazita lastnost slovenskega rodu se veča v kubiku. Zato ostaja zdaj najrajši v večji družbi, daleč za mizo, obkrožen in obdan, da se ne more kar tako do njega. In če ga kličejo ven, odgovarja, da ni radoveden ali pa da bo že jutri videl. Vse težje mora manevrirati Ida, Izmišljati nove stvari, druge načine. Julij in avgust sta čas presneti. Za časa Prešerna se je to očitalo samo predpustu. To je doba veselic, naj nosijo predpoldnevi že take ali drugačne naslove. Tudi domače društvo je priredilo svojo Veselico. Z letošnjim vremenom ostrašeno je društvo že v naprej predvidelo ves program v zaprtih prostorih in v ta namen preuredilo društveni dom. Zdaj naj pa pada, če hoče! Gogy se je kot dober Slovenec že jako Zgodaj odzval prijaznemu vabilu. Zato lahko izbere dober m pripraven prostor. Ida ostane pri otrokih doma, bo pa »malo« pozneje prišla. Prav zato sede na sredo za veliko mizo ob steni. Od tu se najbolje vidi na vse strani. In ko ga obsedejo prijatelji in znanci od leve in desne, se mu zdi, da je v trdnjavi. Samo ena misel udira tudi v to sigurnost: jutri ima komisijo. Veselica teče po programu. Ljudje, pijača, smeh. * Godba, ples. Za vse preskrbljeno. Ne samo na plakatih, nego tudi v resnici. Moški točijo, ženske režejo in servirà jo jestvlne. Nihče ne opazi, kako mineva flttfe Ji Batta sms». OOgß dMM Zapojo. Rečejo to in ono. Mladina pleše, pa malo tudi starejši. — Vino je dobro! Pivo primerno tempe-rirano, janjček pravilno pečen In ns presi an! — Prireditelji zadovoljni. Tudi društveni blagajnik, ki sproti pobira denar. Juhe! Hura! Zunaj Ii je kakor iz škafa. Polnoč davno odbila. Tedaj se pojavi na zadnjih vratih dvorane gospa Ida. Gogy se ozre desno in levo. Dobro je zaseden, varnost zajamče- na. Pa se zadovoljno nasloni na mizo z levim komolcem, desno dlan na usta, s prsti bobna po licu. Kaj mu kdo more T! Pristopi Idina sorodnlca gospa Jela: — Gogy, ipojdi no malo ven, Ida je prišla pote! — — Kaj bo hodila po mene! Sede naj! All je to lepo, da fie le sedaj pride na prireditev ? — — Samo trenutek pojdi, slišiš, samo trenutek! — — Saj vidiš, da ne morem! Ali naj mar skačem čez mizo? — Tako si je potolažil vest pred sorodnico. Tam pri zadnjih vratih se vrše važna posvetovanja. Sodeluje vse žensko sorodstvo in vse prijateljice. — Saj bi ga pustila, toda ima zjutraj komisijo, pa je že zadnjič dobil ukor — zdihuje žena. Vse bi ji rade pomagale. Poskušajo vse mogoče. A Gogy, stena skalna ostane stalna. Kakor da sedi na smoli. — Hvala bogu za streho, kdo bo v takem vremenu hodil domov?! — Godba svira neumorno, pari se vrte, vince teče. Ida izmišlja, prenareja ie stokrat uporabljene trike, misli, kuje, prede. Gogy sedi, pije, bobna s prsti po licu. Bo že kako! Nič, vse nič. Ko bi vsaj dež prenehal! Med posvetovalkaml in zarotnicami je tudi gospa Ana, letoviščarka, tista katero je kot otroka še Gogy pestoval. Preudarjajo, sklepajo: Prvo: Ida naj se izgubi, kakor da Je že od-O0k 01$ {« BVafci pri t<*ofam. t* «tort. Drugo: Jela to takoj sporoči Qogyju. Tretje: Pri mizi nasproti Qogyju naj se Izprazni eno mesto za gospo Ano. Cez nekaj trenutkov že sedi tam Ana in kramlja, — Kako se živi tam doH ? — — Tako, tako! Povsod lepo, doma najlepše! — — Pa vi? — — Po stari navadi, samo Ida postaja z vsakim dnem bolj sitna. — — Pa niste morda tudi sami kaj krivi? — — Beži, beži, saj ste babnice vse enake! — In bobna v taktu godbe po licu. Ples postaja vedno okroglejši, plesalci razgreti. — Ali bi se ne zavrtela midva enkrat; ko sem bila še majhna, ste jako radi plesali z menoj?! — — M dva? — Gogy je premišljal. — Saj ne morem fie izza mize, poglej kako sem zaseden. — — O, Gogy, gogi, gogica! — Pa je gospod Hermenagild vstal ln odrinil na ožji strani tovariše s klopi. To. Je bilo težko in naporno, kajti ima vino svojo posebno težino. Naposled se znajdeta v dvorani, sredi plesalcev. Prijazno jih sujejo s komolci. Polahko se vrtita. — Tako Je prav! — — živel Gogy! Juhe! — Godba goni kakor z bičem. — Saj gre! — — Pa Se kako! — Kooaa bqHm ju «feti B* gta&aütf to« hodu. — Jejmene, gogica! — pravi Ana fa-milijarno — domov moram na trenutek po nekaj! Ali M me ne spremenili s dežnikom po stezi vsaj do ceste«. Tema je kakor v rogu m strah me je: — — I seveda te bom, pa še počakam te, če treba. — Dežnik je že stal pri vratih pripravljen. že sta na hodniku, zunaj llje. Odpira dežnik. — še psu ne bi privoščil, da mora kam daleč v takem vremenu! — Po tleh žlobudra, Lije. Gazita po blatu. S par koraki sta pri kozolcu. Iz teme izpod kozolca se je izvilo nekaj belega, takoj nato močan, visok sopran gospe Ide: — Tako torej domov ne?! Nego s tujimi ženskami ponoči okoli?! — Ubogi Gogy je bil osupnjen. — Za boga svetega, vendar ne boš zdaj na starost kaj takega mislila od mene?! — Kaj pa naj drugega mislim, nego to kar vidim? — In že ga drži tesno pod pazduho, z leve pa pristopi bratranec; eskorta je gotova. Od daleč se čuje samo čaf, čaf po blatu tn ponovno zatrjevanje, da ni pri živemu bogu ničesar slabega mislil. Ana se zadovoljno vrača v dvorano, vrne dežnik; zarota je uspela. Drugo jutro Gogy komisije ni zamudil. Postani in ostani član Vodnikove družbe! tfUTKO« H. ÄT 11 19. JOT. Kraljestvo mod« Kaj se poda mlademu dekletu Resnično, to so najbolj nerodna lota: ko ee dekle samo že smatra »a gospodično, mati pa bi hotela videti v niem še otroka. Tu pride dostikrat do nesporazumov, posebno pri vprašanju garderobe. Ce le more, se dekle svojim znanc-em izdaja za starejšo in se hoče temu primerno »damsko« obleži. Če je mati popustljiva, vidimo tu včasih naravnost groteskna pretiravanja. Toda večkrat je obratno — mati se smatra še za premlado, da bi že imela tako odraslo hčerko in hoče zato obleči doraščajoče dekle v »logu ljudekošolske učenke. Eno kakor drugo je seveda zgrešeno, vendar so včasih matere res v škripcih, kje naj poiščejo predloge za obleke svojih deklet; ali v otroških modnih žurnalih ali v damsikih? Vse to je privedlo do tega. da so zadnja Jeta merodajni modni čin i tel ji uvideli potrebo nekakšne posebne mode za dorašča-joča dekleta, ki tvori nekakšno zvezo med damsko in otroško modo. In tu so nam ustvarili zares mične stvari, M nas osvajajo ravno s svojo izrazito enostavnostjo. Pisane rute Pisane ovratne rute presenetljivo osvežijo izraz kostuma ali športnega plašča. Da pa ae jih ženske ne bi še tako kmalu naveličale, si moda izmisli vsak dan kaj novega, bodisi v vzorcu, bodisi v načinu ve-aave. Tako se široka, taftasta ruta zaveže kakor kašen šal, da štrlita oba konca v globokih gubah izpod enojnega vozla. Lahko ruto h muselina pa zavežemo v gracijoz.no penfuljo. Nekatere lepe, svilene rute pa mehko drapiramo okrog vratu in jih vežemo poerani. Najbolj originalno pa učinkuje vsekakor pisana ruta, ki jo privežemo na flavo kakor kmetice, s pentljo pod brado, 'ako zavezano ruto nosimo pri športu in tudi kadar potujemo z avtom. ELITNA KONFEKCIJA 7ìlaóÙJi> MARIBOR prinaša vedno najnoveJSe I Kajti ta dekliška oblačila učinkujejo bolj po lepi barvi tvoriva kakor po okrasju, ki se ga tukaj moda po možnosti izogiba. Nič JNOVEJSE ^ MANUFAKTUR* | ne krasi mladega dekleta bolj, nego skromnost — to staromodno pravilo se zopet izraža v novi dekliški modi in priznati moramo. da učinkuje simpatično. Gladka in nagubana krila na ličnih naramnicah tvorijo sestavni del dekliške garderobe. V zvezi s svežo bluzo in kratko jopico ali odgovarjajočim plaščem je takšno krilo vedno čedno, najbolj praktično in vsekako tudi dovolj elegantno za modn; »standard« mladega dekleta. Še ena ali dve topli volneni obleki in praznična obleka h žameta — pa je garderoba mladega dekleta popolna. Boljše je. da ima dekle manj stvari in da so tiste res dobre, trpežne in čedne. 2e na prvem mestu vidite praktičen, de-Màfiki «komplet«, ki sestoji iz športnega plašča in enakega krila. Ob toplejšem vremenu noai dekle seveda h krilu lažjo jopico, morda takšno, ki Jo je manuica sama doma spletla. Prikupna je svetla pralna bluza z živobarvno, pikčasto pentljo pod deč-jim ovratnikom. Ovratoik in žepd plašča eo obloženi s kratkodlakim krznom. Naramnice na krilu so sestavljene h dveh skupaj sešitih prog (1. skupina). Sledi lahka volnena obleka iz svetlorja-vega tvoriva. Pentlja pod vratom in pas sta iiz temno rjavega žameta. Krilo je lahno zvončasto krojeno, na životu pa opazimo dva pošemo prišita, štirikotna žepka (L skica zgoraj). Naokrog nagubano krilo je pri mladih damah posebno priljubljeno, saj ae tudi res imenitno poda takšnim oaladim. vitkim posta vi carn.' Temno modro nagubano krilo učinkuje še bolj živahno, če ga združimo s svetlejšo jopico. Jopica na naši siki ci je visoko zapeta in ima male. skoraj vodoravne reverje (2. skica zcoraj). Za mladostne obleke je tudii prav primerno karirasto tvorivo, ki učinkuje veselo in je vrhu tega še manj občutljivo za madeže, kakor enobarvno blago. Karirasto obleko ogaemhno ■ »nobarvno gamMoro, n pr. s kravato in ovratnikom k enobarvne Sanale, v eoi izmed svetlih barv karirastega vzorca (srednja skica). Za mlada dekleta je tudi prav primeren plašč v takozvanem klasičnem kroju, s H-rokismi moškimi reverjl in vrezanimi žepi. Plašč na naši skicn je k debelega, angleškega, tweeda in ima spodaj nekoliko razširjeno »redingote« obliko (predzadnja skica). Za zimske praznične priložnosti je kafcor ustvarjena obleka n temnega žameta s svetlim ovratnikom. Obleka, ki jo vidite na naši skici, je h črnega žameta in Im®, rožnato garnituro. Dvodelni ovratnik in man-šetki so pošiti z ozkimi čipkami enake barve. Po potrebi lahko daste bele čipke bar-J vati v poljubno barvo. Život je s šivi spredaj razdeljen v dva dela (zadnja Bkica). Zdravniška posvetovalnica X. T. LJubljana: Nevšečen pojav, ld ga opisujete, je res posledica izdelanih živcev«. Mogoče le vplival na vas tudi kak neljub dogodek, na katerega ste morda že pozabili, ki pa vendar živi v vaši pol-zavesti in povzroča te neljube pojave. Zdravljenje je povsem individualno in nima smisla, da vam priporočam bodisi to ali ono zdravilo. Svetujem vam, da greste k zdravniku, v katerega imate zaupanje in ki bo po svoji uvidevnosti odredil potrebno zdravljenje ln način življenja, kar nikakor ni podrejenega pomena. A. D. K.: Z ozirom na dejstvo, da ste preboleli vnetje srčnUi zaklopk in vnetje rebrne mrene, se mi zdi najbolj verjetno, da izvira Zbadanje v prsih od starega vnetja rebrne mrene, ki je mogoča sedaj na novo vzplamtelo. Utrujenost, ki se pojavlja pri pešhoji in ki izgine, kadar se vležete je posledica srčne napake, odnosno oslabelosti srca. Iz vsega tega je jasno razvidno, da vam je zdravniški pregled nujno potreben. Vsako odlašanje utegne samo poslabšati stanje. Potrebno je tedaj, da pričnete čimpreje z temeljitim zdravljenjem. F. M. Moste: K udravljenju specialista, ki vas je pregledal ln vam je predpisal opisane praške, nimam ničesar pripomniti. Vaša bolezen temelji na preveliki občutljivosti nosne sluznice, ki odgovori na vsak dražljaj, z nahodom. Dotični praški so proti tovrstni bolezni zelo uspešno sredstvo in vam morem samo priporočati, da jih uporabljate še nadalje. Mogoče bi bilo tudi dobro, da poskusite z mrzlimi ko-pelmi, s čemer postane telo odpornejše. Celo: Iz vašega pisma razvidim, da ste poskusili res že skoro vsa mogoča sredstva, ki pridejo pri tej bolezni v poštev. Svetujem vam še sledeče, namreč da poskusite z Injekcijami, ki vsebujejo na poseben način preparirane kužne klice iz vašega lastnega telesa, t. j. iz vsebine gnojnih mozoljčkov. Pojdite k vašemu zdravniku, ki bo uredil to zadevo s bližnjim higijenskim zavodom, kjer izdelujejo tovrstne injekcije. Injekcije vam daje seveda zdravnik, ki bo dal poleg tega Se druga potrebna navodila. MoJa Senat Z odrom na operacija, ld Jih je prestala vada žena, zlasti pa s oziram na to, da eo jI bdH odstranjeni jajčniki in maternica, Je sedanje njeno stanje razumljivo. V arvrho omiljeaija njenega stanja je »dravljenj© samo % onim sredstvom, ki ga omenjata, seveda nezadostno. V poštev pride namreč adravljenje z raznimi preparati, M naj nadomesti operativno odstranjene organe (Jajčnike). V posvetovalnici principijelno ne priobčujem receptov. Svetujem zato, da peljete ženo k zdravniku, ld bo predpisal zgoraj omenjena zdravila. S. S. Lj.: Znak, ki ga opisrujete, da se vam namreč večkrat med mesecem po- Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda Vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100—150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srcL Da polepšate svoje ustnice Zastonj iščete rdečilo, ki se ne razmaže, ne izsuši, ki bi se držalo ves dan, ne da bi zapustilo sledov. Poskusite rdečilo »GUTTARE« poljubčki brez sledov, ki je neizbrisno, pa ne boste dalje iskali. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. Cena: poskusni komad, zadosten za enomesečno uporabo, din 9.—, večji in luksuzni din 28.— in 45.—. Laboratoire Valdor, Paris, Frange, generalni zastopnik Ljudevit Schön (oddelek 3), Zagreb, Jelačičev trg 1. Uspeh zajamčen, sicer se vam vrne denar. Čuvajte se potvorb! Zastonjkarski obed Ka vogalu 39. in 147. avenije v Newyorku se je zamišljeno ustavil Jeff Cowler in je pljunil v vePkem, sigurnem loku na ulico. Ni si bil še na jasnem, kam naj stopi na kosilo: v restavracijo Miller ali k Har-dingu. Odločitev glede tega vprašanja ni bila lahka, kajti od nje je bil odvisen srečen potek podjetja. Jeff Cowler je odvrgel ogorek cigare, potisnil čepico globoko na čelo in se popraskal po glavi. Tedaj ci ga je nekdo udaril po plečih in ga sunil v stran. Bil je Jimmy Petterson, njegov prijatelj, ki ga je povabil z besedami: »Pojdi z menoj!« Jeff Cowler pa je odklonil z nemo gesto. Toda preden mu je prijatelj rzginil izpred oči, ga je vprašal: »Povej mi po pravici, kje se dobi boljši obed — pri Miller ju ali pri Hardingu?« Petterson je pomenljivo zaškrtal z zobmi in odvrnil: »Miller je boljš1 od Hardinga, zakaj ta me je vrgel skozi vrata, ker je videl, da 'mam denar!« »All right,« je vzkliknil Cowler, »hajdi-mo torej k Hardingu!« »Kaj k Hardingu si se namenil? Slabo boš odrezal...« je menil Petterson. Toda Cowler je potegnil iz žepa v telovniku bankovec ;n ga pomolil prijatelju pod nos z besedami: »Ali vidiš teh deset dolarjev, my boy?« Pettersona je obšla zavist, vendar je potre pij al prijatelja po rami ter izginil, rekoč: »Ali right, dobeT tek, vaše blagorodje!« fatfffcto ja & aMi To je bil čas, po Cowlerjevi sodb\ najugodnejši za podjetje, ki ga je zasnoval. Poldne je bilo že minilo, v Hardingovi restavraciji je sedelo samo še nekaj zapoznelih gostov. Jeff Cowler je odkorakal naravnost k gospodarju, snel pred njim pokrivalo, vrtel čepico v zadregi med prsti in mrmral nekaj o desetih nepreskrbljenih otrocih, o ženi, ki leži doma na smrt bolna, dočim se on grudi od silnih omedlevic zaradi lakote. »Kaj, brez dela?« je vprašal Harding. »Tako je!« je odvrnil Cowler in pristavil: »Niti centa nimam v žepu!« Restavrater mu je dal razumeti, naj stopi za ograjo. V kotičku je porinil stol pred Cowlerja in ga pozval, naj sede. Jeff Cowler je opazoval vsako kretnjo svojega dobrotnika. Posebno dobro je pazil na vrata. Ni trlo treba dolgo čakati, da so se odprla. Harding se je kmalu vrnil Prinesel je krožnik s slastnim kosilom, sestoječim iz mesa, sočivja in pridatkov. Cowler je mogel ugotoviti, da je porcija izredno obalna. Pospravil je s krožnika v svoj želodec meso, krompir in zelje, cel hrib sočivja in zelenjave in ko je vse pojedel, se je, po zgledu slovitih sladokuscev, pogladil po trebuhu, kakor da hoče z gesto roke pohvaliti. vse to, kar se je z restavraterjeve mize presellio v njegov želodec. Potem je leno in počasi vstal, pripravljen, da se s patetičnimi besedami zahvali restavraterju za použite dobrote. Harding je menda čakal m ta, tetti dm*m m fe od zadovoljstva. Ko ga je Cowler nagovoril, ga je rad poslušal. Na koncu je odvrnil nekaj, iz česar je bilo mogoče razbrati poudarjeno besedo o samozadovoljnosti. To tako lepo pripravljeno idilo pa je nenadoma razdrl sam vrag. Jeff Cowier je spustil prste v žepek, a a bi potegnil iz njega temnobel robček, s katerim si je hotel obrisati usta. Potegnil je robček iz žepa, toda obenem z robčkom je zletel ven tudi bankovec za deset dolarjev. Bankovec je zafrfotal po zraku kakor metuljček in je legel na tla. Malo je manjkalo, da n-' priletel restavraterju Hardingu naravnost pod noge. Ustavil se je tik ob njegovem čevlju. V tistem trenutku je popolnoma izginil nasmešek s Hardingovega lica »Kaj deset dolarjev imate?