Katollik cerkven list« Te*nJ XIII. V7 Ljubljani 29. sušca 1860. Smeri Gospodova. Glasi se s križa mili glas narave. Prehaja bitje vse neznana sila, Ko ramo ura je dvanajsta bila. Pokrije gosti mrak doline in višave. Sovražnikov 60 zversene naprave, Kervi se hudobija je napila, Boga, stermite! v smert je obsodila; Zaerambo Mu pošilja za pozdrave ! Kar Luciferu bi se strit' grozilo, Stori človeštvo z nečloveško silo ! Njegova smert divjaštvu grozo vdihne: Se trese zemlja. grobi 6e okoli Odpirajo, — in stotnik sam Ga moli; — V žalovanj' odrešena natora vtihne. — Ig. Din. B. Jeruzalem, Na nočne trate zvezde zro meglene, Med njimi luna v blaženi tihoti Smehlja prijazno zemski se samoti. Razjasniti prebridke sanje njene! Al svit zbeži, smehljaj na nebu zvene, Ob Jordanu je tiho in na poti, Molče zrakovi, ceder šum ne moti; Natora moli, — sluša. kaj se sklene. Ko harp Sionskih strune zaavenčijo: rJeruzalem! kak ziblje te veselje; Spolnjene so, spolnjene tvoje želje! Slemena sc visoke spet stemnijo. In prej ko zlije svit večerna zarja Kervavcl bode temni verh Kalvarja !u Fr Zikrajeek. ?xsas® s kterim verni Ljubljanske škofije sv. Očetu papežu Piju IX. v Njih britkostih svojo ljubezen, češenje in verno vdanost naznanujejo. Sveti Oce? Serditi sovražniki Božji in Njegove svete cerkve, kteri se Boga ne boje, in nobene od njega postavljene gosposke, ne duhovske, ne deželske, nočejo spoznati ter se ji podvreči, zlasti sv. katoliško cerkev s svojo razkačeno jezo preganjajo; — hudobni rogovileži, ki vedno in neutrudeno ljudi in cele narode podpihujejo, zviti peklenski zapeljivci so pri mnogoverstnih narodih vse njih zaveze zrahljali, svete pogodbe v nič djali, močne vlade oslabili, utrudili in njih edinost podkopali, kraljevske sedeže ali poderli ali saj omajali, in zdaj še clo svoje roparske, kervoželne roke po tistim posestvu stegujejo, ki je, kakor nas zgodvina uči, nar starji, nar pravičniši, namreč po sv. posestvu in deleži av. Petra. I,i»t 1. Že so v nekterih krajih tistih dežela, ktere je Vam. sveti Oče, kakor nasledniku sv. Petra in Jezusovimu namestniku na zemlji, modra previdnost Božja v posest odločila, puntarski plamen vpihali. Sveti Oče! Lahko si mislimo žalost in bolečine, kijih občuti Vaše preljubeznjivo serce, ki bije le v zveličanje svojih otrok, dve sto milijonov katoliških kristjanov. — Zvedili smo namreč po naših duhovnih pastirjih in tudi z lastnimi očmi v raznih časnikih brali, kako si ti hudobneži z vsimi nar zaničljivširni pripomočki prizadevajo, svoje nar hudobniši namene doseči, namreč: prečastiti apostoljski sedež zasramovati. njegove presvete pravicc z nogami teptati, sv. katoliško, ediuo zveličavno vero podkopati, keršansko za-deržanje popolnama popačiti, Božje služabnike iu vse zveste podložnike preganjali. Ako, kakor sv. Pavel piše, vsi udje bolečine čutijo, če je tudi Ic en ud bolan, kako bi Ii zamogli mi neobčutljivi ostati, ko slišimo, de sc pervi ud, glava Jczusoviga telesa, vidni poglavar naše sv. cerkve, zasratnujc in z vsakoršnimi britkostmi napaja ? — Ako sc dobri otroci jokajo, viditi svojiga ljubiga očeta v sovražnikovih rokah, kako bi Ii mi, katoliški kristjanje, prezvesti Vaši otroci, zamogli solz zderžati sc, ko vidimo, de Vas, našiga du-hovniga Očeta neizrečeno sovražni ljudje obdajajo, kteri po svojih hudičevih naklepih hočejo Vam, namestniku B<»ž-jimu na zemlji, posvetno oblast le zato odvzeti, de bi Vašo duhovno moč ložej oslabili, ali, ko bi le mogoče bilo, še clo zatcrli. Le to ediuo nas v naših pravičnih bolečinah nekoliko tolaži, ko slišimo, de ste Vi, Sveti Oče. v svojih strašnih bolečinah popolnama vdani v voljo Božjo, in dc se na Božjo pomoč nepremakljivo zanašate ; — torej pa tudi mi terdno pričakujemo, dc bo Vaše redno in terdno zaupanje opravičeno, ki ga stavite v Jezusa, svojiga mojstra in ueviduiga poglavarja sv. cerkvc. ktere tudi peklenske vrata nc bodo premagale. Terdno se zanašamo, de bo tudi