« je zagrmel nad Cowlerjem restavraterjev mogočni glas. »Deset dolarjev — in pridete k meni beračit za kosilo? Imov't človek, da. Krez hoče opehariti mene, ubogega krčmarja? Mož, ki ima denarja kakor peska prosi za kosilo in ga tudi dobi — ker laže, da je brez sredstev!« Harding je grmel še dalje. Govoril je o dostojnosti in o običajih, ki so v poSteni Ameriki v navadi. Na koncu je pokril bankovec na tleh z nogo in ga je tiščal k tlom. O, saj je imel nekaj izkustva s potepinski-mi sleparji, ki j"m zaradi tega ni nasedal. A da bi ga opeharil za kosilo moški z bankovcem za deset dolarjev v žepu — to je pa bilo preveč! Kajti denar je bil tudi v očeh Hardinga samo denar. Jemal ga je od mistra Blacka, ki je prihajal vsak dan točno opoldne k mizo, prav tako, kakor od tega cigana, ki mu je hotel odnesti saahèeh t g/rtmo, d» stav ■ Ines otti Javi vodna krt, > jem, da gmrta tafcad k _____ ake bolezni. Možno Ja namreč, da as Je napravila raca na maternici, kar _ te va takojflnega strokovnega zdravljenja, s čemer ns smete nikakor odiateti. Ob isti priliki vaa bo dotični zdravnik pregledal tudi Se v drugi smart, namreč gleda mehurja in gleda vašega abnormalnega ape-tita. Š A Z olimpiade v Stockholmu naj podam Be nekaj važnejših rezultatov posameznikov: Na prvi deski je dosegel Flohr najboljši rezultat z 12% točkami iz 16 (782%). Sledi mu Lilienthal z IS is 17 (71%). Po procentih pa imata več nego Lilienthal še Ke-res z 11 iz 15 (78.3%) in dr.Euv/e z 9% iz 13 (73.1%). Nadalje imajo Mikenas 11 iz 18 (61%), Reshevsky 9% ia 16 (59%), Petrov 10 iz 18 (56°/o), Stahlberg 9 ia 16 (60%), Dunkelblum (Belgija) 8% iz 18, dr.Tar-takower 6 iz 18, Piazzini (Argentinija) 7 iz 12 (58%) itd. — Na drugi deski Ima največ točk Szabo z 12% iz 18 (69%), po procentih pa ga prekaša Fine z 11% lz 15 (77%V Po točkah tretji je Foltys s 11% iz 18 (64%), po procentih pa ga celo prekaša naš dr. Trifunovič z 11 iz 16 (69*/»), kar je za našega mojstra vsekakor lep uspeh! Zelo zaostal Je tu med drugimi Najdorf. Presenetljivo je tudi, da Ima Schmidt samo 50%, Lundin pa celo manj. — »Rekordi« so bili doseženi na tretji deski. Tu ima A. Steiner največje število na olimpiadi doseženih točk: 14% iz 18 (81%), Kashdan pa najvišji procent na olimpiadi sploh: 14 iz 16 (88°/o). Izkazali so se tu še P. Frydman z 12% iz 17 (74%), Argentinec Gran z 10% iz 15 (70%), Estonec Raud in Zinner z 11 iz 17 (65%). Na četrti deski Ima Sved Danielson 14 točk iz 18 (78%), Litvanec Luckis 11% iz 17 (68%), Kostič 11% iz 18 (64%), Argentinec Gulmard 11 iz 16 (68 odstot). Dober procent imata Se Poljak Appel in Marshall, slednji pa Je igral samo 10 partij in napravil 6% točke. — Na petem mestu končno ima Horovitz 18 točk iz 15 (87%), Argentinec Pieci pa celo 14 iz 17 (82%), Poljak Regedzinski 11 iz 13 (85%>). • Na oficielnem brzoturnirju, ki ga je priredilo vodstvo olimpiade v Stockholmu po zaključku olimpiade, je sodelovalo 50 mojstrov. Iz petih predskupin sta prilla po dva prva v finale. Tu Je bilo končno stanje: I. Reshevsky (USA) 6%, n.—IV. Ap-šenlek (Letonska), Najdorf (Poljska) in Pire (Jugoslavija) po 5%, V.—VI. Kostič (Jugoslavija) in dr. Tartakower (Poljska) po 5. Slede Lundin (Švedska), Keres (Estonska)!, Guimard (Argentinija) in Mikenas (Litva). • Z velikim hrupom napovedani, potem pa zopet odpovedani turnir 25 najboljših šahistov sveta na Semmerlngu bo le dobfl svoje, sicer dokaj skromne j le nadomestna Dne 8. septembra se začne v hotelu Pan-hans dvokrožni turnir s 8 udeleženci: Ca-pablanca, Flohr, Kerea, Reshevsky, Fin«, Petrov, Ragozln ln EUskasas. (Renrva Ji Lilienthal.) Samo prva tri kola bodo Igrana na Semmerlngu, ostala ▼ igralnici * Badenu pri Dunaju, ld Ima Istega lastnika kakor hotel Panhans, ter na Dunaju. S predvideno denarno vsoto okoli 800.000 din napovedanega veleturnirja pač sploh ne bi bilo mogoče Izvesti, n nadomestni turnir pa bo znesek najbri ravno zadostoval. Saj gotovo vsaj polovica udeležencev prejme, kakor je to sedaj že običaj, posebne honorarje, poleg tega je v turnirskem vodstvu in »eksekutivnem komiteju« približno toliko oseb kakor udeležencev turnirja. Glavni turnirski vodja bo sam svetovni prvak dr. Euw«, njegov namestnik Spielmann, pomaga pa Jima cel štab več ali manj znanih dunajskih šahovskih organizatorjev. —• Prireditelji delajo tudi za turnir v sedanji novi obliki zelo pretirano reklamo. Tako čitamo, da bo to turnir »kandidatov za svetovno prvenstvo« ali celo »svetovnih prvakov«. Ravno na kongresu F. I. D. E. v Stockholmu pa Je bila ideja, da bi se kandidati za svetovno prvenstvo kvalificirali za match s svetovnim prvakom v turnirju, celo načelno odklonjena. Ne glede na to nimajo ne Petrov, ne Ragozln, ne Eliskases seveda nlkaklh izgfcöc- na osvojitev svetovnega prvenstva. Petrov pride v turnir pač na podlagi velikega, toda doslej osamljenega uspeha v Kemeri, Eliskases kot domači avstrijski prvak, Ragozina pa Je določila sovjetska šahovska zveza kot namestnika za vabljenega Botvinnika. SIcer Je Ragozln trenutno tretji ali četrti po redu med sovjetskimi mojstri. — Kljub vsemu temu bo turnir gotovo dokaj zanimiv, saj se Capa-blanca, Flohr, Keres, Reshevsky in Fin« niso še nikoli skupno srečali na turnirju in se bodo brez dvoma ogorčeno borili za prva mesta. BFANSKA OTVORITEV Bedi Keres (Bston.) Orais Reahevaky (USAJ 1) «2—e4 «7—efi 2) Sgl—f3 Sb8—cfl 8) Lfl—b5 a7—a6 4) Lb5—a4 Sg8—f6 5) 0—0 Lf8—e7 6) Tfl—el b7—b5 7) La4—b3 d7—d6 8) c2—c3 Sc6—a5 9) Lb3—c2 c7—c5 10) d2—d4 Dd8—c7 Vse to je točno raziskana in znana glav* na varianta tako zvane čigorinove obrana« be v španski partiji. 11) a2—a4!? Mesto običajnega 11) Sbd2 ali h3 lgrg Keres potezo, ki jo Je teorija pred deset« letji zavrgla kot slabo za belega. Keres pa' Je za otvoritve tudi odličen teoretik in st je pripravil primerno ojačenje v igri be* lega. j 11) . . . b5-b4 Približno izsiljeno, saj Je grozilo abJtt ter b4, na Tb8 pa 12) do5:, de5:, 13) abto, abB:, 14) Se5:, De5:, 15) Ta5:. Doslej pa s« Je mislilo, da pride s potezo v partiji črni v prednost. 12) c3 : b4 c3 : b4 13) h2—h3! Staro teoretično nadaljevanje Je böof 13) b3, na kar pa je bila res vezava z Lg4 za belega neprijetna. Poteza v partiji j« Keresova iznajdba. 13) . . . 0—0 V Margate-u Je v isti poziciji poizkusil Tylor proti Keresu Ld7, kar pa se ni obneslo. Važno je vprašanje, če more tu črni igrati takoj b3 ter na 14) Lb3:, Sb3:, 15)' Db3:, 0—0. Beli ima potem sicer kmeta več, črni pa dva lovca in veliko prednost ▼ razvoju. 14) Sbl—d2 Lc8—e6 Tu stoji lovec brez dvoma bolje nego n« d7, ker kontrolira polji d5 ln f5. 15) Sd2—fl Tf8—c8 16) Sfl—e3 Beli Je torej ravno še pravočasno dose* gel, da črni ne more prodreti na odprti c-liniji, obenem pa je spravil svojega ska-kača na zelo važno polje v središču. 16) . . . g7—g6? Ni razvidno, da bi bila ta slabitev potrebna. Zelo v poštev je prihajalo Sc4, da zamenja nevarnega belega skakača, ld meri na d5 in f5. 17) . . . Sf6—h5 Sedaj Je beli v očitni prednosti. Ne samo, da je vzel črnemu važno polje c4, temveč grozi z Lb2 tudi učinkovito napast» točko e5. 17) . . . Sf6—b5 18) Lcl—b2 Le7—f6 19) Tal—cl e5 : d4? Po tej zamenjavi je partija za beleg$ pač strategično dobljena. Saj se sedaj od« prejo linije njegovima lovcema, beli ska-* kači dobe idealna mesta, črnemu pa osta* nejo slabe točke d6 ter b4. ne glede na oslabljeno kraljevo krilo. Bolje za črnegg Je bilo torej pač Db8. 20) Sf3 : d4 Dc7—d7 21) Tel—bi Uvod ▼ raflnirano kombinacijo. 21) , . . Tc8—c8 22) Sd4—«1 Celo dobro izračunano. 22) . . . Le« 1 f5 Izsiljeno, kajti po g»: 23) fef5: bi ostal« pozicija črnemu kralju preveč razbita, grozilo pa J« Sd6: 29) «4 t tO Lf0 t bž 24) Tbl t bS Tudi tako stoji črni obupno. Orozi pred« vsem SdS ter nato g4. 24) . . . Ta&—e8 25) Lc2—d3 Da spravi drugo trdnjavo v Igra 25) . . . Dd7—c8 26) Ddl—g4! Z napadom na b4, pa kakor 9« kmah< pokaže, tudi na g6. 26) . . . Dc6—b6 Nikamor ne vodi Tel, 27) Db4% Sf4, 28$ Lfl. 27) Tb2—e2! Z grožnjo žrtve na g6, ki Je črni ne mor« več prav ubraniti. 27) . . . Tc5—e» Na Sb3: bi prišlo seveda tudi 28) fgfl? ter na fg6: potem 29) Lc4+, na hgö: pa tudi 29) Lc4 z grožnjo Dg8:+. 28) f5 : g6 h7 : g6 29) Ld3 : g6! Odločilno. 29) . . . f7 : g« Ali Sf6, 30) Dg3. 30) Dg4 : g6+ Kg8—h8 Na Sg7 pride namreč 31) Sf5 z grožnjd mata na g7 in e8. 31) Se3—f5! S tem dobi beli figuro nazaj ter cfbdrfl dva kmeta več pa še napad. Črni bi se bil torej lahko tu vdal. Sledilo Je še: 81) . . . Te&—e6 32) Dg6 : h3+ Kh8—g8 33) Dh5—g5+ Kg8—f8 34) Dg5—g7+ Kf8—e8 35) Sf5 : d6+! črni se vda, saj pad« le najmanj Te5. Vasja Piro. centa. Na koncu tega samogovom o denarju in nepoštenem gostu je Hardingu zopet zaigral na obrazu tisti blažen nasmešek, ki je bil že popolnoma izgini z njegovih Hc ob pogledu na bankovec. Da, da, sleparjev je dosti na svetu, ampak Hardinga s« ne da tako lahko ociganiti! Restavrater se je rahlo sklonil, pobral bankovec za deset dolarjev s tal ter ga nesel v svoj žep. Jeff Cowler je vsemu sledil s pazljivim očesom. Ko je bankovec izginil, je Jeff globoko vzdfln/l, kakor da čuti veliko muko. Nato je samižal z obemi očmi. »Praviš, da »i siromak,« je nadaljeval svoj govor Harding, in potegnil počasi iz žepa prgišče drobiža. »Torej bova poračunala, kakor se spodobi za gosta tvoje vrste ...« Brez nadaljnjega besedovanja je stisnil Cowlerju v dlan osem novcev po en dolar. Nato je napravil nedvomno kretnjo, ki je pomenila, naj slepar naglo izgine. Jeff Cowler je hotel nekaj reči, protestirati je hotel proti visokemu računu za kosilo, ampak tedaj je stopil Harding korak naprej :n nahrulil sleparja: »Ali hočeš, da pozovem policijo, pa Wo ona določila ceno za obed?« Toda Jeff ni ljubil vmešavanja tretjih in je rajši na podlagi bridkih izkušenj v takšnih položajih resign-ral na dva dolarja. Spravil je osem dolarjev brez protesta v žep, nato pa je urnih krač izginil skozi vrata. Trenutek za tem, ko Je Jelf Cowler zapustil restavracijo, je vatopil nov gost Ozrl m je «a odhajajočim ta k fMtMB&cflOa As Q »Ali je ta, Iti je pravkar odšel, jede! prf vas?« »Da, da, jedel je,« je odvrnil Harding nekoliko začuden, čemu se tujec tolikanj zanima za odhajajočega. »In je plačal račun?« »Plačal... seveda je plačal.. x je vlekel v zadregi Harding. »To se pravi... Najprej je dejal, da je lačen in da nima niti centa. Potem pa ... »Potem je potegnil iz žepa bankovec za deset dolarjev in ga je pomotoma spustil na tla ...« »Oprostite... Kako veste vse to?« se Je čudil Harding. Tega pojasnila ni dobil Harding takoj. Kajti tujec je zdirjal za odišlim Cowlerjem. Naključje mu je pomagalo, da je dohitel beguna še na uličnem vogalu. Prijel ga je in ga prvedel nazaj v Hardingovo restavracijo. »Prijatelj, topot boste plačat, kosilo nekoliko dražje kakor zadnjič...« se je smehljal tujec, ki se je zdaj popolnoma razkril in povedal, da je uradnik kriminalne policije. Pokimal je Jeffu kot dobremu staremu znancu ;n dejal restavraterju: »Ta tiček je namreč doslej lovil po drugih revirjih, zdaj je prijadral tudi k vam...« »Da... da ...« je jecljal Harding, »ampak ... dovolite, da vam pojasnim zadevo: pri meni je plačal popolnoma v redu z de-setdolarskim bankovcem...« Harding je bil ves v zadregi. »Saj vem, saj vem! To je ravno tisto! Vem tudi to, da ste mu izplačali nekaj do- öiÄsaLr^1" .T, aajx&t r »it« 0' 5fcWfe. S. SOL Strupi v rastlinah Deset breskvinih jeder lahko umori otroka - Varljive koralno-rdeče jagode volčina — Atropin v volčji jagodi — Nestrupene palme in vrtnice — Gobe Vem» f V kriminalni zgodovini človeštva b! gofo-ne bilo zločina zastrupi je vanja ali vsaj ne dosti, če bi ne bilo rastlin. Rastlina, ta simbol nedolžne ljubkosti, na videz nezaščitena in molčeče potrpežljiva, je v respici * sìrahovifa «asfrupljevalka. Grozotni strupi za indijanske puščice, ku-rare, strihnin, kokain, morfij in opij, hašiš in meskalin, izvirajo vsi iz strupene delavnice rastlin, ki so bile prav v tej zavratnž umetnosti neprekosljive učiteljice človeškega podzemlja — in so še. > Zakaj uporablja rastlina strupe? Navadna breskev in grenki mandelj nam lahko na to vprašanje odgovori, če malo pomislimo. Grenki mandlji so sr. omislili prav kakor sladki mandlji plodove, ki jih K varujejo pred pticami än 3rugimi živalim' s trdo lupino. Če bi jih itako ne zaščitrli, b.i kmalu ne bilo več nobenih mandeljnov na svetu. Toda ptice so dobile zavoljo teh trdih sadežev spet kljune, ki so sposobni prodreti tudi do sladke-jga jedra najtrših lupin. Rastlina si je morala potem omisliti nove obrambne pripomočke, da bi svojim neprijateljicam zagrenila, dobesedno zagrenila voljo do tečnih jeder. Sladki mandlji so postali grenki, grenki po praski kislini, Id Je tako strašen strup, da more deset breskovih jeder pod nekimi okoliščinami Umoriti tudi otroka. Tako bi bili tudi mandlji za človeka neužitni, če bi človek ne bil izumrl vrtnarske Umetnosti, ki je znala rastlino, ki obdaja svoje seme s pretrdo lupino in ga napolnjuje s strupom, oplemenititi, z mogoletno dzbero in gojitvrjo spremeniti tako, da ro-idi sadove z mečjo lupino in s sladkim, nestrupenim jedrom. Sladki mandlji pa ne rasejo nikjer sami od sebe, temveč vedno pod skrbnim člo-yekovim nadzorstvom. Med gozdnimi rastlinamr, naše domovine, fci imajo trdo jedro, ni nobene, ki bi ponujala svoje seme prostovoljno drugim v jed. Tako bi lahko postavili pravilo, da bo vse gozdne jagode s trdim jedrom strupene. Toda tu imamo navadni volčin, kn itega pravila ne upošteva. Vsak ga pozna z njegovimi krasnimi, koralno rdečimi ja-jgodami. Te jagode spadajo med I" najbolj strupene (T naSK gozdovih. V njih je jedko ostra snov, ki jo imenujejo »dafnin« :n ki je že marsikateremu neprevidnemu izletniku ož-gala usta in mu povzročila krče. Navzlic temu ni navadni volčin, temveč volčja jagoda najbolj strupena rastlina naših gozdov. Ta rastlina nima trdrh jeder za seme, prepoji jih pa z atropinom, ki pozvro-ča » omamo In Motnjo. Povzroča pa, kakor znano, tudi »ognjeviti pogled«, čudno razširitev zenic, ki je tej rastlini oskrbela značilno italijansko ime »belladonna« — »lepa ženska«. Najbolj čudno pa je to, da vsi takšni strupi pogostoma prav nič ne zaležejo proti pravim sovražnikom rastlin. Kosi in drozgi vneto stičejo za vsemi strupenimi jagodami, ličinke in polži razjedajo Btrupene gobe, majhen hrošč živi celo samo od volčjih jagod, to se pravi od njih strupenih listov. Živali, se znajo prilagoditi vsem okoliščinam. Takšne rastline so si omislile svoje strupe pač v dobah, ko njih sedanjih sovražnikov še ni bilo na zemlji in odtlej so zastale v svojem razvoju in še niso našle drugih pripomočkov, da se jih obvarujejo. Ne vemo srcer, da-li je število strupenih rastlin v teku dob naraslo ali pa nazadovalo. Vemo le to, da je silovito veliko število strupenih rastlin. Le malo je rastlinskih družbi, ki M ne imele zastrupljevalk med svojimi članicami. Takšne nestrupene rastline so n. pr. palme ali vrtnice. A i© v jedrih črešenj, marelic in breskev naletimo na strup in druge rastlinske družine, kakor zlatice, sestoje sploh iz samih strupenjač. Med gobami jih Je manj užitnih nego strupenih. Tropske rastline so skoraj vse strupene in zdi se, da število strupenih rastlin, kakor tudi nevarnost njih strupov narašča, čim bolj vroče je podnebje. Razen tega je med rastlinami poleg pravih strupenjač še nešteto takšnih, kr te ob dotiku ožgejo in med katerimi je naša domača kopriva samo skromna začetnica Črno umetnost mešanja strupov pozna rastlina pač temeljito in prav za prav je samo iluzija, če jo smatramo za nedolžno, miroljubno in za simbol dobrega. Japonski harakiri Junaško, a često nesmiselno dejanje Iz Tokija so nedavno poročali, da je rezervni stotnik Diroicu na tokijskem paradnem prostoru izvršil harakiri, ker svoji deželi zavoljo slabega zdravja v sedanji preizkušnji ne more koristiti. To poročilo dokazuje, da so se stari običaji na Japonskem še ohranili. Primer harakiri ja, ld je zbudil veliko pozornost, se je zgodil tudi v letošnjem februarju, ko si je pet članov družbe »smrtnih prostovoljcev« razparalo trebuh pred tokijsko policijsko prefekturo, pred parlamentom in pred stanovanjem predsednika poslanske zbornice. Hoteli so na ta način protestirati proti vladi, ki se ni izkazala. Leto dni prej je izvršil harakiri polkovnik Hozaburo Jamada, šef nekega urada v vojnem ministrstvu, ker je menil, da je bil soodgovoren za atentat, ki je veljal življenju generala Nagata. L. 1934. se je zgodila policijskemu šefu v Gumi, ki bi moral urediti promet med nekim mi- kadoviir obiskom, majhna napaka, ld je imela za posledico, da se je neka manifestacija zakasnila za četrt ure. To se js možu videl zadosten razlog, da je de istega večera v svoji pisarni izvršil tradicionalni samomor. Dan po podpisu pomorskega sporazuma v Washingtonu je povzročil veliko razburjenje v javnosti harakiri nekega odličnega pomorskega častnika, komandanta Kusajarija. Znamenit je harakiri, ki ga je izvršil 1. 1912. na dan mikadovega pogreba general Nogi, zmagovalec pri Portu Ar-turju. Seveda pa je tudi res, da se mika-dovi zdravniki, ki so jim isto dejanje polagali na srce, niso odločili zanj. Tudi Japonci pač počasi uvidevajo, da je harakiri prav tako junaška, kakor pogostoma nesmiselna reč. „Dete" v cvetlični košari Desetmesečna Totina med rožicami Vodja nekega okrajnega policijskega I zgodilo nekaj straSnega. Padla js na stol UMAlflAM ATM mm Iv4 m Iv _ 4«V% JmIa mm - JL —. —__- — J____ 1____W f komisariata v MIlanu, ld je v svoji praksi sprejel že premnogo razburjenih ljudi, je takoj opazil, da se je gospe Amaliji IZDRŽLJIVOST VAŠEGA PESILA je odvisna od načina pranja ln kvalitete mila. — Dobro operete s kvalitetnim HUBERTUS mlloni, ki je domač, slovenski Izdelek I Lahflcl vlaki na Švicarskih železnicah Be to jesen bodo uvedli na švicarskih železnicah lahke vlake, v katerih bo prostor^ za 214 potnikov ln njihovo prtljago. TI vlaki bodo vozili z brzino 150 km na uro šanghaj, mesto nasprotij Nikjer na svetu nista v kakšnem velemestu najmodernejše življenje in prastara tradicija tako med seboj pomešana kakoT v Šanghaju. Zvečer žari to ogromno središče v morju svetlobe in svetlobne reklame so tako bajne, kakor nikjer drugje na Daljnem Vzhodu. Poldrag miFjon Kitajcev živi sicer v ozkih ulicah pravega kitajskega mesta, toda pred njim se razprostira proti široki reki Hoangpoju evropsko mesto, ki je bilo še v sredini prejšnjega stoletja močvirje in se košati danes v sijaju najmodernejšega velemesta. Zgradbe ob »Bundu«, glavni cesti, so trgovske palače in mnoge med njimi prava čuda iz granita in brona. Stare kitajske trgovine so s svojimi izrezljanimi in pozlačenimi pročelji skoraj izgfnile, toda na svetlih cestah za Bundom, kjer živijo Kitajci, se majejo še vedno slikovite svetilke in pestre zastave. Tu so seveda tudi nove kitajske trgovine, blagovnice in kinematografi, ki niso nič drugačni nego v kakšnem evropskem velemestu. Veliko dirkališče, ki je vodilo še pred malo leti okrog poslovne četrti, leži danes sredi najživah-nejše četrti in predstavlja pravi svetlobni pas, ki se sveti kakor beli dan, tam, kjer so stoletja gorele samo plamenice in brleče sveče. Eednevi se fine tejq tudi množico Kitaj* cev po glavnih ulicah in ogledujejo z začudenjem blago, ki je razstavljeno v sijajnih izložbah. Malo čudno je gledati nasprotje med civiliziranim razkošjem n podeželskimi^ umazanimi in raztrganimi domačini, ki se temu razkošju boječe divijo. Trušč in vrvenje resničnega velemesta napolnjujeta Šanghaj. Nešteto je kinematografov, ki delajo konkurenco drug drugemu. V listih lahko čitaš poročila o kakšni modni reviji, kjer so kitajske manekenke nastopale pred občinstvom iz Evropcev in Kitajcev. Po cestah stoje oboroženi stražniki kakor v Evropi in njih delo ni lahko. Sredi bogastva jn modernega življenja so zločini na dnevnem redu, vlomi, umori, ugrabitve otrok. Med tem ko se v velemestnih hotelih, ki so opremljeni z najmodernejšim komfortom, sestaja publikum iz vsega sveta, se v kitajskem predelu, kjer je mnogo majhnih :n velikih pagod, slikovitih kotičkov in nič umazanosti ter smradov kakor v večini kitajskih mest, prebivalstvo giblje dosti tišje. Mnogo je videti tu postav, ki so ogrnjene v kitajsko svilo. A tu so tudi neštete tajne družbe, v katerih se zbirajo nezadovoljneži vseh vrst. Šanghaj slovi tudi, po svojem mrzličnem Bočnem življenju is pq svojih velikanskih in izjecljala s težavo: »Otroka, živega otroka so mi poslall v hläo!« Treba, Je bilo nekaj mirnega prigovarjanja, da je končno povedala vso zgodbo: V hišo so ji poslali veliko, pokrit» košaro, ozaljšano s krasnimi cvetlicami in rožastimi trakovi. Sobarica Js sprejela košaro in spremno pismo ter prinesla oboje gospé. Ta Je s precejšnjim začudenjem odprla pismo, ki Je velelo: »Plemenita gospa! Sem sirotica 9 10 meseci in se imenujem Totina. MoJa edina želja je, da bi me dobro sprejeli. Sem lepa ln ljubka, pravi dar lz neba«. Podpisa nič, drugega nič. Dama Je pobledela, razločno Js bilo videti, kako se v košari nekaj giblje. »Ne dotikajte seit je vzkliknila presenečeni sobarici in stekla na policijo, ne da bi vrgla svoj pogled v košaro, ld so jo sedaj na odredbo policijskega šefa spravili na komisarijat. Spet je bilo videti, da se v košari nekaj giblje. Cvetlice so vzeli stran, trakove razvezalL »Dar lz neba«, ki je damo spravil v takšno razburjenje, je bil sedaj vsem na pogled: dražestna an-gorska mačka. Ce je gospa ob sprejemu košare prebledela, Je sedaj postala rdeča. Policija pa ee je režala in nje šef je povedal nekaj o slepi prenagljenosti, ki samo škoduje. Mačka doji podgane V hiši angleškega trgovca Roberta V Hornseyu imajo neobičajno idilo. Robert-sova mačka je dobila mladiče, od katerih pa so ostali samo trije pri življenju. Nekega jutra je trgovec opazil, da doji mačka poleg treh inačic še druga tri bitja. Bile so to tri mlade podgane. Kako je postala mačka podganam mačeha, ne ve nihče povedati, kakor tudi ni mogoče ugotoviti, ali še živi mati malih podgan in ali jo je mačka raztrgala in pojedla. Poi stoletja že deluje CMD, darujmo Še za pot stoletja! zabaviščih. Kitajec velja za ponočnjaka in uganka je, kako more vso noč jesti, piti in se zabavati, potem pa čez dan delati, kakor da je ponoči počival. Evropca lahko zannami v ta d'vji vrtinec uživanja. Kmalu po vojni se je nočno življenje tako izrodilo, da so se celo kitajske oblasti vznemirjalo nad stvarmi, ki so se dogajale v »jarkih«, razvpiti četrti zunaj evropskih koncesij. Igralnice in opfj- ske beznice te četrti so dobile na zadnje isti »sloves« kakor lokali na Sagoškl cesti v Singapuru, tako da so jih morali postaviti pod policijsko nadzoistvo in očistiti vsaj najhujših izrodkov. A takšnih lokalov je v šanghaju ostalo še dovolj, več nego kjer koli drugje na svetu. Od najdražjih •n dostojnih plensih palač do temnih lokalov, ki se imenujejo po navadi »paradiž«, je dobro poskrbljeno za vsak okus. Povsod se dobe plesalke, ki plelsjo s vsakomur, kdor jim naroč? šampanjca. Odstotki od te pijače so namreč njih edini dohodek. Kontrasti so ogromni. Stopiš iz kakšnega razkošnega kluba in se odpelješ samo pet minut v kakršno koli smer, da prideš v okolje, o katerem bi dejal, da izvira iz najtemnejšega srednjega veka. Tu stoje tisoči avtomobilov in čakajo na pozne goste, tam stojiš pred kočami, ki so jim razbita okna zadelali z žakljevino in o katerih ne veš, da-li predstavljajo opijske beznice ali pa | zarotnike jame. V Šanghaju je bolje, da j BO vprašuješ po skrivnost^» v Na beneškem Lldu zbuja posebno pozornost kopalka v kostumu, ld ga vidimo na taf sliki. Vsa reč spominja nekoliko na Daljni vzhod 9*1 Sin genija — smetar Rodinov sin Auguste Beuret je bil bebec in je stikal pa pariških smetiščih — Veliki kipar ni imel zmisla za dru« žis&sko življenje Francoski listi so poročali te dnl, da Je umrl Auguste Beuret. Ta vest ni niti v Franciji zbudila posebne pozornosti, saj je šlo za revnega, norega starca. In vendar je bil Beuret adini sin velikega kiparja Ro-dina. Da ni prejel imena svojega očeta in da je umrl v največji bedi kakor zapuščena žival, so krivi posebni vzroki. Rodin, oboževalec telesne lepote, je bil zelo razočaran, ko se mu je rodil sin. Bilo je to grdo bitje, ki je že ob rojstvu kazalo znake bebčevstva. Mati je otroka v najtežjih okoliščinah spravila na 6vet tadaj, ko si Je moral Rodin še z ročnim delom zaslužiti to, kar je potreboval za razvoj svojih idealov. Bila je dekle iz najskromnej-ših razmer in nanjo je padalo vse breme malega gospodinjstva Veselja ji ni privoščil nobenega. Med svojimi štirimi stenami je bil Rodin pravi trinog, ki je malo govoril in mnogo zahteval, vsaj kar se tiče občevanja z ženo, ki je izvirala kakor on od spodaj in ki je zanj kuhala ter prala. Bila je tiha in požrtvovalna žena, nikoli se ni upirala, nikoli se ni vmešavala v duhovne zadeve svojega moža. Bila je dekla s takšno popolnostjo, da bi ji morali priznati duševno veličino, če bi ne vedeli, da je spadala pač med rojene dskle. Nikoli ji ni prišlo na misel, da bi imela tudi eama kakšne pravice. Ostala je gospodična Beu-retova in ni znano, da bi bila kdaj upala ali celo zahtevala, da postane gospa Rodi-nova V takšnih razmerah ee je rodil sin, ne-zaželjeni družinski prirastek in element motnje za umetnika, ki je hotel vedno miru in čistoče, a ni imel smisla za družinsko idilo. Otrok s spačenim obrazom ga ja motil tem bolj, čim višje ee je vzpenjal njegov genij. Dal mu je sicer svoje krstno ime, a da bi ga dvignil iz brezimnega niča, to mu ni prišlo na miseL Svojega sina ni pozakonil in tudi tedaj ne. ko se je v svoji smrtmi uri poročil z Beuretovo, da bi vsaj z dedščino dobila nekaj plačila za desetletja zvestega dela, ki ji ga je bil plačal z nekoliko oblekami in nekaj jedi. Auguste Beuret je prišel v šolo, a učenje ni bilo zanj. Rod in je bil tedaj dovolj bogat, da bi lahko poskusil p potrpežljivimi zasebnimi učitelji, pa ni mislil na to. Otrok se je komaj naučil črkovati, drugače je nio- ZA POLETNO VROČINO bouret, domače platno, volnen „fresco" in tropical, lister itd. Vam nudi DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, Aleksandrova c. št. 7 V zalogi vsakovrstne obleke ali se izdelajo na željo tudi po meri. Nevesta Katarina Hepburn Slavna kinematografska zvezdnica Katarina Hepburn o va se je zaročila z znanim filmskim producentom in letalcem Howardom ral pometati, brisati prah v delavnici no* jega očeta in prati. Bil pa je v tam po* gledu priden in prav tako nemo skromen kakor njegova mati. Nekega jutra je snažil okna in ga je pif te,m napadla omedlevica. Padel ja na tlak. Ko so ga poslali iz bolnišnice, ni bil zrno* žen niti svojega prejšnjega dela. Oče pa js živel preveč v onostranih zadevah, da bi mogal takšno etvar razumeti. Sin mu ni mogel pomagati — dobro, naj pa grel In tako je Auguste Beuret poskusil naJ-> prvo kot prenašalec pohištva. To j© bilo seveda preveč za njegove moči. Poskusil je tudi srečo z zbiranjem cunj. To je šla In s stikanjem po pariških smetiščih si j© zaslužil toliko, da ni umrl od gladu. Pariški cunjarji eo, kakor znano, posebna vrsta ljudi. Niti v najcenejših prenočiščih ne dobe postelje. Spati morajo po kleteh in če drugače ne gra, tudi na prostem. Dosti spanja v ostalem ne potrebujejo, kajti med tem ko delovni Pariz še počiva in ko ee plešoči Pariz vrača komaj domov, so že na poti za evojim opravilom. Do vojne je ostal Beurst član tega stanu. Imel je celo nekaj več sreče nego njegovi tovariši. Nekje pred mestom je bil odkril lesenjačo brez gospodarja in v njej je bilo prostora za dve osebi, zanj in za polepuhi-njo, ki ji je bil predlagal, da bi s njim delila to »stanovanje« in ki mu ja zavoljo svoje vdanosti postala tudi zakonita žena. Potem so nemški Zeppelin! metali bombe na Pariz in Debela Berta je pošiljala svoje izstrelke do Latinska četrti. Rodin se je bal za svoje mramorne dragocenosti in je potreboval moža za čuvaja Tedaj se je spomnil svojega sina, ki je našel tako za nekaj časa spet streho, skozi katero ni deževalo in ki ni bila odprta vetrovom. Celo sostanovalko njegove bajte je oče trpel. Ko pa so zmagovite zavezniške čete prikorakalo pod Lokom zmagoslavja na Elizejeka polja, je obema ukazal, naj se vrneta v svojo b»* raka Da bi ne motil nesmrtnosti svojega o5o* ta, je Beuret do zadnjega zamolčaval svojo skrivnost. Živel je brez krivde in pogumno. gotovo ni bil zaslužil usode, da sa je rodil in umrl kot sin genija, ki je živel v onem evetu in zato ni poznal skrbi molili ljudi. j A N E K D O T A Voltai re ja eo na graščini Ferney obiskovali tudi takšni gostje, ki mu niso bili posebno ljubi. Tako se je odločil tudi neki abbé Croyar, da obišče velikega misleca in preživi pri njem več mesecev. Croyer pa ni bil dorasel duhovitosti svo* jega gostitelja in je silno dolgočasil Voltai* reja. Zato ga je slednji nekega dne vpr». šal: >Ali vaste povedati, kakšna je razlika med vami in donom Kihotom?« Abbé je široko zazijal ter izjavil, da na vprašanje ne vé odgovora. >Torej vam bom jaz povedal razliko«, je dejal Voltaire. Don Kihot je imel vse gostilne za gradove, vi pa mislite, da ja vsaka graščina gostilna!« Naslednji dan je Croyer izginil is Ferne-ya. VSAK DAN ENA »Oprostite, to mizo je zasedel že neki drugi gospod.« »Dobro, j?a mi prinesite drugo mizo.c JJjsTčdčn® Jetfufc JUTEO* & WT 13 HKHfc. ». VHI. T5S; I Kaj je važno za uspeh inserata Prav tako skrbno kakor v starih časih se navzlic mehanizaciji izviršujejo tudi danes Vaie $lskovlne. V brezhibni dbfiliti izvršujemo vsa knji-gotilskarska deta od nafpri-frostejših do najfinejših* Moderni črkovni material Vam jamči za okusno izde-mx>. Zahtevajte za Vaša tiskarska déta naše ponudbe. Narodna tiskarna Inserenti se pogosto pritožujejo, da njihovi oglasi nimajo pravega uspeha, aH pa da dobiček, ki ga eventualno prinašajo, ne odtehta stroškov. Mnogi so tudi mnenja, da morejo uspešno inserlrati le velike tvrdke, ki lahko žrtvujejo v to svrho ogromne vsote. Ni namen teh vrstic dokazovati vrednost no vinskega inserata t izkušnjami posameznih inserentov, ki so s pomočjo reklame dosegli zavidljive uspehe. Le opozoriti hočemo one, ki se za stvar zanimajo, na okolnosti, ki so bistveno važne za nspeh. Samo Inseriranje Se ne prinese uspeha, Ce Inserat nI dobro sestavljen in če ne vpliva psihološko na kupca. Tu je predvsem važno besedilo. Kako se pogosto inserenti trudijo povdarjati, da je njihovo blago »najcenejše in obenem najboljSe«,' da prodajajo po »neverjetno znižanih cenah« ali pa ponujajo blago »skoro zastonj« in vendar nimajo pravega uspeha. Oglas nora biti prepričevalen Zakaj? Ker njihova reklama ni prepričevalna. Nič ne more toliko škodovati reklami, kakor pretiravanje, zlasti še, če se tako pretiravanje ponavlja v isti obliki leto za letom. Prav zaradi tega poudarjajo reklamni strokovnjaki vedno znova, da pretiravanje reklami le škoduje, ker pri či-tateljih ne učinkuje in večkrat celo ustvar Ja nezaupanje. Pogosto prinašajo najboljše uspehe časopisni inserati, ki so sicer okusni in na pogled lepi, v ostalem pa so prav pripro-sti. Sugestivna moč reklame je tem večja, čim bolj je besedilo logično in razumljivo in čim manj stopa v ospredje namen reklame. Besedilo mora vzbuditi pri čitate-lju zaupanje in simpatijo za tvrdko ali za predmet, H ga tvrdka ponuja, ne sme biti vsiljivo, skratka: zadeti je treba pravi ton. Največ uspeha ima priprosta in stvarna ponudba. Namen inserata ne sme biti samo ta, da se kupec privabi, kajti za trajen uspeh je predvsem od^čilno, da kupec dobi tudi ono, kar pričakuje na podlagi inserata; v nasprotnem primeru ga dotič-na tvrdka s ponovnimi inserati ne bo več pridobila. Prav zato je pretiravanje v re- klam! zlasti za r^edmete, ki jih hočemo trajno uvesti na trgu, ali za tvrdke, ki si hočejo trajno pridobiti odjemalce, naravnost škodljivo in se uspeh nadaljnjega inserì ran j a zmanjšuje, namesto da bi se dvigal Reklamni strokovnjak Domizlaf? navala v tej zvezi razliko med uspehom, M sta ga dosegla klasična govornika Cicero in Demosten Kadar je govoril Cicero, Je bila množica navdušena, tako je znal lepo govoriti. Ko pa je govoril Demosten so poslušala odobravali predvsem misli, ki jih Je iznašal. Cicero je navduševal množico le z lepo besedo, Demosten pa Je govoril preprosto in Jasno, zato pa Je s svojimi argumenti prodrl v srca poslušalcev. Enako je tudi z inserati, s katerimi se obračamo do množice čitateljev. Ni samo važno, da je oglas lep in da vzbuja pozornost, Se bolj je važno, da upliva prepričevalno. Sestavljanje oglasov je v resnici umetnost Velika podjetja, ki žrtvujejo mnogo za reklamo, imajo pogosto svoje posebne reklamne strokovnjake, ali pa prepustijo sestavljanje inseratov reklamnim svetovalcem. Poizkusi, ki jih delajo taka podjetja s posameznimi oblikami oglasov, so prinesli presenetljive rezultate. Neka švicarska tvrdka, ki izdeluje barve in lake, je istočasno objavila 2 slična oglasa, od katerih je imel prvi priprost naslov »Uporabljajte barvo »X« za pomladno pleskanje«, drugi pa bolj vznesen naslov »Dajte vaši hiši zadnji sijaj«. Oba oglasa sta bila opremljena s Iiuponi. Oglas s pri-prostim naslovom pa je prinesel dvojno število naročil, kakor drugi oglas. Neka nemška tvrdka pa je za svoj izdelek sestavila celo vrsto podobnih oglasov, ki so se razlikovali le v besedilu glavne m as ta.o tiskane vrstice, čeprav so bile razlike na prvi pogled malenkostne, je vendar oglas z besedilom, ki Je bilo najbolj prepričevalno, prinesel 20 krat večji odziv, kakor oni oglas iz te aeri je, Id je je izkazal kot najslabši. Seveda si ne more vsak inserent najeti reklamnega strokovnjaka za svoje oglase, Trgovec in podjetnik, ki sam sestavlja svoje oglase, mora zaradi tejra sam dobro pretehtati, kako bo sestavil besedno, da bo učinkovito in prepričevalno. V vt Sestavljanje dobrih in uspešnih oglasov ni lahka stvar. Pogosto imajo na videz dobro sestavljeni oglasi le malo uspeha, ker na čitatelja ne učinkujejo. Obratno pa imajo večkrat enostavni oglasi s prepričevalnim besedilom prav lep odziv in prinašajo uspehe inserentom. nai sodijo o učinkovitosti reklame ssassBmsam imM Da jim omogočimo izreči svojo sodbo in da na drugi stran* pomagamo našim inserentom spoznavati, kakšni oglasi imajo pri čitateljih najboljši psihološki odziv, smo se odločili, da priredimo prihodnjo nedeljo (s. septembra) za časa novinarske razstave na velesejmu najlepši in najučinkovitejši oglas BI Tekmoval! bodo nasi inserenti, nagrade pa bodo dobili naši čitatelji in nase fitateljice. Glasovali bodo za najboljši oglas na ta način, da bodo navedli, kateri oglas se jim bo zdel najbolj posrečen. Vrhu tega bodo lahko ugibali, koliko čitateljev bo glasovalo za dotični oglas. V prihodnji nedeljski številki to je 5. septembra, bomo poleg drugih nagrad razpisali po 1000, 500. 