vaše zaupanje v Jezusa, ki tli pripustil, dc bi sc bil sv. Peter v viharno valovito morje pogreznil, — On, kteri je namestuikam sv. Petra v nar hujših nevarnostih še vselej pomagal. očitno vetičauo s tem, de Vam bo kelih terpljenja odvzet in dc sc bodo Vaše neizrečene stiske iu nadloge v veselje in prid vesoljni katoliški cerkvi po slavni zmagi izšle. I>e bo pravična reč slavno zmagala, toliko terdnejši pričakujemo, ker slišimo, de pripomočki, s kterimi hočejo ti Božji iu človeški sovražniki svoje peklenske naklepe speljati, niso tisto orožje, s kterimi bi se dali !iudobni nameni doseči. Kakor res sveti in resnični Bog živi in svet vlada, resnica in pravica boste vselej zmagale laž in goljfijo, krivico in piiutarsko silo. Hinavci iu dvojezičniki. nezvesti in nepošteni ljudje iu vsi prijatli laži in zvijač zamorejo le za nekoliko časa obstati, poslednjič pa jih resnica in pravica vselej premagate. Iz tega sv. namena se molitve iz naših sere vsaki dan vzdihujejo k Njemu, čigar angelj je nekdaj železje, v ktero je bil sv. Peter vkovan, sterl in Petra iz Herodovih rok in kervoželjnih rok judovskiga ljudstva otel; k Njemu vsaki dan goreče molimo, ki je obljubil: „Pri vas ostanem vse dni do konca sveta;" — k Njemu, ki je tolažil, rekoč: ,.Kar hote koli Očeta v nebesih v mojim imenu prosili, vam bo dal." Dozdaj že smo iz tega sv. namena molili; tode še go-rečniše in ginljivše iu še bolj vneto borno zdaj molili, ker časi čedalje huji prihajajo. Kakor iz eniga serca hočemo prositi, de hi Bog po svoji neskončni milosti in gnadi vse sovražnike sv. cerkve in apostoljskiga sedeža razsvetlil, na pot pravice in resnice in zvelicanja nazaj pripeljal. Na pomoč kličemo Marijo, vselej čisto iu brez madeža spočeto Devico, Mater Božjo in našo preljubeznjivo mater, de bi se vsigamogočni Bog na stiske svojiga namestnika na zemlji milostjivo ozerl, Vas, Sveti Oče, pa s svojo mogočno roko varval in ne dal sovražnikam v roke, velikoveč hudo voljo Vaših sovražnikov sterl ter jih osramotil, vsimu katoliškimu ljudstvu. Vašim zvestim otrokam, pa kmalo poslal mirne čase, kterih tako željno pričakujejo in živo potrebujejo. Blagovolite torej. Sveti Oče, sprejeti te resnične in serčne naše čutila v znaminje, de sino Vam in apostoljskimu sedežu verno in zvesto vdani; de Vas kakor otroci svojiga miliga očeta spoštujemo in visoko častimo, ter se Vaše nepremakljive stanovitnosti in terdniga Vašiga zaupanja serčno veselimo. Vaše in sv. apostoljskiga Sedeža pravice bomo vselej iu povsod terdili in zagovarjali in po svoji moči var-vali ter Vam, svojimu svetimu duhovnimu Očetu v stiskah na pomoč pritekli. Zdaj pa kleče in ponižno še apostoljskiga blagoslova pro>ijo Svetiga Očeta nar pokorniši in zvesto vdani otroci Ljubljanske Škofije. |io milosti Božji Lavantinski škof. vse svoje verne ovčice v Gospodi pozdravim, in vse dobro iz serca želim. Veliko veselje verli sili, blaga hčer občuti, kadar v ptujem kra|i. deleč od svojiga doma pismo dobi od dobriga očeta, od svoje ljube matere. Trepetaje list odpira, in z gorečim sercam prebira, kaj oče pišejo, kaj pravijo mati, kako se jim doma godi. Po sedemkrat prebere pisemce drago, ga poljubi iu tako dolgo čita in kaže, de ga z branjem pomaže, pa tudi globoko v svoje serce zapiše, kar oče iu ljuba mati naročajo. rOh, dragi stariši, kdaj mi hočete spet pisati!u — tako zdihuje dober sin, poštena hčer v ptuji deželi. Preljubi sini in hčere imenitne matere svete katoliške cerkve! imenitno postno pismo Vam po meni pošlje tudi Vaša skerbna mati. Poslušajte tedaj, kaj Vam lepiga piše. berite radi. kaj Vam imenitniga naroča, ter Vas lepo pozdravi, svoje verne otroke, ktere je po svetim kerstu pre-rodila. Vas odgojila iu učila, ki neprenehama za Vas moli in skerbi. ter se boji, de ne bi kteriga Vas zgubila, dobra mati svojih vernih otrok. Tri reči Vam piše sveta mati katoliška cerkva, in posebno za letaš priporoči: de svete poste zvesto deržite, svoje