300 in 200 Din. Za pridobitev nagrade bodo prišli v poštev le glasovalci za inserat, ki bo dobil največje število glasov. Izmed njih pa bodo prejeli nagrade oni, Id bodo najbolje uganili število oddanih glasov za dotični oglas. Žrebanja ne bo In bo torej vsak sam svoje sreče kovač. Glasovanja se bo lahko udeležil vsak čitatelj (ne samo naročnik), ki bo v prihodnji nedeljski številki „Jutra" izrezal kupon in ga izpolnjenega poslal naši upravi „Jutra". Nalim inserentom se za prihodnjo nedeljo nudi najboljša prilika, da se udeležijo tekme za najboljši in najučinkovitejši oglas. Pa ne samo to! Ker bodo desettisoči čitateljev parno citali oglasni del »Jutra«, bo imel vsak oglas v tej številki za inserenta dvojno ali trojno vrednost. Zato ne zamudite ugodne prilike. Vse naše inserente pa prosimo, naj nam čimprej pošljejo svoje oglase, da jih bomo lahko skrbno, točno in lepo postavili H Ej^ •■■- iS» . ri. '"v fefc-'ä > ^■HIM^H Hj^H^HKtìr . ~ t-i. mmm BBhLj. HGr^^jti* . , . :4V ^'ìflHiHH -V ■^■jčBS^^gagaiRiS" GALERIJA sbavnih optimistov T0MA2 BATA I Seta X87S. sa Je rodil Lt ZBm na Morav-Bafa kot čevljarskega Iz najskromnej-je ustvaril v teka svojega plodonosne-WWa podjetje, ki Jsdsnss največje te vrste aa sveta Se ■ 14. letom 9» pdfiel pomagati svo-jwn očetu na ta način, te ms j« napačno proda-JU čevlja Ker je hodn 1» nekaj tat v fato, se Je aek> sramoval, da njegove pisave skoro nihče nI znal čitatt. Ko je spoznal, da Je za življenja nujno potrebna tudi splošna Izobrazba, si Je sam skušal nadomestiti ono, kar mu ni dala šola, vmes pa Je delal čevlje v očetovi delavnici in jih prodajal Kot 18 letni mladenič Je ustanovil lastno delavnico z začetnim kapitalom 800 goldinarjev. Sreča pa mu nI bila naklonjena. V nekaj letih so njegovi dolgovi narasli na 8000 goldinarjev in upniki so ga hoteli pognati v konkurz. Spoznal je, kako nevarno Je delati dolgove in Je sklenil, da se bo dolgov izogibal vse 3voje življenje, tega svojeera sklepa se je resnici tudi držaL Do kon-kurza ni prišlo, ker so upniki spoznali delavnost ln energijo mladega podjetnika. V resnici Je mlademu Tomažu Bat'i uspelo, da je 'v dveh letih odplačal vse svoje dolgove. Kot 20 letni mladenič si je že opremil veliko delavnico, ki Je bila 20 m dolga ln 10 m široka. Vodstvo podjetja je začasno prepustil svojemu bratu, sam pa se je s prištedenim denarjem odpeljal v Ameriko. Na pot je vzel tudi svoje najboljše pomočnike. Da bi proučil ameriški način produkcije, je sam vstopu kot delavec v razne velike tvorni ce čevljev. Spozual Je takoj velik pomen delitve dela v industrijski produkciji in je sklenil, da po svojem povratku tehnično in poslovno »amerlkanizira« svoje podjetje Predvsem pa Je v Ameriki spoznal moč moderne reklame, ki mu je pozneje največ pripomogla k brezprimernemu uspeha. 2e leta 1914 je producimi dnevno 2000 parov čevljev. Zadnja leta pred svetovno gospodarsko krizo pa se je njegova produkcija že približala količini 100.000 parov na dan. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se Je z vso naglicc napotil naravnost na Dunaj. Zlin takrat še ni imel direktne zveze ln v Otrokovicah je zamudil osebni vlak. Naročil je vozaču, da ga za ceno konja pravočasno pripelje do postaje, kjer se ustavlja dunajski brzi vlak. Konjem so že pojemale moči, ko je dosegel fcteznlško postajo, preplezal je železniški nasip tn zlezel na nasprotni strani v vlak. Na Dunaja pa nI odnehal, dokler ni dobil naročila na 50400 parov čevljev. Po vojni je šlo ie v hitrejšem tempa. Železnica ln avto sta mn Uhi prepočasna, zato A je gradil hangarje la kupil letala. Odslej se je vozil samo v letalu, ■ katerim je potoval orto v Indijo, da obišče svoje inozemske postojanke. Njegovi Iznajdljivosti je pripisati, da Bafota podjetja tocfl v teka svetovne gospodarske kriz« niso mnogo trpela. Nasprotno, po kratkem zastoja se je nje^ govo podjetje pričelo nadalje širiti. Njegova rodna vas se je medtem spremenila v mesto z ogromnimi tvornlškiml zgradbami, ld Jim ni primera na sveta. NI se pe zadovoljil s tem, da širi svoje podjetje ln da prodaja čevlje tudi v najoddalje-nejših deželah, pričel Je tudi ustanavljati slična podjetja v raznih drugih državah. Naglica, s katero je hotel vse sam opraviti, je bila končno usodna za njega samega. Dne 12. Julija 1982 Je hotel zgodaj zjutraj s svojim letalom odpotovati v S vi co, da organizira tam novo tvornlco. Letalo s katerim je startal, pa Je kmalu po odhodu padlo c višine 700 m na tla in se razbilo. Pod ruševinami je našel smrt tudi Tomai Bat'a. njegovo podjetje pa se dalje razvija po preizkušenih načelih svojega ustanovitelja. • i?:'v.-'V-'- ZGLEDUJTE SE NA TEM PRIMERU Tomai Bafa Je MU moš, ki Je dobro pretehtal vsak svoj korak, ko pa Je spoznal, kaj mora storiti, je % jekleno energijo in z neporušljhim zaupanjem delal na tem, da uresniči svoj sklep. Ni poznal ovir in tezkoč. Do konca svojega življenja pa Je ostal zvest svojemu načelo, da pomeni dobra reklama polovico qSPepwdueent| Ia trgovci! Izkoristite tudi vi sedanji trenotek, ko se pričenja T našem gospodarskem življenju obračati na bolje in ko se vam nodi možnost za razvoj in napredek. Storite nekaj, da se poveča vaš promet, da se bo govorilo o vašem podjetju, o vaših proizvodih, kajti komnment ne kupnje od onega, o katerem nič ne čaje — skratka: INSERIRAJTE. Izkoristite možnost za uspešno inseriranje, M vam jo v največji meri nodi na* list. Kdor pa misli, da lahko živi od slave preteklosti, naj se seveda, kako hitro mine vsaka slava. Pomen posameznih oblik reklame Desetletne iAušnJe moderne reklame so pokazale, da z nobenim drugim reklamnim sredstvom nd mogoče doseči takih uspehov kakor s časopisno reklamo. V zadnjih letih so razni reklamni strokovnjaki skušali propagirati, da bi »e inserenti v večji meri posluževali tudi drugih načinov reklame, zlasti v obliki reklamnih pisem, prospektov in plakatov. Danes pa se vsi zopet vračajo k preiskuSenemu sredstvu časopisne reklame. Ugledni reklamni strokovnjak Bliscfa posveča v svoji knjigi o reklami časopteiemu inseratu 117 strani, prospektu 40 strani in reklamnemu pismu le 14 vrst V strokovni literaturi pa čdtamo pogosto podatke velikih podjetij, ki kažejo, da žrtvujejo veliki inserenti 60—85% vseh izdatkov samo za časopisno reklamo. Ni pa samo važno, de se inserent poslužuje časopisne reklame, važno je tudi, v kakšnih listih inserirà. V Sloveniji sami imamo na stotine periodičnih tiskovin ia ne moremo zahtevati od inserenta, da se spozna v tej množici Betov. Naklada Usta in krog čitateljev Predvsem Je seveda de lista, v katerem inseriremo. Tu pa se že pričenjajo težkoče. Ker si Inserent as more ustvariti pravilne sodbe o tem, kolikšna je naklada posameasMga Usta. V Nemčiji » vsak dnevnik v vsaki številki objaviti oblastveno overovljeno povprečno naklado zadnjega časa. Tak predpis bi tudi pri nas olajiai inaerentu odločitev o tem, kje naj inserirà. Kakor pa se zdi, smo od tega še zelo daleč. Tudi v mnogih drugih naprednih državah ni bolje. Švicarski reklamni strokovnjak Staehlin se pritožuje, kako težko je točno zvedeti naklado posameznega lista. Uprave nekaterih listov načelno ne dajejo o tem nikakih informacij, druge pa zopet navajajo fantastične številke in ne dopuščajo nobene kontrole. Pogosto se dogaja, da operirajo posamezni listi z notarsko overovljenimi številkami, ld pa se nanašajo le na kako posebno številko, ki so Jo zaradi propagande in not irske kontrole tiskali v neprimerno večji nakladi. Take ugotovitve, ki Jih nI mogoče kontrolirati, nimajo a inserenta mnopo pomena, ker Je zanj važna le višina povprečne naklaJtìe, ne pa višina naklade posamezne specialne številke. Reklamne vrednosti posameznega flsta pa ni presojati samo po višini naklade, temveč Je enako važno, komo je list namenjen In kdo ga čl ta. Jasno je, da inserent, ki hoče prodati kmetijsko orodje, ne bo inserirai v kakem modnem listu. Prav tako nima smisla inserlrati v listu, ki Je namenjen kmetovalcem, če gre za predmet, ki ga kupuje predvsem mestno prebivalstvo. Zato naj vsak inserent, preden se odloči aa inseriranje, dobro pretehta, kakšnim slojem prebivalstva je namenjen Mi ■ ftstaKA hoče tpngfcatt« -U- Ne3en* 29. Sili. 1937, CENE MALIM OGLASOM F» 80 par a» bcacda, Din S.— davka aa iMk oglas In enkratno pei* atoflino Dia 8.— ss «fio sli dajanj« nariovor plačajo ed. kl Hčejs ■Ina». NaJmanJB znesek za enkratno objav» «glasa Din 12*—% Dopisi tat tadtre se zaračunaj* po Din sa vsako benedo. Din S._davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din sa fóro aH dajanja naslovov. Najmanjši snesek za enkratno objavo oglasa Dia W sstall oglasi se zaračunajo po Din 1*— sa beando, Din &«— davka oglas ln enkratno pristojbino Dtn 5.— aa lifro aH dajanj« r. Najmanj« znesek aa enkrat» «biva aglaaa Dia Ä ^ * ogbliB* > Pri preda* _ Jll» Ja vpoaiati t pisma obenem s naročilom, ali pa po nid na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer k zgoraj navedenim pristojbinam še manipnig<- ▼ aatoflla in vprašania, tlčoča m « |e naslavljati na t Oglasni oddelek „Jutra", IjuMjana« Kam pa,kam ? Beseda 1 Din, davek S Dtn. ca iitro aH dajanj« naslova I Dia. Najmaajäi *ne*ek 17 Din. Danes na Komarjevo %»! v restavracijo »Gorenjski kolodvor« Igra izjemna godba Srarnel. 21640-18 Danes vsi (K veselo domačo zabavo » gostilno k Panju, Vegova nI. 10. Se priporoča gostilničar Tone Huč. 21598-18 Na komarja M v Šiško na piške, bobe Id potičko. Se priporoča gostilna »pri Rade. 21434-18 Službo dobi Besed» 1 Dta, lavek I Dia. u Šifro ali dajanje axM-tlč, LJubljana, Moste, Marenčlčeva ul. 5. 21327-44 IP, Ih. Rothman: VRTISMRČEK lil ŠILONOSKA Nove pustolovščine Tekstilca pomočnika obra to vodje, s prakso sprejmemo. Pa goj Jugoslovansko drtav ljanstvo. Pon. s prepisi spričeval na Tekstilno to varno Beer, Hribernik et Comp., St. Vid nad LJu bi J ano. 20606 1 Hitno trebam mnogo osoblja perfektne kuharice, sobarice in vzgojiteljice. Za odgovor poslati Din 8.— v znamkah na Institucijo udo-vica i samoFtuinib gospo-dža« Zagreb Dica 29/1. levo, t°l. 73-71. 207564 95 Glej, na mojo vero, da gre tamle gospodična Sivka, ki sem pri nji gulil šolske klopi, in vodi svojo mladino na iz-prehod! Vsi stopajo lepo po dva in dva. Menda me gospodična Sivka več ne pozna, ali se pa vsaj dela, kakor da me ne bi, ker je doživela z menoj tako malo yeselja! ' 96 Mirno spustim procesijo mimo sebe. Zadnji se mi približa Golorepko. Saj ga še poznam. Neumen je kakor buča, vsak razred mora ponavljati. Zato ima pa tem več muh v glavi! In sam jezik ga je! »Glej, glej,« vzklikne, »Vrtismrček je postal pleskar! Ta je pa lepa!« Sobarico sprejmem u »taja* lapeaB- tev k boljši rodbini Pogoj: šivanje in 'tkanj«. Pojasnil» daje Aloma Oompany i. s •. «. Ljubljana Aleksandrov« « i L 31DS1-1 Pletilje izurjene g dobro plač» m «prejmejo takoj aa stalno mesto. Naslov v vseh poslovalnicah »Jatra«. 8041-1 Za našo tkalnico jate in preprog iščemo Samostojnega tkalskega mojstra ki je zm >4eu voditi tkalnico preprog in risati vzorce, patro.niirat>i in veščega izse-kanja. Ponudbe na liindfa den Seiilfabrik und Textilindustrie A. G., Odiaci. Bafka, Donavska banovina. 2104Ö 1 Natakarico d« X let stai«, vešč« nemškega jezika, ki pomaga tu d» pri gospodinjstvu, sprejme gwtiina Sfiligoj, 8t. Uj v Slov. gor. Refiektantke naj se osebno predstavijo. 21068-1 Pletilje dobro lzvežbane, «prejme Vezjak, Maribor, — Splavarska 6. 21336-1 Več šivUj prvovrstnih za darrurtr« Kuharico za gostilno ln druga hišna dela sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica 88«. 21572-1 Iščemo pomočnico za gostilniško kuhinjo. Naslov v vseh posloval Jutra. 21667-1 Prodajalko v trgovino z meš. blagom na deželi sprejme takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21337-1 151etna deklica in 15 leten fant revnih staršev dobita dobro službo. Dopise na podružnico Jutra v Mariboru pod »Razumna«. 21339-1 obleke ln plašče sprejmem. Tavčar Olga, Sv. Petra o. 79. 21499-1 Mizarskega pomočnika za pohištvena dela sprejmem. Mizarstvo Jotìp Goljar, Florjanska 1. 21647-1 Čevljarskega pomočnika aa šivano in zbito delo takoj sprejme Josip Ko-lar, čevljarski mojster, Celje, Samostanska ulica št. 4. 21678-1 Mizarskega pomočnika takoj rabim. Naslov v v vseh poslovalnicah Ju tra. 21372-1 Prvovrstno vzgojiteljico preeeptorko, po možnosti gimnazijsko profesorico, —-iščem k dvema deklicama. Prednost znanje francoskega in nemškega jezika. Ponudbe s prepisa spričeval na Dr. First Vera, Novi Vrbas. 01608-1 Služkinjo za pomoč v kuhinji — Iščem. Celovška 56. 21515-1 Prodajalko vsestransko zmožno, galanterije ln konfekcijske stroke z daljšo prakso, sprejme trgovina Kramar M., Kamnik. 21240-1 Gospodično s primerno Šolsko izobrazbo in ■ znanjem nemščine sprejme rirogerija. Ponudbe s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »Drogerija«. 21063-1 Poslovodja ali preddelavec ki Je veš8 dela na revolver-ski stružnici, ter več ključavničarjev za orodje z daljšo prakso v Stancanju in z delom z modeli se išče za tovarno armatur. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev ter z opisom dosedanjega delovanja poslati na ogj. odd. »Jutra« pod Šifro »Za Vojvodino«. 21126-1 Kuharico samostojno, mlajSo ca go, spodiinjstvo pri eni oeebl, išče za začetek septembra arh. Costaperaria, Igriška 3 21438-1 Vrtnarskega pomočnika mlaJSega ln poštenega, sprejmem takoj ali po zneje. Ponudbe na ogL odd. Jutra sod »Dober« 21353-1 Železostrugar ključavničar, trezen ln zanesljiv dobi delg v rudniku št. Janž na Dolenjskem. 21112-1 Modistin jo spretno m samostojno Ba stalno ln učenko sprejme Salon Chic, Wotfo-va ulica 3. 21296-1 Za 1. sentember sprejmem pridno, pošteno služkinjo. Pon. pod »Zanesljiva ln varčna« na ogl. odd. Jutra. 21343-1 Šofer - vrtnar neožeojea, vešč v popravljanju avtomobila, dobi službo proti polni oskrbi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo zahtevka na plači pod »Izurjen vozač«. 21203-1 Krojaškega pom čnika mladega, za male kose, sprejme takoj Babnlk Adolf, D. M. v Polju. 21222-1 Mlajši krojač in šivilja ki bi želela nastopiti me sto krojltelja s stalno službo, dobi brezplačen tečaj krojenja ln vso la obraz bo. »Brunswick«, Pariški Model Salon, — Sv. Duh 68, Zagreb. 21430-1 Hišnik dobi mesto v hl&t scen-traino kurjavo. Pred po goj ključavničar ali me hanlk. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »od »Hišnik 878«, 21440-1 Zmožne pletilje, šiviljo in učenke sprejme v stalno služba pletarna Gržlna, LJubljana, Celovška cesta 44 21289-1 2 mizarska pomočnika dobro izvežbana t* mehko pohiètvo, sprejmemo v stalno delo, tudi čez zimo. Mizarstvo »Sava«, MikloSičeva «est« 6. 21653-1 Lesnega manipulanta event. začetnika Iščem za takojšnji nastop. — Prednost Imajo z vsaj dveletno prakso, ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod šifro »2417«. 21583-1 Trgovski pomočnik samski, vojaščine prost, dobi takoj stalno dobička-nosno mesto. Potrebna kavcija Din 15.000 do 20.000. Le resne ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Sreča Te išče«. 