matere svete cerkve ue pozabite, ko ji se v sedanjih časih huda godi; ji pa tudi radi pomagajte zoper sovražnike njene in Vaše. kteri ji silo delajo in jo vkončati želijo. Kakor vsako leto, Vam tudi za letošno 1860 v imeni svete katoliške cerkve oznanim, kako se nam je postiti v duhu iu v resnici, Bogu v čast, našim dušam pa v zveli-čanje. (Nasledva postna naredba.) Veliko slabih katoličanov sveti post le malo, ali ga celo kaj ne obrajta, pa tudi drugih cerkvenih zapoved ne dopolni, mislim de večidel zato, kajti svoje matere svete cerkve prav ne spoznajo, ki nam zapovedi daje. Pač se ima po pravici čez take nepokorne otroke sveta mati katoliška cerkev milo potožiti, rekoč: „Ot roke sim zredila in odgojila; oni pa me zamečujejo (Iz. 1,-2-3.) Ne daj Bog, de bi mi tudi taki bili! Čujte torej in dobro razumejte, kdo je naša sveta mati katoliška cerkev, in kako smo jo dolžni visoko spoštovati in lepo vbogati. Sveta cerkev rimsko katoličanska je nevesta Kristusova, in naša Ijubeznjiva mati, kteri nas je Kristus izročil, de nas uči, za nas skerbi in nas varno vodi po pravi poti v večno življenje. Brez njene pomoči za nas zveličanja ni. To svojo nevesto si je usmiljeni Jezus izvolil, jo odkupil in oinil s svojo predrago Rešnjo kervjo, jo je stvaril iz svoje prebodene strani na križi, ter si jo je posvetil. In kader sc je k svojimu Očetu v nebesa povernil, je svoje verne, ktere je večniga pogubljenja rešil, svoji nevesti, sveti cerkvi zročil, in nam jo mater dal, naj po materno za nas skerbi, in nas za njim pelje v čast nebeško. Kako sije pa Kristus sveto cerkev, svojo nevesto izbral? Ko je usmiljeni Jezus po sveti hodil in učil, si je nabral poštenih ljudi, ki so bili prave volje in pa pošteniga serca. Iz med tih svojih vernih poslušavcov si je izvolil dva in sedemdeset učencov, iz med učencov pa dvanajst aposteljnov in jim je svetiga Petra perviga vidniga poglavarja dal, rekoč: „T i si Peter (^skale rnož) in na to skalo bo in zidal svojo cerkev (vidno Božje kraljestvo na zemlji), in peklenske vrata (sovražne moči) je ne bodo zmagale" (Mat. 16, 18.), Rekel je sv. Petru svojimu naj višimu namestniku na zemlji: „Pasi moje jagnjeta (moje verne), pasi moje ovce (voditelje moje čede). (Jan. 21, 16—17.) „1 n tebi bom dal ključe nebeškiga kraljestva (naj visi oblasti); in kar koli boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih; in kar koli boš razvezal na na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih." (Mat. 16. 19.). Ukazal je pa tudi svojim apostoljnam Jezus, rekoč : „KakorjeOče mene poslal, tudi jaz vas pošljem. (Jan. 20, 11.) Kar koli bote zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih." (Mat. 18, 18.) — Naročil je tnašnikam, svojim namestnikam, rekoč: „Niste vi mene izvolili, ampak jaz sim vas izvolil, in sim vas postavil, de greste, in sadu obrodite, in de sad vaš ostane. Pojdite torej, in učite vse narode, in keršujte jih v imeni Očeta, iu Sina, in svetiga Duha. Učite jih spoluovati vse, kar koli sim vam zapovedal. In glejte! jaz sim z vami vse dni do konca sveta." (Mat. 28, 19—20.) Vidite, verue ovčice, tako modro je usmiljeni Jezus sveto katoliško ccrkev, občestvo svetnikov, vstanovil, in si jo nevesto posvetil, kakor duhovno telo, kteriga srečni udje smo tudi mi; ne po našem zasluženji, ampak po neskončnim usmiljenji Božjim. Jeli ni ta sreča velika? Oh, velika, de ui uobena kraljeva krona tolika. Sv. Peter, pervinamesnik Kristusov in vidni poglavar njegove svete cerkve na zemlji, je bil v Rimu križan in v nebesa vzet; pa njegovi nastop ni ki so rimski papeži, in sedanji papež Pij IX. so 258. nastopnik svetiga Petra, sveti oče voiga katoličanskiga sveta, ki imajo svetiga Petra pervi stol, steber in terdnost resnice, naj višji duhovsko pravico in oblast. Za to molimo pri vsaki sveti službi Božji za našiga papeža Pija IX. naj jih Bog ohrani, oživlja in oserčuje na zemlji, in jih ne da sovražnikam v roke. Oh, kaj bi bila sveta cerkev brez papeža, viduiga poglavarja na tein sveti? Bila bi biičelni roj brez matice — truplo brez glave — društvo polno zmot in razdertij. (Konec nasledva.) Vsim ljubljenim vernim Ljubljanske škofije zveličanje in blagoslov v Gospodu! (Konec.) Jezus ponižnost od nas hoče, in sam je bil zgol ponižnost: „Učite se od mene, zakaj jez sim ponižen.'4 — On hoče, de bodimo krotki, in sam je bil tudi krotak, kakor je rekel: Učite se od mene, zakaj jest sim s serca krotak." Sladak je Jezusov jarm in lahka Njegova butara. Kolikor voljniši butaro nosimo, toliko manj težka je. in kolikor dalje jo nosimo, toliko ložji nam je. Le, ker je nočemo nositi, nam je težka, in le ako je še nismo nosili, se nam pretežka zdi, de bi jo nositi zamogli. — Ali, poskušajmo le, na lame jo zadenimo, in zvedili in spoznali bomo, dejev resnici lahka. Začni, ljubi moj kristjan, keršansko živeti, in prepričal sc boš, de je Jezusov jarem sladak, in lahka Njegova butara. Sladak je Njegov jarem, lahka Njegova butara, zlasti tistim, ki jo nosijo z mladiga. Kdor se je v svoji mladosti učil. samiga sebe premagovati, se bo v starih dneh lahko premagoval. — Kdor se je v mladih dneh učil, si marsikaj prijetuiga pritergati, se mu to tudi v starosti ne bo težko zdelo. Kdor grešno nagnjenje svojiga serca, kadar se je pervič oglasilo, zatare in premaga, ga bo, ako se zopet oglasi, že ložje pregnal in sam pri sebi spoznal resnico, de je Jezusova butara lahka, ako se vadimo, z mladiga svoje uagujenja premagovati. Sladak je Jezusov jarem in lahka Njegova butara; saj On uikouiur toliko ne naklada, de bi nositi nc mogel in daje nove moči vsakimu. kdor Ua prosi; zakaj Ou nc pusti pod težo brez pomoči uobeniga, ki jo hoče nositi in Ga prositi zamore. Sladak je Jezusov jarem, in lahka Njegova butara: zakaj ako jo človek le nekoliko časa nosi, mu jo Jezus zopet odvzame in stori, de bo ta, ki je Njegov križ nosil, v deželi povračila z Njim kraljeval vekouiej. Iii toliko plačilo butaro polajša. „Kteri bodo z menoj križ nosili, — tako sam govori, — bodo z menoj sedeli na veličastnim sedeži, in oni, ki z menoj terpe. se bodo tudi veselili z menoj.u To je Njegova obljuba; — ona nam butaro zlajšuje. Ljubeznjivo nas tedej Jezus vabi, kaj lahkiga nam zapoveduje, in neizrečeno veliko liani obeta, rekoč: „Pri-dite k meni, pri meni boste pokoj našli svojim dušam." Sladak je torej mir, ki ga Jezus v naše serca vliva; ne le na unim svetu Ou svoje služabnike z neskončnim veseljem plačuje, ampak že tukej jim nebeški mir daje. Vsa-kterimu obloženimu človeku Jezus prigovarja, rekoč: Le nosi svojo butaro, le nosi jo. zakaj ona ti pokojno in mimo vest dela, verzi pa od sebe butaro nečimerniga sveta, butaro meseniga veselja; zakaj kolikor dalje boš to butaro nosil, toliko bolj te bo tvoja vest pekla. Kjer kraljuje posvetna in lastna ljubezen, in mesena sladnost, tam se, če prej ne, gotovo konec življenja grenko očitanje vesti zbudi. Grenka iu težka vest pa je nar težji butara, butara vsih butar. Vse drugači pa Jezus plačuje njemu, ki Njegovo butaro pridno in zvesto nosi. Njegova vest je jasna, pokojna iu mirna; ona ga ne kaznuje, inu ne očita, mu ne grozi, ga ne terpinci, — marveč ga razveseljuje ter ga že na tem svetu z uebeškim veseljem uapoluuje. Kdor ima dobro, pokojno vest, ga preteklo življenje ne straši, iu ga tudi prihodnje ne skerbi, zakaj. kar se je bil pregrešil, mu je odpušeno, je zbrisano in pozabljeno, zdaj pa je prijatel Božji, ki mu vsakdanje pregreške, v ktere pri vsi svoji zvestobi pada, sproti odpuša, zakaj ljubezen* ki vsako spokorno solzo zbriše, si je vedno euaka, malo in veliko odpuša in perpusti, de grešuik v vsakdanje pregreške pada, de ga velikih grehov prevzetnosti in napuha varuje. Blagor njeiuu, ki Jezusova vabilo sprejme in resničnost Njegovih obljub z lastno skušnjo poterditi zamore. Tode, kdor hoče k Jezusu priti iu pri Njem mir i r a zveličanje najti, mora narprej