21683-1 Absolventka trgovske šole Išče mesto praktlkatlnje v advokatski pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj rabim« 21271-2 Reelni tvrdki v Ljubljani polotim jamstvo do 30.000 Din za stal no boljše mesto skladiščnika ali podobno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Samostojna moška moč«. 21.177-2 Postrežnica mlada, vajena kuhe, HS« del» pri Kačič, Hrenova 17 21379-3 'aaka fteaeda OB pat, A» '•k I Dia, aa Itt*» «s d» tanj* oaaiov» S Dia; aa> 1a Dim. Pek- ' i pomočnik s svojim kolesom. Išče službo. Naslov t vseh posloval. Jutra. 212842 Postrežnica pridna in ftista, »č« delo za dopoldanske ure. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »Pridna m (tista«. 21467-2 Prodajalka z daljšo prakso želi pre-menltl službo takoj aH pozneje. Vešča Je nemščine in pisarniških del. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Blagajnlčarka 7«. 21413-2 Služkinja poltena, zanesljiva, vajena vseh hišnih del, kuhe, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala družina«. 21553-2 Praktikantko zo bo tehniško, sprejmem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »«Dežela«. 21660-1 Perfektno kuharico in sobarico sprejmem v odlično hišo. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na ogl. odd. Jutra. 21562 J Pekovskega pomočnika sprejme pekama Pota kar, Litij s. 21477-1 Krojača za delo kostumov in pia. ščev Išče prvovrstni dam skl salon v Ljubljani. Ponudbe pod »Stalno delo« na ogl. odd. Ju-tra, 21534^1 Kislo zelje prvovrstno po konkurenčni ceni vsako množino dobavlja Homan Sv. Petra e. 81. Ljubljana, tel. 35-39. 263-2 Prodajalka starejša moč, ■ večletnimi spričevali, želi mesto blagajnlčarke v trgovini ali v podružnici kakšne trgovine. Dopise na podružnico Jutra v Celju — pod »Kavcije zmožna 560«. 21331-2 Šivilji čedne zunanjosti, Vida z obrtjo, stara 26 let — Zdenka, pomočnica, sta. ra 18 let, iščeta zaposlit ve kjerkoli, najraje v mariborskem srezu. — Sprejmeva tudi vsako lahko službo, tudi k otrokom ni izključeno. Ponudbe na šmid Vida. Jenčič Zdenka, Črna pri PrevalJah. 21212-2 Žagar z večletno prakso, zmožen vseh popravil, želi premenlti mesto. Ponud be na podružnico Jutra v Jesenicah pod »Zanesljiv«. 21141-2 Trgovec ki obiskuje trgovce po vsem Prekmurju z galanterijo sprejme še dobra zastopstva. Ponudbe pod »Prekmurje« na ogl. odd. Jutra. 21433-5 Potnika aa veletrgovino manu-fakture z provizijo, — Iščem. Prednost Imajo oni, ki potujejo z avtom. Ponudbe na poštni pretinac 354, Zagreb. 21263 5 Gospodična perfektna v nemščini, slovenščini Išče službo prt otrocih. Ima večletno prakso. Prevzame tudi samo za popoldne ali dopoldne. Ponudbe pod »Nemka« na ogl. odd. Jutra. 21:615-2 Absolventka trg. tečaja z gimnaz. malo maturo, dobra stenografka, ile na-meščenje v trgovini ali pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica 888«. 21693-2 Gospodična z veliko maturo, znanjem nemščine in francoščine ev. tudi stenografije in strojepisca išče kakršnekoli zaposlitve. Cenjene ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko »Marljiva začetni-21592-2 Dobra kuharica pridna gospodinja želi službe prt starejšem gospodu ali starejši dami. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Gospodinja«. _ 21332-2 Pekovski poslovodja samski z dolgoletno pra kso, išče službo, event. vzame tudi pekarno v najem. Ponudbe na Ju-rak Martin, Rakek. 21272-2 Maserka in babica Pavla Ostrelič, Stari trg 11 se priporoča cenj. damem io materam po času primernih esnah, 01322-2 Vzgojiteljica ablturjlentka s perfekt-nlm znanjem nemščine. Išče mesto k otrokom. Cenjene ponudbe na po družnico Jutra v Mariboru pod »Skrbna«. 21340-2 Gospodična s srednješolsko maturo, pisarniško prakso, znanjem nemščine, srbohr. vaščlne. strojepisja ln stenografije, išče primer ne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva ln delovna«. 21230-2 Pošten in zanesljiv govorm več Jezikom, lzvežban v knjigovodstvu, strojepisju ln vseh pisarniških poslih, več let služboval pri raznih tvrdkah. Iščem kakršnokoli službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra moč 888«. 21211-2 Korespondent za slovenski, srbohrvat-skl, češki, nemški ln tudi madžarski Jezik z večletno akvlzlcljsko pra kso v Ind. podjetju — Išče zaposlitve. Cenjene ponudbe pod Slfro »Ver-zlran« na ogl. odd. Jutra, ^ 21156-3 Mlad plačilni natakar zmožen nemščine, želi premeniti službo. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Kavcije zmožen«. 21672-2 Natakarica prvovrstna, solidna ln poštena, z kavcijo, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična ln priljubljena. 21558-2 Perfektna sobarica z letnimi spričevali išče namestitve pri boljši rodbini »Pod perfektna 777« na ogl. odd. Jutra. 21568-2 Perfektna kuharica starejša, vešča nemščine želi mesta tu ali Izven LJubljane. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Stalna 135«. 21551 2 Samostojno potnico(-ka) za oblak — privatnih strank, sprejme trgovina z manufakturo. Kav clja din 500. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Provizija«. 21204-5 Edinstvena prilika! Dober zaslužek ln stalna eksistenca. Nameravam otvorlti banovlnska ln sreska prodaja skladišče za povsem nov, brezkonkurenčen absolut no vsakomur potreben Izdelek sedanjosti. Stro kovno znanje ni potreb no. Osebe, ki razpolaga^ Jo z dobrimi referencami ln tudi s kapitalom v gotovini, za banovlnska skladišča do 50.000 din, a za sreska do 5000 din, naj pošljejo obširno razložene pismene ponudbe nujno pod šifro »47188« na Publlcl-tas, Zagreb, Illca 9. 21078-5 Fant star 16 let zdrav m lz poštene hiše se želi učiti električne stroke. Naslov t vseh. poslovalnicah Jutra. 21243-44 Fant ki Ima veselje do trr* vine z meš. blagom ts- II vstopiti v uk. Ponine be na ogl. odd. Jut-? pod »Učenec«. 21244-4; Vajenko s primerno šolsko teoh. razbo, vljudnim ln lepim vedenjem — sprejmem v trgovino 2 meš, blagom v ljubljan. oko-lici s hrano ln stanovanjem v hiši. Prošnje jg vložiti pod »Trgovina.« na oglasni odd. Jutra. 21292-44 Izučil bi se rad mehajilöne aH sllčne » brti. Znam tudi nemške Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«. 21303-44 Učenka dobi mesto v konfekcijski trgovini. Vprašati c« Sv. Petra cesti 26. 21376-44 Zastopstvo nudimo ličen predmet potniku, ki potuje po savski in dravski banovini. Zaslužek gotov m primeren. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21451-5 Potnika mlajšega, samskega, v kolonialni ln špecerijski stroki po nekdanjem štajerskem dobro upe-ijanega, takoj sprejmemo. Ponudbe z referencami ln navedbo zahtevkov na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod šifro »Upeljan«. 21675-5 Učenec Išče mesto za v trgovi. no z mešanim blagom« Naslov t v&eh posloval, Jutra. 21616-44 Učenko dobrih staršev, sprejmem » trgovino z mešanim bla» gom. Ponudbe na ogl. od* delek Jutra pod »Zanesljiva 100«. 21626-44 8e«ed» 1 Din. davek 3 Dta, za Slfro ali dajanj* naatova 5 Din. Najmanjši sneaak 17 Dia. Osmošolec želi instruirati niijeiola U hrano in stanovanje. Naslov v neh poslovalnicah Jutra. 21539-4 Reven akademik bt rad lustratati aa stan* vanj« aH bran*. Penndbe aa ogl. odd. »Jutra« ped »Skromen«. 81161-4 Francoščino, italijanščino, angleščino podučuje diplomirana učite-ijica. Honorar skromno. Informacije dnevno od 12—a. Pavla Kovač, Bledweisov» 5. 21503-4 Poštena prodajalka pridna Išče službo kot prodajalka, blagajnlčarka ali skladlšnlca v ka-terikoll stroki v LJubljani. Nastop takoj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Postrežljlva«. 21649-2 Mizar želi premenlti službo. Zmožen izdelovati tudi modele. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vesten mizar«. • »417-2 Potnike(ce) sprejmemo. Izvrsten zaslužek. Za prlčetek je potrebno 200.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Stalnost«. 21676-5 Mlad agilen potnik zmožen jugoslovanskega in nemškega jezika išče zastop stva. Cenjene ponudbe na podruž. .Jutra v Mariboru pod značko »Potnik z avtom«. 21684-5 Serijoznega zastopnika za prodajo radio aparar tov sprejmem. Banj al, Miklošičeva 20. 815565 Nemščino od o«n ovnih začetkov fl» popolnega obvladanja poučuje profesor dr. Svoboda, Tavčarjeva H. _ 21480-4 Enoletni trgovski tečai Kovač Maribor, Gosposka 46. šola uspeha: 85 odstot, letnika 1936-37 imajo že službe. — Posredovanje službe. Vpisovanje vsak dan. Prospekt zastonj. 21334 4 Abituri jenti(-ke) Trgovska Sola Kovač,— Maribor. Gosposka ulica 46, izobrazi praktične kontom« moči, tajnike itd. — Vpisovanj« vsak dan. Začetek 9. sept. 1937. Posredovanj» službe zastonj. 21335-? k JUTRO« št 201 Nedelj*. 29, Vin. 1937,«= Nemščino »ngMtiUk taBesittu, Italijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljic». Kolodvorska ul. 11, pritličje. 11036-4 Tečaj krojenja ca 8:.ovenke v Zagrebu ln bližnje Slovenije priredi Brunswick« Pariški Model Salon Sv. Duh 68 v Zagrebu. Brezplačna rekomandaclja služb a« jesen t salone ali po hišah. Prlčetek 1. sept. Plača ee samo vpisnina. 21431-4 Kočijo dete« ohranjeno pwdi in. Pojasnil* trafika Zupančič, Polen j si» c. 14 21316-6 Rojena Francozinja daje ure ln konverzacl jo od 1. septembra da lje po 13 Din od ure. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Uspeh zajamčen«. 21436-4 Dijak da'e vesten pouk vnem ščlnl. Naslov Puchingei Gradišče št. 8b. 21449-4 Odličnjakinja s dvemi razredi meščanske Jole bi ▼ svrho nadaljne-za Jolanja rada instruirala j!: kaj sličnega ra tirano. Naslov v tj eh poslovalnicah Jutra. 21694-4 Italijanščina konverzaclja, gramatika, literatura, trgov, korespondenca se poučuje na Mirju 15, visoko prltllč Je (četrta vila za obrtno žolč).. 21530 4 Lončene peči malo rabljene, naprodaj na Jegllčevl cesti 24. 21455-6 Avtomatske biljarde prodajam do sedaj naj boljši Izdelek, najcenejše ln ugodno za hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke. Zadružne gospodarske d- d. ka kor tudi njih podružnic ln katere imajo zvezo s temi bankami. Odllkova no mizarstvo ZUPANČIČ Ivan Zadovinek p. Leskove« - Krško. 21654-6 Bsseda 1 Dia, (Uvei S Dia. u Šifro ali lajanje oaslova 5 Dia. Najmanjši tneeek 17 Din. Mlekarne pozor Rabim stalno tedensko do 100 kg najfinejšega čajnega masla proti takojšnjemu plačilu. Pon. na ogl. odd. Jutr pod »Maslo«. 21.393 33 Koroške brusnice fPrel selbe«) dnevu« avete, razpošilja od 6 kg aaprej Zecfcner Henrik, Libeliče Koroško. 19513-33 Prodam Beeeda 1 Dia davek 8 Dia. aa Šifro ali dajanje oaslova 8 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. železen štedilnik prodam. Pripraven Je za yianJÉe stanovanje. Rož na dolina, Cesta II-7. 215446 Otroški vozički l«toènJl modeli na pa tenfelranlh krogljičmih ležiščih. S. Rebolj & drug Gosposvetska c. St. 13. 145-6 Jugoslovenski patent leto« patentirana novost — prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. •21335-6 Zvočno aparaturo kompletnp v najboljšem stanju radi opus ta podjetja prodam po zelo ugodni ceni. Ponud. na oglašal odd. Jutra pod »Zvočna kino aparatu ra«. 21368 6 Tricikel malo rabljen, ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21424-6 Dva rolo S portall 235x135 poceni prodeim, Tavčar, Ljubljana, Kodeljevo, Zadružna 14. 21422-S Otroški voziček športni dobro ohranjen poceni prodam. Potočnik, Clgaletova ul. 29. Moste pri Ljubljani. 21900 6 Mostno tehtnico 5000 kg nosilnosti, lansko leto žigosano, zelo dobro ohranjeno proda Rudolf Dergan, Laško. 21674-6 Kislo zelje novo prvovrstno v sodčkih dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povšetova ul. 10. telefon 23-91. 20973-33 Foto kamera Welta - Perfekta - Spie gelreflex, 6x6, Zeiss-Tes-sar, f. 1 : 3.3, za polovično ceno naprodaj. Nasi, v vseh posloval. Jutra. 21397 6 Umetne cvetlice ročne vezenine, ažur, enti ln predtisk Izdeluje atelje za umetno obrt Milena Zor Ježek, Frančiškanska ul. 8, na dvorišču, Ljubljana. Trgovci m obrtniki imajo po pust. 21400-6 Jahalno sedlo «koro novo, poceni pro dam. Naslov v vseh po »lovalnlcah Jutra. 21494-6 Vrtnarske zemlje več 100 kub. m, prvovrstne po 25 din kub. meter, v sredini mesta prodi: Pavlin Stane. — cvetličarna, Ljubljana, Celovška cesta 68. 21180 6 Mleto papriko prodam po din 8 in din 10. Mitič Ana, Zaloška 4, Ljubljana. 21100-6 Peč za kopalnico dobro ohranjeno in ka min znamke »American Hcating«, prodam takoj. Skrabčeva ulica 5. 21441-t Voziček globok — ugodno naprodaj na Celovški certi 34, v trafiki. 21302 « Trgovske stelaže g steklom prav poceni prodam. Vprašati M'.klo, šlčeva e. 16 III., desno. 214856 Perzijske preproge •vef lepih komadov, radi selitve stranke ujfodno naprodaj. — Pri »Makedoncu«, LJubljana. Kolodvorska ul. Naprodaj Železna roletna 290X93 cm ti Din 2^0.—. Točilna miza za Din ^00.—. Miz« 78X78 cm 00 100.—. Vrt-ta za trg. total 215X90 s steklom, OltWi sc v hotelu Slon, Ljubljana. 31687-6 Semensko pšenico banatsko, zvano Bankut priznano prvovrstno, ki najbolje obrodi, prodaja po najnižji dnevni ceni tvrdka JOS. ERZIN, — Ljubljana, Janežičeva cesta št. 13 (Prule), — Istotam dobite dobro koruzo za krmo po ceni din 110 za 100 kg. telef. št. 3714. 21085 33 Pisalni stroj Continental kovösg, — luksuzna Izdelava, skoraj nič rabljen, prodam z» polovično ceno- Nasi, v vseli posloval. Jutra. 21396-20 Lokomobilo eoa 50 — 80 HP za Xfl atmosfer, kupim. Pismene ponudbe pod »47194« na Publicitas, Zagreb. 21140-23 šivalni stroj Pfaff, čevljarski levoro-čnL malo rabljen, pro dam za polovično ceno. in krojaški nov, že nanj plačanih 1000 Din, pro dam naprej (tudi na obroke). Gradaška ul. 8. 21414-29 Avto, moto Beseda 1 Din. davek 8 Dia ta šifre ali dajanje oaslova 5 Dia. Najmanjši «neaek 17 Din. Motor Indlan - Skaut, 3 cllln., 650 ccm, poceni prodam. Naslov v vseh posloval nlcah Jutra. 21283-10 Dva avtomobila 5eedežna, po zelo ugod ni ceni naprodaj. Tudi na obroke. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra. 21254 10 Opel - Blitz tovorni 3Và tone skoraj nov ter več drugih tovornih in osebnih avtomobilov po niz ki ceni proda 0. Žužek Krupp Mèt»p»tvKi, Ljublja na, Tavčarjeva ui. 11. 21652-10 Najboljši Zündapp motocikel od 200 do 800 cem kupite po najnižji ceni. 0. Zužejc Ljubljana Tavčarjeva ul. JI, 21651-10 8»seSamoupravnl uradnik« na oglasni odd. Jutra. 21548-18 Obrt Beseda ! Din davek 3 Din ta š!fro dajanje naslova 5 Din. Na 'imnjši tnesek 17 Din. Preproge perzijske in bosanske — strokovnjaško popravlja Državna tkalnica pre prog v Sarajevu, za ča sa ljubljanskega velesej. ma, na svojem izložbenem prostoru. 21315-30 Kupim Be#ed« 1 Dia. davek 8 Din za šifro alt lajanje aatlova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Pis. " -, .nize dobro ohranjen*, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mize«. 31239-7 Bakrene žice gole, 25 kv. mm, oca 1.000 kg, kupim. Najnižje ponudbe poslati na: Majcenovlč, Rad-mlrje. 21261-7 Pisalno mizo amerlkansko, dobro ohra njeno, z rolojem, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21252-7 Kupim Drahtseilscheibe sa žični pogon, velikost m 1.20 — 2.00. — Ponudbe n» naslov: Jeremic Ivan, mlin, Ormož. 21382-7 Flobert puško precizno, Herstall. kupim 6 mm, z klip zatvara-čem. Ponudbe na ing, Marko Kranjec, carinarnica, Skoplje. 21079-7 Kupim hidravličnega kozla. 150 m tričetrt čolnih, 10 m dvocolnlh, pocinkanih cevi; univerzalni plug, poljsko brano; naprave za malo žago. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Rabljeno 888«. 21457-7 DENARNE POSLE Posredovanje kreditov — Vnovčevanje vlog pr» denarnih zavodih. . Na ložbe kapitala. Poravnave. Uprava nepremičnin Davčne napovedi. — In formacije. — Ureditve revizije, bilance in stalno kontrolo knjigovodstva ln vse druge trgovsko gospodarske posle Izvede »Svetovalec« koncesijonlrana trgovsJco-gospodarska POSLOVALNICA M. Kovačlč LJUBLJANA Cesta 29. oktobra (Rim ska cesta) štev. 7. 21662-16 Lokalic Beseda l Dia, davek 8 Dia. ta šifro ali lajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. V centru Bleda na najbolj prometni to čkl oddam radi preseli tve dobro vpeljano špecerijsko, delikatesno ln galanterijsko trgovino z odkupom vse zaloge ln Inventarja. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Centrum Bleda«. 21367-10 Gostilna in mesarija dobroidoča v večjem kraju Gorenjske se radi starosti odda v najem ali proda. Naslov v vseb po. elovalnlcah Jutra. 21365 19 Trgovski lokal v Slov. Bistrici na glavni cest* s skladiščem ln stanovanjem s IS. oktobrom t. L. po zalo ugodni ceni oddam. Dopise na M. Pajtler, Slov. Bistrica. 21080-18 Gostilno oddam na račun kavcije zmoto 1 natakarici. Gostilna se nahaja na prometnem kraju, 3 km lz mesta. Starejše na taka rlce Imajo prednost Ponudbe pošljite na: A. Jurkovlč, trgovina Ormož. 21364-19 Urarska delavnica za cenena popravila. — Prevzamem tudi precl-zljske to komplicirane ure. Fr. čuden, Prešer nova ulica 1. 21357-19 2 magacina prostorna, Cankarjevo nabrežje 35, iddam takoj. Po-wve se: Mestni trg I. nadstropje. 21604-19 Mlekarno na prometnem kraju, breflt konkurence. pole^r dveh tvornic, prodam poceni radii smrtnega slučaja. Trg. Kralja Petra L, Zagreb. 21607-19 Lokal takoj oddam v sredini mesta. Naslov v vseh pc siovalnlcah Jutra. 21507-U Trgovski lokal za delikateso ali podobno, takoj oddam. Ilirska 15. 216J7-19 Trgovine, trafike, hotele gostilne, bufete, kavarne vinarne, tovarne krčme, mlekarne, posestva, hiše, zdravilišča, letovišča, prodajamo in posredujemo nakup. Poslovalnica Pavleko-vic", Zagreb, Ilica 144 21355-19 Lopo nujb posestvo s sadonssaikoe. Vinograd J gozdovi, travniki ia njive radi smrtnega (lučaja io nujnega odpotovanja jako poceni aapredaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pol ar« od iel. postaje«. 21)96-20 Tr istanovanjsko ' hBo enonadstrop., ■ hlevom v okolici Ljubljane poleg kolodvora v prometnem kraju, pripravna aa obrt proda Hafner, Škofljica 37. 21475-20 Lep vinograd a branjem naprodaj v Izmeri 82 ara v Hajndl-nu pri Ormožu, četrt ure oddaljen od postaje. Reflektantl naj se oglase pri g. A. Lahu, umetni mlin, Zg. Pol-skava. 21257 20 Hišo s trgovino mešanega blaga fai trafiko ns zelo prometni cesti prodam. Pripravna j« tudi sa vsako drugo obrt. Cena in plačalni pogoji telo ugodni, interesenti po vpraša j t« na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Res ugodno«. 80714-30 Hišo s restavracijo,, krasen vTt poleg, na najprometnejii ljubljanski nliaé prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. tisi9-ae Parcelo lepo ln sončno pod solo ugodnimi pogoji proda Kocjančič. Rožna dolina, Cesta vn i. 21412 20 Pri Celju pod ceno prodam novo dvostanovanjsko vilo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21330-20 SVEZOST PRI PREBUJENJU! Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo s dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske ▼ode »Soir de Paris« Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sij a ju a tekočina je dvojno parfumirana z Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Paris« Bourjois. BOURJOIS * Soìr de Paris ir Skladišče vellico 6vetlo tudi b» mirno obrt oddam takoj v Gregorčičevi 17-c. Inž. Ivan Bolha, Trdinova ul štev. 5-1. 2158519 Družabnika sprejmem k dobičkanos nem rudniku s kapitalom 400.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sigurnost 999«. 21406 16 Družabnika sa dobro vpeljan predmet, iščem. Potreben kapital 30.000 din. Ponudbe na podružnico Ju tra v Mariboru pod šifro »Družabnik 30.000«. 21333-16 Družabnika l&če dobro vpeljana tr govlna z barvami to lastna lzdelovalnica barv. Imetìl mora večjo vsoto gotovine v svrho povečanja obrata. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik«. 21535-16 Bančno kom. zavod In menjalnica MARIBOR, Aleksandrova ul. 40. vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni 237 16 Stružnico dobro ohranjeno .novejši model takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stružnica«. 21439-7 Tračno žago (Bandsäge) nad 80 cm premera kupi: Hojak R. Domžale. 21536-7 Kupim dobro ohranjeno omaro za obleke, manjšo ln zložljivo posteljo ali oto mano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21543-7 Dam posojilo na vknjižbo na I. mesto večji ali tudi manjši iznos. Doba ln odplačilo po dogovoru. Ponudbe oglasni odd. Jutra pod »Nizke obresti«. 21664-16 Kdo bi prodal hranilno knjižico Ljudske posojilnice ljubljanska do 35.000 Din na vknjižbo ta polno vrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod — »Vrednost aad 160.000 Din« 20583J6 Večjo vlogo Mestne hranilnice ljubljanske U tudi ljudske posojilnice, kupim proti goto vini. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Vsaki znesek. 21663 16 Trgovino mešanega blaga v centru periferije LJubljane ugodno prodam. Vse po dogovoru. • Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Najboljša točka«. 21514 IS Trgovino in gostilno oddam na prometni to čkl. Najemnina nizka. Potreben kapital 20.000 do 29.000 din. Informacije daje Martin Sergan trgovec, Rimske toplice. 21262-19 Na Jesenicah na glavni cesti oddam lokal prmeren za vsako obrt. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod š:fro »Gotov uspeh« 2P71Ö-19 Veliko trgovino moderro opremljeno, 8 pri- t'klinami v Črni pri Preva-Ijah. Mežiška dolino, oddam v najem. Najemniku bo na razpolago lepo «t-anovanje in vrt Informacije pri Borec Vinku. Ljubljana, Rožna dolina IX/16. 81529-19 Lepo klet in magazin oddamo. Celovška cesta 23, Cekinov grad. BI418-19 Lokal na prometni točki, pripraven za poljubno obrt posebno priporočljiv za krojača, poceni oddam na Tyrševl cesti 98-1. 21111-IS Lokal primeren za obrtnika, oddam na Vodovodni cesti 5. Informacij.3 pri upravitelju hiše. 2.1497-19 Trgovski lokal 8x10 m, pripraven za trgovino, mehanično delavnico za prodajo koles, avtomobilov Itd, — Istotam lokal 5x4 pripraven za trafiko aH kaj sličnega, oddam. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 20518-19 Trgovino z mešanim blagom na periferiji ugodno oddam Naslov v vseh posloval Jutra. 21521-19 Gostilno in mesarijo dobro vpeljano prodam ali zame j nam za stano vanjsko hišo v mestu. Naslov v vseh posloval nieah Jutra. 21472-1S Mesarijo v centru mesta prodam, ali pa dam v najem za radi bolezni. Ponudbe na ogl. odd. Jutrfi pod »Redka ugodna prilika 2950« 21660-19 3«*e<1a 1 Dia davek 8 Din ta šifro al) lajanje naslova i Dia. NajmanjSi tnesek 17 Dia. Trgovino ob državni cesti na pro metnem kraju, z gospodarskim poslopjem, oddam v najem. Ceno Izveste pri Vohčič Pani, Cerklje ob Krki. 21370-17 Trgovino in gostilno na prometni točki ob banovinskl cesti I. reda ob žel. postaji, okolica z veliko lenso industrijo, takoj oddam v an-jem zaradi družinskih razmer, za daljšo doba Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Zlata jama« 21366-17 Trgovino z mešanim blagom na prometni cesti v mestu Slovenije, z odkupom vse zaloge, oddam v najem. Potreben kapital cca 30.000 Din. Ponudbe pod »Zaradi bolezni« na ogl. odd. Jutra. Kmetski valjčni mlin na prometnem kraju, vzamem takoj v najem aH tretino. Naslov v vseh poslovalnicah Jvt-tra. 21274 17 Pekarno na dobrem prostoru od dam v najem zaradi bolezni. Naslov v vseh po siovalnlcah Jutra. 21341-11 V najem vzamem dobro ldoč gostilniški lokal, skupno s trgovino specerljo v večjem kraju Slovenije. Poleg mora biti družinsko sta novanje 3 — 4 sob, s pritiklinami. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Dobro mesto«. 2123617 Gostilno vzamem na račun kjerkoli. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif ro »Prometni kraK 21138-17 Beseda 1 Din. davek 8 Din ta šifro sit dajanje aaal«va 5 Dia. Najmanjši tneaek 17 Dia. Hišo ozlr. vilo, parcelo, trgovino, gostilno, posest, vo, prodate ali kupite najugodneje potom po sredovalne pisarne — F. PRISTAVEC, Ljubljana, Erjavčeva c. 4a, telefon 23—81. 204-20 Večje število parcel kompleksov, posestev go-idov, trgovskih s stanovanjskih hiš ter vil Ima naprodaj rradt>en. strokov tr lar-braten posredovalec Unna ver Ludvik. Cesta 29. oktrbra 6. Telefon 87 88 Pooblaščeni graditelj in sodai ceniteli '» oas»ete brezplačno o» razpolago. 69 20 Enonadstropno hišo hlev, zemljišče eventualno gostilno, ob glavni cesti Notranjske, oddam drž. upokojencu, mesečno 300,— din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »PsnzlJonlst«. 8128620 Znižali smo cene kolesom „Diirkopp", — „Torpedo44 itd. „tehnik44 J. ItsiTljai LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 20 Največja zaloga tenis raketov, nogometnih žog in potrebščin. Prodam hišo 5 sob m kuhinja, vse v dobrem stanju, elektrika, zemljišča cca 2 orala. tik banov, ceste, za 35.000.— din. Pismena pojasnila: Lovra Rant, Guštanj. 21066-20 Ugoden nakup nove obrestlnosne štirl-stanovanjske hiše. Jadranska 40, Pobrežje pri Mariboru. 21342 20 Simpatična inteligentka 18966-24 dvignite plsmol 21496 20 Drago plačujete slabe hiše, ker ne upoštevate (primerjate) so lldne, dvostanovanjska vile pod hribom 242 (Zg. Slška). 21495-20 Manjše posestvo saradl preselitve naprodaj : hiša, novo zidana, 4 sobe, lep sadni vrt, 4 njive ln travnik, skedenj, tik banovinske ceste, 20 minut od farne cerkve, kraj lep to soln-čen, pripravno za vse. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21229-20 Nova hiša enonadstropna, 10 let davka prosta, z vpeljano ; trgovino na najbolj pro | metnl cesti v Ljubljani, ; naprodaj. Ponudbe pod »Proti gotovini 520.000« na ogl. odd. Jutra. 21245-30 Trgovsko hišo z gospodarskim poslopjem, pri postaji to več-jI tovarni, ki obratuje, ugodno prodam. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Lep dom«. 21248-20 Izseljenci iz Francije, pozor! Naprodaj krasno posestvo, tričetrt ure od mesta Celja. Posredovalci izključeni! Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21249 20 Trgovsko hišo novo zidano s vpeljano trgovino z meš. blagom ln a trgovskim Inventar jem. 5 min. od želez, postaje, poleg farne cerkve in šole, na prometni točki, prodam za 138 tisoč din, ter še eno trgovsko hišo, popolnoma novo, tudi pri farni cerkvi ob banovinskl cesti prodam za 98.000 din. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova hiša.« 31144-20 V Loki pri 2usmu Je naprodaj: 1) Hiša z urejeno ln dobro vpelja no gostilno, pekarno to mesnico. — 2) Enonadstropna stanov, hiša z urejeno ln dobro vpeljano trgovino. — 3) Sta-novajska hiša (logarska hiša). — 4) Stanovanjska hiša z urejenimi prostori za mlekarno. K tem objektom prodam na željo tudi več ali manj zemljišča. V bližini Št. Jurja ob. j. S. naprodaj posestvo ob ba novlnskl cesti, sestoječe lz stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja ln 40 oralov travnikov, sadovnjakov, njiv ln gozda. Informacije pri Celjski posojilnici d. d. v Celju, Narodni dom. «U21520 Stanovanjsko hišo t velikimi tovarniškim! prostori ter obsežnim dvori-ičem, primerni za vsako v«čje obrt, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 81462-30 Nova hiša ■ vrtom tn njivo, pripravna za upokojenca, naprodaj. Vprašati: Ko lar Ivan, Vojnlk pri Celju. 21193-20 Trgovska hiša ■ dvema lokal Ima, dvonadstropna, na glavnem trgu v Kočevju, z upe-ljano manufakturno trgovino, naprodaj iz last ne roke. Ponudbe pod »Ugodnost 888« na ogl. odd. Jutra. 21216-20 Večji kompleks sveta v Ljubljani v Zg. Sliki, za postavitev tovarne 60x200 kv. m Je naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod »Lepa lega«. 21294-20 Enostanovanjska hiša a vrtom ln njivo 4000 kvdr. m v Ljubljani na prodaj. Poizve se v ogl. odd. Jutra pod šifro: Na prostem«. 21295-20 Umetni mlin dobro urejen, vodna to električna sila, v bližini postaje, za vsako tvor-nlčno podjetje primerno, ugodno na prodaj. Ponudbe pod: »Priložnostni nakup« na oglas, odd. Jutra. 213142( Nova hiša z večjim vrtom v ßkof JI Loki pod ugodnimi pogoji takoj prodam. — Vprašati pod »Ugodno« na oglasni odd. Jutra. 211S8-20 Hišo v Ljubljani ali kje drugje na prometnem kraju ali pa menja posestvo, tudi o-bremenjeno kupim. Pon, Z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Hišo — 300.000«. 21.561-20 Hišo aH drugo posest kupita ali predaste najbolje • pisarno ADAMIČ, LJubljana, Gosposvetska ce. sta 8H, telefon 32-86. 21580 20 Posestvo okolica LJubljane, Dolenjsko, vzamem v n» Jem aH kupim na ma-sečne obroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutr» pod »Upokojenec 100«. 21479-30 Hišo novo tristanovamjsko, « davka prosto, poceni pre. dam. Parket, vodovod, kanallzacla to vrt. Šinkovec, Gltoce 9-16. 21657-90 Kupci pozor! Danes v nedeljo 29. avgusta ob 2. uri popoldne se prodajajo na licu mesta iz proste roke večje ali manjše zemljiške parcele (travniki) kateri se nahajajo v bližini glavne ceste. Kraj Je Idealen, lega lepa. — Prodajalo se bo pocenL Zbirališče Tržaška cesta pri dolgem mostu. 21435-20 Hiša s stavbene pareel« v biffisi glavnega kolodvora v prometni ulici, naprodaj ali s« zamenja za drugo posestvo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod znafko »Ugodna lega«. 81481-90 Pozor upokojenci! Hišo t vrtom oddam takoj v najem. Istotam prodam veliko njivo. — Savlje 38, Jezica pri Lj'ubljani. 21614-90 Parcela na prodaj s treh strani ograjena, elektrika, vodovod, Prešernova ulica v Zeleni Jami. Vprašajte pri Vo rina. Ljubljana, Hrvatski trg 1. 21381-20 Halo! Prodam krasne stavbne parcele kv. m po Din 20 na male mesečne obroke, 36 minut od centra Ljubljane in gostilniško posestvo, t dobro idofo gostilno v centru Ljubljane. Penudbe na ogl, odd. Jutra pod »Zastonj«. 2Wj5«-9(l Zagrebško prenočišče z gostilno izborno obiskano, sedel velikih državnih oblasti ip avtobusnih postajališč z 14 sobami za potnike, tekočo vodo, velikimi gostilniškimi prostori, centralno kurjavo, hladn-.m poletnim vrtom, prodamo s celotnim inventarjem za din 85.0Q0. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Jlic» 144. 21354-20 IIIIMIIIIIIIIIIIi I Imjm]TZ ERE5PLAf EFN,K ^Hühner NAjPDWlLNEjSE GENERALNO ZÀ5TDP5TV0 —f. SCHNEIDER ZAGREB NIKnUČEVA ìO Mlin dobro urejen, prodam. Mesečno se lahko proda 5 do 10.000 kg moke, poleg mletve za stranke, Rustja, Celje, Dečkov trg. 21681-20 V Stožicah prodam družinsko vilo, novozidano štirisobno s kopalnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 135.000«. 21628-20 Dvonadstropno hišo novo, prodam. Obrestuje se po 8%. Hipoteka za prevzeti lOO.ftOO. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »430.000«. 21691-20 Prodam hišo s sadnim vrtom na deželi, 20 minut od postaje. Naslov v vseh po ßlovalnlcah Jutra. 21570-20 Stanovanje od ti a Beseda 1 Din. davek S Dtn u Sifro ali dajanje naaiova 0 Din. Najmanjši tneaek 17 Din. 6-sobno stanovanje v centru mesta oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21267-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami (elektrika in vodovod) oddam s 1. oktobrom v Glincah cesta VII., 20 (vogal Gerbičeve ulice). 21549-21 Trisob. stanovanje • kopalnico, brez kuhinje, oddam v vUl. Nasi, v vseh posloval. Jutra. 21361-21 Stanovanje in Mev oddam. Event. tudi samo hlev. Kladezna ulica 24. 21301 21 Štirisobno stanovanje in garconiere komfortno, v strogem centru, oddam. Polzve se pri hišniku v Clgale to vi ulici 1. 21454-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo ln pritiklinami oddam mirni stranki. Polzve se na Privo zu 8-L 21528-21 Trisob. stanovanje komfortno, v sredini mesta oddam za 1. nov Naslov v vseh posloval. Jutra. 21506-21 Enosob. stanovanje za oktober ali 15. sept. oddam. Vprašati na Do lenjski cesti 50 pri Žitniku. 21392-21 5-sobno stanovanje v neposredni bližini Vr-1 ber 1937«. tače oddam s 1. novembrom. Je komfortno. Cesta v Rožno dolino št. 14. 21378-21 Stanovanja Uomo» i DIO, , ma posteljama ln eno dam n prazno b uporabo kopal- Naelov v vseh "poslovalni-nlce v novi hiši. Vogal oah Jutra. opremljeno, aepariraeo, oddam sa Din 180 pri Taboru. Medvedove in M&lgajeve | pri Kurentu. 21463-23 I Solnčno sobo opremljeno, oddam na | 01-483-23 Sobe išče 21557 231Ä &*» * - Twir.n*i« lAVft g Dia. Najmanj«! tneaek 17 Din. Eno ali dve Opremljeno sobo s posebnim, vhodom oddam boljši gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21692-23 pritličje levo. 21579-23 Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21690-23 Opremljeno sobo v I. nadstropju v vili, sončno ln zračno, oddam boljši osebi. Nasi, v vseh posloval. Jutra. večji sobi blizu univerze, iščemo za društveni lokal. Ponudbe 21419-231 ni "S1- odd- Jutra pod »Separirano 888«. 21537-23a V centru Opremljeno sobo strogo separirano, za 2 » .. .do 3 osebe, v centrumu, , x. ... .. oddam zračno sobo boljši «Idam Naslov g^^08*» 'Ä^?! osebi. Poseben vhod. Ko- 1 v vsph .T„t.™ I '«6«® » t^oi. Ponudbe r alnica. Istotam oddam abinet. Naslov v vseh po v vseh posloval. Jutra. 21425-23 Prazno sobico >sti s takoj. navedbo cene pod »Pos* ben vbod«. 21821 Sprejmem dijaka Soba absolutno mirna.- pr-vovrstna hrana. V lastni vili. vsa oskrba, strogo nadzorstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno«. 21634-22 V Celju sprejmem dijakinjo k nižjega razreda z vso oskrbo. Naslov se izve ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 21685-22 V Celju sprejme profesorska obitelj dijaka v popolno oskrbo Klavir, pomoč pri učenju Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 21686-22 slovalnicah Jutra. 