spoznati, de je obložen, iu potem se še le podati k Njemu, ki ga zamore in hoče rešiti in oprostiti. YT verige, ki so nam jih grehi skovali, smo vkljenjcni, pa jih iz lastne moči ne moremo raztergati. Kdor to veruje, čuti in spozna, je s serca ponižen, in ravno ponižnost ga zamore rešiti; rešen pa vender še ni. Kdor v Gospoda zaupa, de ga le On zamorc iu hoče rešiti, in de ga bo tudi rešil, on ima pravo zaupanje, ki ga pelje k Gospodu, pri kterim rešenje zadobi. Ponižnost in zaupanje ste nar dražji nebeški dar, ki ga Gospod naprej pošilja , za njim pa sam pride. Ste pa tudi one k zveličanju tako potrebni, de brez nju zveličanja doseči ne moremo, ga torej zastonj išemo. Dolgo dolgo si, kakor Savel, v slepoti živel in sam sebe goljufal: kar se nebesa odprti, in svetli žark se zlije v tvoje serce, in ti razodene in pokaže vezi, s kterimi si bil zvezan iu vklenjen, kterih pa nikoli nisi vidil, nikoli čutil, ker ti jih je lastna ljubezen zakrivala, morebiti si sc jih clo veselil. Ta Božja luč ti razodeva grehe , ki te vežejo; lastna ljubezen pa ti jih prikriva, kakor de bi tvoje reve in nadloge od drugod, in ne iz greha izvirale. — Gnada Božja ti razodeva, de se iz lastne moči uc moreš znebiti pregrešnih verig iu vezi, — lastna ljubezen te pa vedno pregovarja, de si zadosti močan, greli v sebi zatreti, se ga oprostiti, t. j., se posvetiti in zveličati. ~ Gnada Božja temo iz tvoje duše prežene in jo razsvetli, de svoj revni pregrešni stan vidiš, in sebi in pred Bogam spoznaš, de si res zvezan, de te je greh zvezal iu vklenil, in do sam iz sebe vezi stergati ne moreš. Iu kadar to spoznaš sebi iu pred Uogam, se jc ponižnost v tvojim scrcu rodila. De se torej ponižnost v tvojim sercu začne, je treba, de zarijke, ki ti jih lastna ljubezeu plete, odkriješ in vse ovire iu zavire premagaš, ki ti jih lastna ljubezen nastavlja. Ravno ta nebeška luč, ktera ti da spoznati svoj pregrešni stan, te pa še dalje pelje. Ona ti gori kaže Sinu Božjiga. tvojiga odrešenika. Ou je, ki te zamore oprostiti, zakaj Njemu je dana vsa oblast. On je. ki te pa tudi hoče oprostiti, in se ravno zato iiebeškimu Očetu vedno daruje, de bi te oprostil. On je torej iu le On, ki nas grehov iu njih vezi zamore in hoče oprostiti in nas bo tudi oprostil. Ako v Jezusa, svojiga Boga in Zveličarja živo veruješ. boš v Njega tudi terdno upal. in to upanje bo storilo, de porečeš: Kakor si, ljubi Jezus, resnično moj Zveličar, ravno tako jc resnično, tle me rešiti zamoreš in hočeš. — resnično, de me boš tudi rešil. Tako ste se tedej ponižnost in upanje v tebi oživele, ki ste obe hčeri nebeški, nebeški dar. Združeni nam zveličanje pridobite, zakaj peljete nas k Jezusu zveličanja iskat, in ker Kristus pri nas to najde, česar On iše. namreč ponižnost, ki se odkritoserčno svojih rev obtožuje, iu zaupanje, ktero rešenja prosi, sc Božja gnada. ktero nam Jezus vedno ponuja, naših sere prime, ter nam t«• stori, kar Petru, kteri je milo jokal, kar je storil grešnici. ki je pri Njegovih nogah klečala. On britke solze ponižnosti milo pogleda, solzo zaupanja pa z uebeškim veseljem plača. De nas torej naš ljubi Zveličar o postnim času uc bo zastonj k sebi klical ter nas opominjal. Njegov jarem nositi; de ue bo zastonj ponujal miru in pokoja našim dušam, si hočemo pred vsim drugim perzadevati. ponižni biti. S ponižnim in skesanim sercam zavolj svojih grehov hočemo vse zvesto spoluovati, kar nam naša mati sv. kat. cerkev o tem postnim času k zveličanju naklada. Kiistu*ov duh naj o nas voJi, vse mu hočemo dati, vsimu se odpovedati, vse storiti, kar je Gospodova volja, de zadobimo Gospodov mir in ga vedno ohranimo. Zlasti vi, ki ste dozdej grehu služili in njegovimu poželenju, vi zlasti ne preslišite, dokler je se dan, Njegoviga glasu, ki vam gnado ponuja. Saj je glas tistiga, ki je prišel iskat, kar je bilo zgubljeniga, na dom perpeljat ovco, kije zašla; Njegov glas je, kije zgubljene ovce tako dolgo iskal, de jo je najdel; Njegov glas je, ki noče smerti grešnikove, ampak de se spreoberne in živi; Njegov glas je, ki hoče, de bi bil en hlev, v kterim naj bi se vsi zbrali, in le eniga pastirja imeli. Njegov glas je, ki nam je edino pravo pot v nebesa pokazal, in kteri je, — o neizmerna ljubezen, — tudi za to skerbel, de na tem potu ne omagamo, ter nam je angeljskiga kruha preskerbel, de se, kadar slabimo, okrepčamo in serčno dalje gremo; ako je pot, k? pelje v nebesa, včasi težavna, nam svoje telo v jed, svojo kri v pijačo daje v presvetim Rešnjim Telesu. Ljubi moji! si li moremo veči ljubezen misliti, kakor je ljubezen Jezusova, ki za nas na križi umerje, de zamorerno mi vnovič rojeni biti? — kterimu že to ni zadosti, ampak kteri sam sebe v hrano daje, de bi naše duše za nebesa podbudil in poživil? — Ali si pa moremo tudi veči hudobijo misliti, kakor bi bila, ako bi zapustili Sinu Božjiga, kteri je pod podobo kruha in vina med nami resnično in živ pričujoč; ako bi sc od Njega --nar Svetejšiga — ober-nili, ki nas k sebi vabi, de bi nas s svojim življenjem oživil, ako bi živi studenec zapustivši za greham letali? — Ali si zainoremo veči nesrečo misliti, kakor je greh, ki nas od Jezusa loči, de bi v Božjim zapušenji konec vzeli! O bežite torej pred greham. sovražite ga kakor Božjiga in svojiga nar večiga dušniga sovražnika. S takim kesanjem in stu-dam nad greham pristopite torej k zakramentu sv. Pokore, h tem studam nad greham se Jezusoviga križa oklenite, in prejeli boste dušni mir, in tudi tolažbo v časnih britkostih, nadlogah in težavah. Saj nam je vsaki dan pred očmi sv. križ. s kteriga nas še vedno ljubeznjivo Jezus kliče, de naj vsi pridemo, ki terpimo in smo obteženi. On, ki je nar več terpel. ki je za vse terpel, hoče tudi vse okrepčati, vse razveseliti. Vsi, tudi vi, ki ste se sveta utrudili ter se pripričali, de tain ni miru za vas, tudi vi pridite, pod sv. križ pokleknite in učite se spoznati, de je vse posvetno veselje le goljufno in nečimurno, in de sc naj le pred Jezusam pripogihujejo vse kolena v nebesih, na zemelji in pod zemljo, in de naj vsi jeziki spoznavajo, de Jezus Kristus kraljuje v veličastvi Boga Očeta. Amen. Velika Namestnija Ljubljanske škofije 1. svečana 1860. Anton Kos in. p., kap. Veliki Namestnik. sim doživet? Nektere resnične, pa poduči v ne in svari v ne prigodbe iz mojiga življenja v p o t e r j e n j e za resnico Božje besede in v čast Božje previdnosti. Spisal L. Dolinar. II. Denar trohljiva naslomlia. t lovek na svetu ve, de si v svojih potrebah ne more vselej pomagati, in si iše koga, na kogar svoje zaupanje stavi, de hi v svoji potrebi pomoč najdel. Otroci zaupajo na svoje stariše, žena na moža, mož na prijatle, ali na svojo veljavo, na svoj bistri um, ali pa na denar, če ga ima. Ali dostikrat se v tem zaupanji ogoljufamo, in palica, na ktero se zanašamo, se zlomi, nam v roke vsadi in bolečine naredi, ako zraven pozemeljskih reči, kakor dobrih perpomočkov, v Boga perviga zaupanja ne stavimo, in ne rečemo zDavidam: „Ti si moja moč, zveliča nje mojiga obraza in moj Bog." Andrej O. . . , posestnik dobre zemlje in mlina, je menil, de denar človeka srečniga stori. Njemu so namreč petice pele v dobrih in slabih letih; v dobrih je veliko pridelal, v slabih pa v mlinu veliko zaslužil in drago prodajal, in djali so, de je imel poln pehar dvajsetic; ali seje bil kje sam pohvalil, ali je pa žena pravila. Pri merici od žita ni imel težkih rok, vender pak je zgrabil vsako priliko kak dobiček storiti, naj bo lepo ali gerdo. Prav mož beseda ni bil, de bi se bil zamogel kdo na njegove obete čisto zanesti, in to tudi vem, de ga je sosed v letu 1817 prosil treh bokalov ječmenke na posodo, de bi svojo družino preži vil, in dobil bi jo bil za denar, za pošteno vračilo pa ne. Pustimo ga zdaj pri njegovi sreči, in poglejmo, kaj se je naprej godilo. Andrej je imel le eniga sina, Tomaža po imenu, mol-čečiga, ubogljiviga, ki je le raji doma