21632-23 Opremljeno sobo novo, s posebnim vhodom, solnčno s souporabo kopalnice, oddam takoj. O-gled od torka naprej, Jesenkova 2.-II. srednja vrata. 21633-23 2 osebi I sprejmem na stanovanje, I ev. tudi na bran«. Soba s Tri sobe za pisarno posebnim vbodom. Miheve, iščem. — Ponudbe na oel r«nl/._£V. - JO/T I ,, . . . ° Celovška e. 42/L 81234-33 odd. Jutra pod >Center<. 21337-23a Sobo Sobo Sobo s Stedilniko-m oddam takoj mirni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21648-33 lepo opremljen», v lepeim, solnčno, tračno in {isto, s mirnem delu Ljubljane od- hrano, iščem za l®. septem- dam gospodu. Prule. Sokol- ber. Ponudbe pod »Snažno ska nI. 5. 31150-23 898» na ogl. odd. Jutra- Sobo dve osebi, opremljeno I 21409-23a Trisob. stanovanje opremljeno z vsem komi na sončna lega.-Pon ud- Trisobno stanovanje ali dvosobno s kabinetom ln kopalnico išče družinica brez otrok 1. oktobrom. Pogoj mir- fortom, oddam v Dalmatinovi ulici 5, III. nadstropje, za novem, termin. — Mesečna na-1 Jemnina 1.100 in. Polzve se v pisarni dr. A. ] Smoleta, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova Ul. 5. 21408-21 be na ogl. odd. Jutra pod >Oktoberc. 21241-21a Iscem stanovanje za 3 odrasle osebe za mesec september z dve ma aH tremi sobami, s kopalnico, na Aleksan c „„u-« ci„„„m„i„ I drovl, Miklošičevi, Gle-5-sobno stanovanje Kralja Petra tr v komfortni vili Nasta. | gu au Knafljevi ulici. " ~ Ponudbe na ogl. odd. odd. Jutra pod »Hvale Jutra pod »Reden plačnik 888<. 21227-21a Glince, Tržaška cesta 4a z garažo in vrtom ugod no oddam v najem. Ponudbe na tel 25 85. 21421-21 Enosob. stanovanje I. nad. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6-sobno stanovanje takoj oddam za 1200.— na Tržaški cesti št. 12. Glince. 21410-21 Sobo s kuhinjo ali večjo gobo s štedilnikom, iščem na periferiji 21820-21 Ljubljane za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21483-21a Stanovanje eno event. dvosobno, pritiklinami iščeta za konca brez otrok, takoj V Celju, I ali pozneje, točen plač Ločnici 27, oddam udob | ££ ^db_e_na no, dvosobno stanovanje za 250 Din in ne opremljeno sobico s posebnim vhodom za 75 Din. Potrebne informacij« vsak dan istotam. odd. Jutra pod »Suho« 21385-21a Trisobno stanovanje s centralno kurjavo, oddamo za november. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. Stanovanje tro ali dvosobno s kabl netom išče mirna stran 21487-211 ka za 1. november. Dopise pod »Stalen reden plačnike na ogl. odd. Jutra. 21386-21a Trisob. s kopalnico in vrtom ta koj oddam ali pa okto bra. Poizve se Jerneje va 35. 21493 21 Stanovanje 21284-21 j dvo ali trosobno, Iščem v centru ali poleg bol- stanovanje nlce- Ponudbe na oglas. 1 odd. Jutra pod »Dvočlanska družina«. 21645-21a Iščem stanovanje dvo ali trisobno v sre-Enosob. stanovanje Idini mesta za novem-majhno, s pritiklinami ^ Ponudbe na oglas. samske od"1- Jutra P°d »Sončne 21533 21a primerno za „„„^, osebe, oddam s 1. okto-1 SODe«-brom na Vodovodni ce sti 40 za 250 Din. 21641-21 Dvosob. stanovanje i balkonom, vrtom, solnčno, čisto, v I. nadstropju, oddam v Dev. Mariji v Polju 115. 31631-21 Trisobno stanovanie | s kopalnico, oddam. Zarni-kova ul. 9 bik sv. Jožefa. 20075-21 Dvosob. stanovanje j komfortno s kopalnico takoj oddam. Ilirska 15. 21636-21 1. oktobra cddam mirni stranki lsob-r>o stanovanje z vsemi pritiklinami v Zij. Šiški št. 273 Pod hribom. 21695-21 4-sobno stanovanie moderno, s kopalnico za Bežigradom, oddam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod postaja«. 21465 21 Enosob. stanovanje s kuhinjo all prazno so bc iščem v lepem prostoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sana«. 21547 21a r tli I ITITI Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aH lajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tneaek 17 Din. Sobe lepo opremljene, a posebnim vhodom, oddam v bližini zmajskega mostu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21>zO-23 Opremljeno sobo solnčno, strogo poseben vhod oddam. Reber 3.-I, Vprašati II. desno. 21531-23 Čisto sobo pri univerzi oddam. Na »Avtobusna | slov v vse& poslovalnicah Jutra. 21564-73 Sobo s štedilnikom (kletno), z elektriko, oddam poleg cerkve mirni gospo dični. Gmeiner, Jezica 107. ... Sobo eventuelno s hrano soupo- z yao oskrbo iščem bll-rabo piamna oddam Naslov zu Dvorakove ulice za v vseh poslovalnicah Jutra. 21517-23 Opremljeno sobo v sredini mesta oddam boljši gospodični. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21646-23 Opremljene sobe z souporabo kopalnice ln balkon, v centru mesta, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21644-23 Sobo 31634-23 J opremljeno ali prazno, takoj oddam v centra. Tyr-ševa Will, desne stopnice. septem. Pon. s cerno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Osmoéolec«. 21371-23a Sobo 91JAAJM i 8 P°9el®!m Vhodom ter 41I-HOH33 J dobro oskrbo v centru mesta Išče gospodična za X. ali. 15. septembra. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna 12«. 21309-23a Opremljeno sobo solnčno, s kopalnico in klavirjem na razpolago v centru mesta. Gajeva 6 V. nadstr., levo. Lift Ogled od 2. do 4. 21525-23 Sobo prazno ali opremljeno, s uporabo kopalnice, blizu centra oddam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 21471-23 Sobo opremljeno oddam v bližini kolodvora ln Tabora, Friškovec 4. 21401-21. Iščem sobo Garsonjero I v bližini Bežigrada za v novi vili, balkon, po- takoj. Ponudbe na nasi, stranski prostori, plin, Tyrševa c. 55, prodajal zelo pripravno za urad- 114 s&dJa. Mlajši gospod Išče prazno cenejšo sobo, event. opremljeno. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »-Soliden«. 2>1606-23a Opremljeno sobo lepo, za 2 osebi, z vho dom lz stopnišča, oddam v vili. Telefon v hiši. Naslov v vseh posloval Jutra. nlco, učiteljico. Groharjeva 27. Informacije isto | tam, pritličje. 21305-23 I 21388-23a 21390-23 j vseh posloval. Jutra. _ , , 21308-23 Sončno sobo oddam gospodu, event. I Mlajšo sostanovalko sprejmem dijaka z vso 1 * oskrbo. Poljanski nasip 14, stop VII, vrata 10. 21383-25 I Kabinet s centralno kurjavo v centru, oddam. Naslov v Jutra pod »Rabim 1. se Opremljeno sobo čisto ln suho, s poseb nlm vhodom. Išče stalna ln mirna gospodična Ponudbe na ogl. oddel. ptembra«. 21284-23a Gospodična Opremljeno sobo s posebnim vhodom od dam. Naslov v vseh po- | slovalnicah Jutra. 21510-23 I event. nižješolsko dekli- s°k° v centrumu meco, sprejmem. Bethovno sta. 5 P°sel">™ vhodom in va 15, pritličje, desno, SUJ\°• « P°nud« na ogl. prva vrata. odd- Jutra »Do 250«- 21307-23 Dijakinjo sprejme v oskrbo boliša obitelj. Cena zmerna, bli ìina liceja in trgovske aka-iemije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21629-22 Lepo solnčno sobo zračno za dve nižješolki, z vso oskrbo, klavirjem, kopalnico, s strogim nadzorstvom, v centrumu mesta, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Boljša družina«. 21546-22a Dijakinjo nižjega razreda gimnazije sprejmem. Dobra oskrba in nadzorstvo. Mesečno Din 370—, Miklošičeva 4.-II. levo. 21541-22 Tik bežigrajske gimnazije sprejme boljša obitelj dijake v dobro in zanesljivo oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21532-22 1—2 dijaka ali dijakinji z ali brez hrane ter eventuelno pomočjo pri učenju, sprejmem. Na razpolago tudi klavir. Večna pot št. 2. 21538-22 2—3 dijake(inje) sprejme profesorska družina v centru. Klavir, pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21635-22 Srednješolko sprejme k domači hčerki srednješolki z vso oskrbo zmerna cena, center mesta". Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21602-22 Dva dijaka sprejmem v lepo zračno sobo in zelo dobro domačo prehrano. Pri učenju in vzgoji skrbno nadzorstvo. Zibertova 30-1. Cena zelo skromna. 21597-22 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam dvema gospodoma. I Dijaške sobe Besed» i Dta. davek 8 Din Naslov v vseh posloval- u Sifro alf dajanje os*l«v» Sobo s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21625-23 nlcah Jutra. 21277-23 5 Dia. NataisnjŠ 17 Din. taeaek Opremljeno sobo Dve sobi z eno ali dvema posteljama, 8 pos-ebttim vhodom, oddam. Tabor 5/1. n. Nasproti sokolskega doma, 21617-33 I 2 dijaka lep* snažno, prest vhod, I SSS^ÄSh0« » *>*"> «Skrbo in stra 2 parketirani sobi s štedilnikom oddam od 1. septembra dalje. Milčin-skega 76. Ljubljana VII. 21668-23 Sostanovalko k četrtošolki, na željo tudi oskrba. Naslov vseh poslov«!. Jutra. Ogled : Kolezijska ulica 21 (Trnovo) pritličje. 21268-23 Lepo sončno sobo s posebnim vhodom oddam na Erjavčevi cesti št. 4, pritličje, desno. 21490-23 Lepo sobo takoj oddam v Holzap flovl ulici 17. 21491-23 go nadzorstvo v neposredni bližini realke in srednje tehniške šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21316-22 Dva dijaka(-inji) sprejmem na hrano in stanovanje. Blelwelsova 18, pritličje, levo. 21290-22 Opremljeno sobo solnčno ln lepo, s sou porabo kopalnice, prost vhod, v boljšemu gospodu. Opremljeno sobo veliko, sončno, z vho-21560-23 I dom iz stopnišča, oddam Ambrožev trg3-II, desno, va 30-L 21492 23 Več nižješolcev sprejmem na zelo dobro domačo prehrano ln pri učenju ln vzgoji skrb no nadzorstvo. Zlberto 236-22 Lepo sobo centru, oddam | s posebnim vhodom oddam v okraju Sv. Jože- Prijave za dijaška stanovanja sprejema »POSEST«, Mi- 21404-23 fa v vili. Naslov v vseh I klošičevj 4 Tlm se do'- posloval. Jutra. 21362-23 Solnčno sobo lepo, opremljeno, s po-1 n _,■ , sebnim vhodom oddam! Opremljeno sobo 1 ali 2 osebama, takoj z čedno, v centru mesta, bijo tudi naslovi. 21540-22 vso oskrbo, Stari trg 28, oddam takoj. Naslov v III. levo. 21575-23 Opremljeno sobo lepo, v bližini Tabora takoj oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21658-23 Opremljeno sobo souporabo kopalnice oddam gospodu v novi stavbi v centru. Naslov vseh posloval. Jutra. 21659-23 Trisob. stanovanje sončno, na Vrtači, oddam. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »November«. 21466-21 Enosob. stanovanje prazno ali opremljeno, v vili na Mirju oddam. Istotam lepo opremljeno sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21563-2" Prostorno sobo lepo opremljeno, oddam 1. sept. eni ali dvema mirnima ln solidnima osebama, točnim plačnikom. A. Stiška ul. 1 I. nadstr. (pri sv. Jako-bu). 21666-23 Sobo oddam s 1. septembrom Zrinjskega c. 15. 21478-23 , Veliko sončno sobo Mesarji in oddam 3 gospodom ali +gospodičnam z dobro trgovci pozor! hrano ln ugodino ceno Mesarija s stanovanjem v centru mesta. Naslov ln vsemi postranskimi prostori ev. tudi za tr govino oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna točka«. 21464-21 Trisobno stanovanje s kuhinjo, kopalnico v visokem pritličju oddam z novembrom. Moste. — Ciglerjeva ulica 18. 21582 21 v vseh poslovalnicah Jutra. 21473-23 Opremljeno sobo čisto, oddam gospodu. Leustikova ul. 21 II. ie vo 21552 23 Majhno sobico oddam takoj. Ogleda se od 11. do 3. Zab.l.ak 10. 21550-23 Sobo , . i lepo opremljeno, s sou- Stanovanje j porabo kopalnice takoj oddam s hrano ali brez. Tudi dvema dijakoma. Bežigrad, Kobarldska ul. štev 54. 31567-23 Komfortno Štirisobno oddam takoj Gregorčičeva 17-c. Ing. Bolha Ivan, Trdinova 5 L nad«tr. 21584 21 V centru oddani sobo z vso dobro oskrbo dvema mlajšima dijakoma lz boljše rodbine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. .21661-23 vseh posloval. Jutra Brezplačno sobo odam gospodu, kateri bi igral klavir ob sobot nih in nedeljskih večerih. Celovška cesta 66. Dijaka(injo) nižjih raaredov, sprejmem v vso oskrbo. Stanovanje komfortno poleg H. drž. 21363-23 gimnazije. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21447-22 Opremljene sobe s posebnim vhodom, z 1 ali 2 posteljama, zračne. event. z vso oskrbo, blizu tramvaja, poceni oddam v Sp. Šiški netova 31. Dijaka srednješolca sprejmem v 21299-23 I jako dobro oskrbo v sredini mesta. Naslov v Vseh poslovalnicah Jutra. 21689-22 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam s 15. sept. all 1. okt. dvema gospodičnama ali gospodoma. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21542-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, v bližin- obrtne šole oddam solidni osebi. Ogled danes in vsako popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21588-23 Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom, oddam boljši, solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21599-23 Lepo sobo s kopalnico, oddam boljšemu gospodu v bližini teh nike in obrtne šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2H4Ö1-23 Prazno sobo z souporabo kopalnice, parketirano. v okraju Sv. Jožefa, oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21350-23 2 opremljeni sobi čisti, večja in manjša, (ki Je pozimi zelo to- Dve dijakinji nižješolki, sprejmem v le-čer-1 P° solnčno sobo z vso o-skrbo. Klavir na razpola-21452-231 g"- Vprašati pri Sikošek Maribor, Koroška c. 102. 21670-22 _______ ________1—2 dijaka(inji) pia)/"oddam"stalnim ose I sPreJmem v lePO zračno barn, brèz all z vso o-1 skrbo. v vUl v Metodo- [ vi ulici št. 19-1. nadstr., desno. in solnčno sobo. Holyn ski, Stari trg 28-11. desno. 21576-22 _21448-231 Dijaka ali dijakinjo — ~ mlajšega sprejmem v Opremljeno sobo vso oskrbo. Grčar, Can-oddam v Gradišču št. 8b Carjevo nabr. 19-1, vhod v pritličju. Krojaška 5-1. 21450-23 21578-22 Prazno sobo Mlajšega dijaka lepo, sončno, s posebnim sprejmem na stanovanje vhodom ln uporabo ko- event. vso oskrbo. Na palnice, oddam takoj. želJ° pomoč pri učenju. Naslov v vseh posloval. Naslov v vseh posloval. Jutra. Jutra. 21665-22 21373-23 Sobo prazno ali opremljeno, oddam. Pleteršnikova ul. 32. Bežigrad (v bližini gimna-ziije). 21613-23 2—3 dijake srednJéSolce sprejmem na stanovanje. Soba velika, zračna, blizu tehnl-! ke in ' realke. Pavlovič. Emonska c. 2-1. 21545-22 Dijak boljše družine se sprej me pri dramskem gleda lišču na lepo stanovanje z dobro hrano in skrbnim nadzorstvom. Igriška ulica 3-III, vrata 9. 21403-22 Dva dijaka Dijaka ajCieiot» ia Mji« redUae» | sprejmem t vbo oskrbo, » inatrukcljo, t lepo ao-bo b balkonom ln souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 21369 22 sprejmem aa dobro hrano ter ira&Do in solnčno steno ▼anje v centra mesta. Oena zmerna. Pomot pri nienju ter strogo nadxoretvo. Na »lov t vaeh 'poslovalnicah Jutra. 16642-22 Dijaka nižješolca sprejmem na vso oskrbo k domačemu osmosolcu. Hra-______ ^ ^ na dobra, doneča, soba I Marije 4, d^ hu^ntüüicne sončna, uporaba kopalnice. i0 minut. Naslov v v*eh Cena zmerna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra Dijaka kot tostanovaloa % nlžjeiol-cem sprejmem v popolno oskrbo. Do bežigrajske gi- posiovalnicah »Jutra«. 21102-02 I 01600-23 Dijaka srednje tehnične Sole »prej- ____„„„„„ mem v toplo stanovanje in I sU^TovTOpremijena^sol»" dobro domačo hrano. Gerbi- kopalnic. Naslov t vseh čeva 6-L KoTezija. | poslovalnicah Jutra. Nižješolki sprejme boljša družina v popolno oskrbo. Sredi me- 211109-22 2160543 Profesor Nižješolca sprejme 2 nižješolca ▼ do- sprejmem na brano in sta- bro oskrbo in vestno nad- novanje. Pomoč pri učenju zorstvo. Bleiweisova 5, vi- ,„ strogo nadzorstvo. Na- soko pritličje levo. 21130-22 ,iov v vseh poslovalnicah 2 Dijakinji sprejmem na stanovanje. Ostrelič, Stari trg ,11. Jutra. 216W-32 Dva dijaka(inje) z vso oskrbo sprejme boljša družina v Ptuju na stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31927-23 Dijaka a, ..»mi1 TS0 °«krbo, sprejmem na I glj23-22 stanovanje. Najrajši za kla-sično gimnarijo od i. do 4. razreda. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. S1G0&32 I 2 dijaka nižjih razredov srednje I Dva dijaka(inji) Me sprejmem v popol-1 nižješolca, sprejmem v vso no oskrbo, v neposredni oskrbo. Cena zmerna, pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21437-28 Dijakinji sprejmem centru, z vso oskrbo ali brez, klavir, event. pomoč francoščina, nemščina. Naslov v vseh poslovalnicah i r».. , Jutra. 21444-22 "Ijaka bližini Tehn. srednje šole in I. realne gimnazij« I Soba separlrana, velika, mirna ln svetla; dobra | meščanska hrana. Na željo nemška konverza-1 cija. Naslov v vseh po-1 slovalnicah Jutra. 