bil, ker hiša je bila na samim. Ko je Tomaž dorastel, sta želela oče in mati svojiga sina oženiti. Ktero nevesto bomo vzeli ? vpraša mati očeta; Tomaža tako nihče ni vprašal, in bi tudi ne bil nič rekel. Oče pravi: K D. bomo šli, ta bo bogata. Materi pa ni bilo všeč: Mi smo za D. preslabi; raji tukaj ktero vzemimo. D. je bil bogat, mogočen ključar, in kdor je prišel k hiši, je to zdajci zvedil. Sli so k D. dobili pet sto goldinarjev in nevesto, ki je bila duha svojiga očeta. Vse ji je bilo preslabo v samotnim kraji, in kmalo je zabavjica padla na tega ali uniga, tudi na hišniga očeta; nič ni bilo kakor doma; in niso kvatre minile; de se je nekaj jela kregati — in potem je ušla. Teden za tednam mine, in Mice od nikoder ni, tudi druge kvatre je ni nazaj. Mati pravi očetu: Zdaj pa denarje jej! Ljudje so pa Tomaža ravnali, de naj po njo gre, Tomaž odgovori: Jez je nisim vdaril, ne gonil, ne opravljal; sej ve, kje me je pustila. Cez pol leta so D — ovi poročili, de naj Tomaž po ženo pride. Šel je, jo zopet vzel in domu pripeljal spokornico. Lahko se uide, težko pa nazaj pride. Vse to govorjenje in popraševanje sosedov je njegovi hiši prav težko djalo, in niso si bili prav dobri več. Bog pa je tudi vse prenaredil. Kake dve leti potem je stari umeri; mlada pak se je bila ognja silo ustrašila, ker se je bila ogelnica vnela — komej streljaj od hiše. Žena je potem močno zbolela in pri vsih zdravilih hirala in še le čez pet let umerla, bolj spokorjena, kakor takrat, ko jo je bil Tomaž v drugo nazaj pripeljal. Pa tudi mati je bila umerla in Tomaž sam ostal, ki ga jc Bog pa močno skušal, de je v revšino prišel in v dolge zlezel. Kar so mu bili oče zapustili, ga ni revšine obvarvalo, ker denar je trohljiva naslomba: kdor pa v Boga zaupa, ne bo na sramoti ostal. Menim, de je bil Bog Tomaža z drugo ženo, ki mu jo je bil dal, potolažil. Naj še pristavim, de je dobro možem, včasi glas svoje žene poslušati, kakor je že Bog Abrahamu rekel storiti v tem, kar mu Sora poreče; ako bi se to spolnovalo, bi marsiktera nesreča hiše ne zadela. Zamurcek Jfozek Mirajnski. (Dalje.) Potem ko sim se bil od Božiča 1853 do poletja 1854 v Ljubljani, gostoljubno sprejet od tadanjiga šen-Peterskiga v. č. fajmoštra M. Svetličiča, sedanjiga korarja v Novim mestu, v skerbni postrežbi kolikor toliko ozdravil, se podam z novo odpravo tistiga leta zopet v Egipt. Jela se je pa poprešnja polletna bolezen, še ne dosti ukrotena, z nt.r hujši tulo obnavljati, in imenitni zdravnik Diamanti mi je svetoval, ne le naprej ne iti, temuč naglo se nazaj verniti, rekši, de bili so ostanki (simptomi) poprejšnje bolezni šc v životu in se je torej precej obnovila, ko sim stopil v uno obnebje. Nazaj grede sim torej želel seboj saj zamurčka vzeti in ga za misijon odrediti, de naj bi me on namestoval, ker mene obnebje tamkej ni terpelo. Bil je pa takrat terg v mestu v neki daljavi od Kajre in vsi boljši sužnji so bili na terg vlečeni, tako de misijonski opravnik (agent), g. Mardrus, ni mogel nobeniga za me pripravniga dobiti. Takrat mi v misel pride Fadala, ki sim ga želel popreš-nje leto seboj vzeti, in povem opravniku, de je pri ti in ti gospej. Naravnost gre zavolj njega vprašat. Ni dolgo terpelo, kar pripelje maliga Fadala-ta, in ta je ravno naš Jožek, ki se je poprej Fadala imenoval. Izročila mi ga je bila gospa s pogojo, de naj se ji namesto njega zaiuurska deklica iz sužnosti odkupi. Bila ji je pozneje res z misijonskim dcnaram majhna zamurka odkupljena, ki je bila tudi potleji keršena, čez nekaj časa pa je umerla, zdi se mi, de za kolero. Pač je prišla zdaj deklica Jožku naproti hvaležna, ker ravno zavolj ujegoviga odhoda v Evropo si je ona nebeško kraljestvo pridobila. Zanesljivo je tudi zanj prosila, ko bi bil imel kej v vicah biti. Dal sim bil fantu novo obleko kupiti, in desiravno se je takrat, ko je bil ravno prišel, nekoliko skremženo dcr-žal, sc me je bil vender precej prilastil, in prav