21374-23 I n.. . . . . ali dijakinjo I UljaKinjO sprejme uradniška dru- lz boljše hiše sprejmem žina na dobro hrano in | v vso oskrbo, center, čisto solnčno stanova- k op alnica planino. Na- nje. Pomoč pri učenju, I slov v vseh poslovalni- vestno nadzorstvo cena cah Jutra. zmerna. Mestni trg 8-IH 21328-22 21508-22 Dijakinjo I Dijaka sprejmemo na stanova- srednje, m. realne glm-1 nje. Nadzorstvo skrbno, nazlje ali meščanske šo-hrana prvovrstna, upo- le s popolno domačo raba kopalnice, — cena hrano in strogim nad-1 zmerna. Ilirska ul. 17., zorstvom sprejmem k pritličje, levo. osebama. Bližina šole, 3 | 21285 22 minute. Elnspeelerjeva ulica 15. Dijakinjo ali I_ 2150923 ! uradnico | Na hrano sprejmem na stanovanje vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra. 21282-22 Svetlobne slavnosti v Parizu Zanimivo bi bilo napisati razpravo o tem* kaj pomeni sa sodobno človeštvo umetna svetloba. S svetlobo je élovek premagal moč aoöi in teme. Luči velikih mest privlačijo ljudi prav tako kot svetilka nočne metulje. Sodobna civilizacija je teeno združena g svetlobo. Pariška svetovna razstava, ki je posvečena umetnosti in tehniki, 6toji v znamenju kulta 8vetlotbe kot veličastnega izraza sodobnega življenja. Najmodernejše tehnike francoskih elektrotehničnih in hidravličnih inženirjev so se združile k tesnemu sodelovanju z umetnostjo glaelbenikov in pesnikov, da uresničijo mogočne, svetlobne slavnosti, ki sodijo med največje senzacije pariške razstave 1937. Te bajne čarobne igTe, v katerih se luč, godba in voda, vsaka po svoje, spajajo ▼ čudovite prizore lepoite in mogočnosti, so take, da si pred nekaj leti še nihče ni mogel zamisliti tako lepih svetlobnih prizorov. Danes se že lahko uresničijo te pravljične igre v vsemi svojem sijaju. Umijivo je, da morajo biti naprave, ki naj omogočijo tako bleščeče svetlobne in vodne zasnove, prav posebno velikopotezne. In zares; pod vodo ■deluje 144 fontan, ki mečejo razsvetljene snope 8 metrov visoko; 30 fontan brizga razsvetljeno vodo 20 metrov v zrak in še nadaljnih 15 6kup.in fontan izpopolnjuje glavne sile te svetlobne armade. V celoti je na razpolago okrog 250 aparatov. Za njih delovanje in sicer za proizvajanje vodometov in za osvetljavo je treba 4000 kilowatov električne energije. Za številne svetlobne slavnosti. ki so na programu pariške razstave eo bili naproše-ni najodličnejši francoski skladatelji, da napišejo glasbeno spremljavo in pesniki, da pripravijo verze, ki bodo uglasbeni izpopolnjevali posamezne prizore. Seina, ki je središče razstave, tvorj goveda ^ obsežno polje, na katerem se odigrava največji del teh slavnosti luči, glaslbe in vode. Naprave so po elektro-mehanični poti tako urejene, da se lahko ob istem času proizvajajo vodni svetlobni in barvni prizori in da ima ta- nova orkestracija ves sijaj, kakršnega si le lahko želimo. Tako se prvič v zgodovini združujejo v tej obliki luč, voda in glasba: ustvarjajo se mogočne negmotne in bežne arhitekture vodnih, svetlobnih in barvnih efektov, m medtem ko drhti vsa ta pravljična lepota v zraku, spremljajo zbori in orkestri nepozabne ipoliobe iz sanj... Razno Cesta X. št. 23. V sobo lepo, čisto in zračno sprejmem dijakinjo, naj rajši nižješolko kot sostanovalko. Dobra doma ča hrana ln strogo nadzorstvo. Vprašati Poljan-ska cesta 20-111., desno. 21149-2;\ Dijaka-nižješolca sprejmem na vso oskrbo. Spalnica solnčna m skupna z odličnjakom-visokošolcem. Stanujem v bližini I. realne gimn. Lahko se najde. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21418-22 Nižješolca(-ko) sprejmem v vso oskrbo. Klavir in pomoč pri učenju ter nadzorstvo. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 21420-22 2 dijaka(inji) sprejmem na stanovanje v separirano sobo lahko tudi na hrano. Pomoč pri učenju na razpolago. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21 i236-22 Dijaka sprejmem na prav dobro domačo hrano. — Solnčna, zračna soba, nemška kon-verzacija, klavir, vzgoja v lepem vedenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21468-22 Dva dijaka(-inji) trgovske akademije ali I srednje šole, 10 min. od | dalj ene, sprejmem v veliko snažno In zračno | sobo, souporaba kopalnice, lep vrt, z vso oskrbo ali brez, iz boljše hiše. Levčeva 11, Pot v | 21500 22 in stanovanje sprejmem dijakinjo ali ___ uradnico: Rožna dolina | Bwied, , ^ wtl „ ^ ta Ii fro ali lajanje naslova Dia. Najmanjši cneaek ... i 17 Dia. Dijaka sprejmem na stanovanj« Lepoto hočete in hrano, kot lnstruk- doseči _ovoru: I _____,___ šmartlnska c. 18. 21502-22 torja. Več po dogovoru: . ___ šmart.lnska e. ir I potrebujete knjigo »Tajne kozmetike« od kozmetičarke Slave Gril Zagreb. Lopašičeva 11. Rožno dolino cčp7 nrp. n-- t ,. ... . ùagreo, Lopašičeva li. Kožno dolino (cez^pre-1 Dijaka ali dijakinjo J parter. Naročite si tudi 21280-22 Čedne sobice (Kodeljevo) z najboljšo j nšče levo. oskrbo, zelo poceni, od dam dijakom ali solidnim gospodom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. sprejmem z vso oskrbo. — Dobra hrana, Kotra Artur lonček nočne kreme, ka ! tera Vam ohrani lice v Cesta 20. oktobra 30, dvo- mladostni svežostl. Knjl ga stane 40 din. lonček 31618-32 I nočne kreme 20 din. 250 37 Dijaka oioßfi oo i 3. realne gimnazije I Dm: lavrk 8 Du. aa lajanje naslova 6 D!s; najmanjši tneaek 80 Din. sprejmem 2 dijaka -injl. . v dobro oskrbo, strogo Dve postavni nadzorstvo, pomoč pri simnatični deklici učemju. Naslov v vseh Simpaiicni aeKllCl poslovalnicah Jutra. isčeta sebl ravn» inteligen-21231-22 tna gospoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »20 in .... i 23 letna«. Dijakinje 21587-24 sprejmem na hrano ln stanovanje z vso oskr- Gosnod bo. pod strogim nadzor-1 " ». „ , .. stvom, kopalnica ln kla čez 40 ™ f1, intlm vir na razpolago. Cene n® Prijateljice. Neano-zmerne. Gradec, Paia1fi nimno pod »Harmonija, Wlisabethstras.se 18 IH. £a f Podružnico Jutra v Ravnateljica Pani Pirst I Celju. 21273-24 npr 20651-22, Gospodično Dijaka I blondinko iz boljše _ rodbine sprej-1 kl Je potovala 23. t. m. ' brzo vlakom Split Ljubljana, prosi gospod iz razgovora v družbi nekega oficirja na posta jI Knln, da dvigne pl smo v ogl. odd. Jutra, poznana lz obvestila, da stanuje na Marijinem trgu. 21208 21 Gospodično sprejmem na stanovanje. — | Stari trg 32/1. nadstr. Ver-lič. 21612-33 I Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma ali dijakoma nižjih razredov v bližini klasične gimnazije. Več po dogovora. — Cen« nizka. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 21610-23 Dijakinjo v bližini n. drž. gimn. sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21577 22 Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21638-22 Dijaka bežigrajske gimn. sprej mem na dobro hrano, pomoč pri učenju, klavir, kopalnica. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21402-22 Dijaško stanovanje Iščem za 161etnega dijaka, kot sostanovalca. — Pogoj snaga ln tečna hrana. Ponudbe z navedbo cene. Naslov v vseh poslov. Jutra. 21306-22 Nižješolca (-ko) sprejmem v popolno o-skrbo, z lastno sobo. v bližini bežigrajske glm nazlje. Po potrebi ln-strukcije v hiši. Naslov v vseh poslov. Jutra. 21319-22 mem v dobro oskrbo k sinu sedmošolcu. Vprašati: Grom, Celovška cesta 32. 21427-22 Diiake (dijakinje sprej meiji v dobro oskrbo v bližini Sv. Jakoba. Ulica na Grad 9. 21416-22 2—3 dijake lz bolj Se rodbine sprejmem na Mirju v bližini Tehn. srednje šole ln realke v skrbno nadzorstvo. Soba velika zračna s teraso ln kopalnico. Hrana prvovrstna. Cene zmerne. Dobrllo-va ulica 6 ob Gradaščl-Ci-. 21460-22 Dijakinjo nižješolko sprejmem na stanovanje ln hrano k hčerki - četrtošolki. Na slov v vseh poslovalni cah Jutra. 21287 22 2 dijaka(-inji) sprejme uradniška družina v vso oskrbo in vestno nadzorstvo, pomoč pri učenju. Na že Ijo nemška konverzaclja. Hrana domača, kopalnica, vrt na razpolago, 15 minut od centra. Karadžičeva 10, na KolezlJL 21456 22 MOŠKI ki trpite za seksualno neurastenijo, impotenco oslabelo funkcijo spolnih žlez itd. poskusite OKASA 50 tablet Din 110 100 tablet Din 220 300 tablet Din 560 Dobiva se v vsaki lekarni. LEKARNA IMr. Rožman Beograd, Terazije 5 Prodam BRZOHODNI JARMENIK 24 col, znamke Günther & Löhse Hermanseifen. Dvojni cepilni jarmenik iste znamke z ležišči »Tonnen«, moderne konstrukcije. SNOJ, Zagreb, Kučerina 62/1. SREZPIAČEN POUK V I6RAN3V I Cunje krojaške odrezke. stari papir, tekstilne odpadke ovčjo volno, govejo d'a ko (aravco), — kupi vsa ko množino ARBEITER. Maribor. Diavska ul 15 ITCL.I 2 951 INSERIRAJ V „JUTRU"! Vsaka bes. da j i>in; davek 3 Din, sa dajanje naslova b Din; najmanjši znesek 20 Din. Inteligenten gospod v 28 letu, v zakonu nesrečen si želi znanja s poročeno ali vdovo, kateri je do diskretnosti. Ponudbe s polnim naslovom in po želji sliko poslati na ogl. odd. Jutra pod »Strogo diskretno«. 21643-25 36Ietni samec na deželi, Išče zaradi prevzema trgovine od staršsv, trgovsko naobra-ženo, sebi primerno družico z nekaj gotovine. Slika se na zahtevo vrne. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Srečna bodočnost 888«. 21278 25 Dva mlada obrtnika z dežele želita poročiti gospodični, ki imata nekaj premoženja, zaradi povečanja obrti. Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resnost«. 21276-25 Gospodična 311etna, trgovsko naob-ražena, s 70.000 Din gotovine se želi poročiti a resnim ln solidnim gospodom v stalni, prednost državni, boljši slu žbi. Dopise na ogl. odd Jutra pod »Srečna bo dočnost*. 21496-25 Not! nasJor: ST. PETRA C. i rELEFON ?5-57 Mlad trgovec 27 let star. želi poročiti gospodično, po možnosti trgovsko naobra-ženo z 300.000 din gotovine. Neanomne dopise s sliko, ki se vrne, na ck*1. cdd. Jutra pod šifro »Agilen 282*. __ 21206 25 Posestnik večih stavb ln zemljišč v LJubljani, star 55 let, bi se poročil s slovensko damo. primernih let. z nekal stotisoč din ali lir. Informacije pod »Zadovoljnost« na ogl. odd. Jutra v Ljubi lani. 21293-25 Mlada gospodična s stalno službo, bi se poročila z gospodonj do 30 let. Prednost državni nastavi jenci. Samo resne ponudbe na podr. Tutra Maribor pod »Srečen žakon«. 21671-25 Naro&tfld «JUTRA« so zavarovanj » 10.000 Db. »HJTRO« a 201 17- Prispela je nova partija'; STROJI: »VERITAS«, »TITAN«, ifl »VIKTORIA« C okroglim čolmčkom, iiva in »de naprej io nazaj, cena. z glavo navzgor din 1.J00.—. kabinet din 1.750.— KOLESA OVOKOLESA »MIELE«, »MERKUR«. » BRENN AB OR« i prostim tekom in zavoro, moška, žensk« in dirkalna kompletna din 750.— PISALNI STROJI, masivni, prenosljivi, ▼ elegantnem kovčegu t 80 znaki čik v cirilici ali latinici, cena din 1.350.— RADIO APARATE, »NORDMARK« eleganten aa vse val ovce dolžine, cena din 2.500.— Možno trdi na obroke. Naplačtlo din 100.— M ta« poslati obenem z naročilom. Mesečni odplačevalni obroki za radio, pisalne »troje in dvokolesa din 100.—, za šivalne stroje din 150.—. Za blago, ki vas interesira, zahtevajte ilustriran cenik. Vse blago je porekla znamenitih nemJkih tovarn, kupljeno in plačane (v kliringu) v zameno na naSe jugoslovenske pridelke, zato je tako poceni. Zahtevajte zastopnike in posredovalce I „MERKUR—ZAVOD44 Beograd. Paiičeva 2, pošt. pr«. 800, telefon 28-021. Račun pri Poštni hranilnici, Beograd br. 57682. Poznani 8ALVAT-čaj zoper žolčne kamne ln bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku lekarni pri Sv. IVANU, Zagreb, Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. OgL Peg. 8. ta. 27870 »DURLIN« emajl kraj lakov, dobite ga v vseh barvah. Krije z enkratno prevleko, miži popolnoma v 6 Brali in je trajen. Zahtevajte prospekte pri BARVE—LAKI ^ HAFNER RUDOLF, Ljubljana, Miklošičeva e. 38 in Celovška c. 61. Tel. 35—65. 6235 Sončne opekline, rdeča, jjf ^j^pgfc! roskaoabi rozpokanakaza, ^^ n Solea-krema takoj pomaga. Skort? ▼ Wp« fagine oko- relost, koža postane zopet nežna in mehka, razpoklme se že po nekaj nrah popravijo in po enem ali dveh dneh < redne Solea-kožne nege popolnoma pozdravlja , Koža dobiva s Solea kremo novega' hraniva, kolesterhw ki jo krepi, pronikne globoko v nevidne kožne odprtinice in vendar kako zelo se ta nčinek le poveča » Solea milom, ki vsebuje aktivni lecitinl To izredno blago milo c nežnim, trajnim vasjeca fk «Hb», gmetanasto peno, poživi obtok krvi, skrbi ss »oCno di* hanje kože in tvori idealno dopolnilo k Solea kremi. Sole*-kolesterin in Solea-leeitin, to pomeni trajno mlado, čndo-vito »vežo, elastično in dobro prckjvljeno koto I 0 LEA IlULcrin kmruL ™ brez trolorine. i n n h m h « g 111 » i GLASBILA Violine . Šolske 68.— Gitare . • » • . 120.— Mandoline . . » 80.— Harmonike slovitih snamk IZREDNO POCENI ! MODIC Pasaža Nebotičnika ujuuuullt h i i hb ii i %lroìrt}a geriva «a jat samo za 70para rta. "Cty'eäku tjeuacrdoL železa i borrdcu. strofeuci Obvestilo. Gg. CVETKO MILAN in SAJEVIC IVAN K!!liL'!!ii!!!B!!iBiiiH nista več upravičena sklepati kakorSnlhkoll poslov za Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, niti nista upravičena inkasirati kakoršnihkoli zneskov na njen račun. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani« TJ Cteotti voden aa|:oovejönt modelov motor». trtctttH Po zelo nizki ceni! Ceniki franko I »tribuna« f. batjel, ljubljana, KarlovSbs Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 2flL KLIŠEJE ENO IN VEČBARVNE Mova modna trgovina Cenj. občinstvu najvljudneje naznanjam, da sem otvoril v soboto, dne 28. t. m. . < -. •••« - na Aleksandrovi cesti št. 9 MODNO TRGOVINO Z dolgoletno prakso, kot nastavi j enee pri tvrdki Jakob Lah, Glavni trg, sem si pridobil popolno izkušnjo, tako da bom cenjenim odjemalcem s točno postrežbo ln nizkimi cenami v stanu nuditi PRVOVRSTNO BLAGO. Za cenjeni obisk se priporoča Avgust Hedžef, i MODNA TRGOVINA MARIBOR, Aleksandrova«. 9 OTVORITEV KAVARNE IN RESTAVRACIJE Cast ml je vljudno vabiti na otvoritev kavarne ln restavracije, ki bo v sredo 1. septembra zvečer v popolnoma prenovljenih in moderno urejenih spodnjih prostorih Narodne «talnioe v Kamniku. Postregel bom s prvovrstno pijačo, kakor tudi z raznovrstnimi toplimi ln mrzlimi jedili. Za zabavo bo skrbel znani »OttalnifiM jazz«. Udeležite se otvoritvenega večera, priporočam se V«m pa tudi Se za naprej, saj Vam Je gotovo znano, da sem kot najemnik hotela »Jelen« ln »Stara poŠta« v Kranju ln hotela »Lončar« ▼ Tržiču nudil najboljSo postrežbo. JANKO BLAGNE, Kamnik Na hribih — na moiju, s* flota, potovanj* la «afafrdi P* vodi ie SUPER IKONTA 6X6 Val stalni spremljevalec in vam nodi ne, kar Tam »dosti srce. Svetlobna jakost Zeba Tessala do 1:2,8 vezan S dalji-Dometom. CotDpof Rapid-zaklopka d« 1/400 dela sekunde; zaščita* naprara. ki izključuje dvojno osvetljenje ene »like. Pražil ec aa obodu kamere. Te m najbistvenejfc odlike SUPER IKONTA 6X6 tvrdke ZEISS IKON. Piuspekte in pojasni v vsaki botjfi lototrg»-tšm v državi In pri girvnem castopmka tvrdke M. Pavlovi ču. Beograd. M. DraSkovi-ča 9. poitoi pretinac 411. lininiiiHiinirr aiUiiiitiiiiiiiiiiiiiium (Dražba DÜTE 8. SEPTEMBRA OB 9. URI se VrS! pri sreskem sodišču v Ljubljani, soba St. 16 ! javna dražba posestva na Ježici pri Ljub-1 * ljanL — Poslopje je enonadstropno z man-: i y sardo, 8 tujskih sob, kopalnica, 3 gostilniški lokali, velika kuhinja, terasa, gostilniški vrt, 2 veliki kleti, pralnica, shramba Ltd. V hiši je napeljana elektrika, vodovod in toplovodna naprava za vso hiSo. Gospodarsko poslopje obsega hlev, ledenico, kurnike L t d. Za poslopjem je vrt v izmeri cca 1.400 m*. Vse poslopje z vrtom je ograjeno z betonsko ograjo. Posestvo leži ob glavni državni cesti Ljubljana-Maribor, od meje ljubljanskega mesta oddaljeno 1.5 km, od glavne pošte v Ljubljani 4.5 km. V neposredni soseščini se nahaja pošta, občina, žandarmerija in šola. Zelo dobre avtobusne in železniške zveze, priljubljena izlgtna točka Ljubljančanov, do kopališča ob Savi 3 minute. Zelo prikladno za gostilničarja, vinskega trgovca, veleposestnika, pa tudi kot počitniška in izletna vila. Cenilna vrednost cca Din 430.000.—, najmanjSi ponudek cca Din 268.000.—. Kupec lahko prevzame hipoteko za. cca Din 100.000.—. Vse informacije daje DR. MOJZER, odvetnik v Ljubljani, Masarykova c. 14/IL (poleg kolodvora). nniiri«iHiii»»iiiiiitiiiiiirirmnmirntiimnmitmmttmmmiiiirninnimmnnnmnintinr Pgr ISočnc p/acu; tiarcewwo PUF" ma fui frejeem aararorafwfffc / Vas stane posamezna Storilka »Jutra«, ée m Hst naročite. Vrhn tega pa imate kot naročnik pravico do »Jntrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna dražba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani javlja, da OBRESTUJE VSE NA NOVO VL02ENE VLOGE počenSi od 1. septembra 1937 dalje po 3% odstotke Texane po dogovora. Podeljuje kratkoročna posojila, proti zaznambi na službene prejemke ter proti poroštvu. Stavbeni materijal izolacije vseh vrst, heraklith, keramika, Samot, mavec, cevi, beli cement, se kupi najceneje pri Ljubljana, ff Jfl dlvlldA Tyrševa 36a flnseriraite v >&u&ru