prijetno je bili najno popotvanje, razun moje bolezni. Vedril in kratkočasil me je od tistiga časa več ali manj s svojimi otročjimi, pogosto prav smešnimi, pa tudi spodbudivnimi pogovori. V naslednjim popisovanji hočem marsikaj enaciga zaznamnjati, iz česar se utegne marsikaj posneti za poznanje zamurske lastnije, pa tudi tiašim evropejskim otrokam za lepo življenje. Bil je naš Jožek posebno nežniga telesa, občutljive narave in pri zamurskih lastnijah prav blaziga serca. Njegove lepe oči so dobro dušo razodevale, in bil je zmed nar čedniših zamurskih postav. Imel je nekaj v svojim bitji, kar ga je slehernimu človeku prikupilo; precej po potu iz Egipta proti Terstu si je prijatlov pridobil. 14. vel. serp. se podava proti Aleksandrii na turškim parniku, v kterim je bil tudi v. č. O. Bernard žl. Montefranko iz reda sv. Frančiška, takrat kustos sv. zemlje, in zdaj veliki poglavar I general) reda sv. Frančiška v Rimu. Bili so ta prečastiti redovnik ravno poprej novo frančiškansko cerkev v Kajri blagoslovili in so se potem, ne vem, v Rim ali kam podali. Vredno je opomniti, de to prelepo cerkev je neki redovnišk brat zidal, to je, obris zanjo napravil iu zidanje vodil; podoba za veliki altar, Marija v nebo vzeta, pa jc z Dunaja, naj berže od Kuppelvviserja. Ko so častitljivi O. Bernard vidili, de ima Jožef bukve v rokah, so mu obljubili goršeju, 2 piastra, ako se do Kajre nauči eno versto čerk. Ni pa bil svoje naloge »polnil; bil je namreč silo živ in bukve mu niso preveč dišale. Podobica, Dete Jezus, od visokiga gospoda z njih podpisani pa mora še zdaj neki med njegovimi rečmi biti. — Do kristjanov in keršanske vere je fant precej od konca veselje kazal; že v Kajri mi je rekel: „Nočem biti na Turškim; grem v Evropo.u — Slišal je in učil se skoz dve leti od svoje gospodinje veliko lepiga od keršanstva. Vidil sim ga z njo v cerkev priti in vselej ie po ondotni navadi boljših kristjanov v sredi cerkve poklek >il in z gospo vred tla kušnil, prej-den se je podal na svoje mesto. Tudi v šolo je nekaj hodil, pa se ni bil nič naučil, razun kake 3 — 4 arabskih čerk. Za učenje je bil sploh od konca terd. — Na potu mi je pravil, kako bo kej gospodaril; „kupil bom," je rekel, „majhniga konjička za 2 piastra (za 2šestici), in mu bom dal ovsa jesti, da se bo zredil." Iii ko je blizo Aleksandrije prav lep veri z izverstuo cvetečimi cvetlicami vidil, je rekel: „Taki vert hočem tudi jest imeti." Dobil ga je, upam, in se žc v njim veseli, v prelepim vertu sv. raja. — V Aleksandrii je vidil turškiga dečka v katoliško cerkev priti, in precej se mu želja vname, de bi se tudi fantek pokristjanil, rekoč: „io voglio facio eristiano" (hočem ga pokristjaniti, in je zanj molil: „Santa Maria, ora pro nobis!" (Sv. Marija, za nas Boga prosi.) Znal je namreč zraven arabskiga tudi malo laško lomiti in si je vedil tako pomagati, de je vsako reč dopovedal., — Iz vsih reči se je vidilo, de ni še skoraj v nicimur nič skušnje imel in je govoril kakor na pr. pri nas otroci pri 3 — 5 let, desiravno so tauikej rekli, de utegne imeti kakih 7 let; po drugi strani je spet modre rezal, de pri nas mnogi pri 15 letih ne tako. Ko je vidil podobo Jezusoviga p res v. serca z mečem prebodeniga, je vprašal, če ima greh tisti, ki je to podobo tako namalal ? Tako tudi, ko je vidil podobo kri-žaniga Jezusa itd. (Dal. nasled.) Če »ena JMarija. Češena Marija, Milosti polna. Gospod je s tabo. Blažena si med ženami sama Ti, In blažen Sad je Tvojiga Telesa. Z milo spomladjo, ktera tihe loge sopet s sladkim petjem gojzdnih prebivavcov napolnujc, je prišel imenitni praznik Marijuiga oznanenja, o kterim slovensko ljudstvo močno poje latinsko pesmico rAve Maria, gratia plena itd.," ki je zgoraj poslovenjena, skorej ravno tako, kakor se moli; utegne se pri petji vsa vnovič kot posebin odstavik ponavljati. Bes je ni temu prazniku bolj primerne kakor ta, ki ima verh tega še prav mičen nape v. Ako imate, predragi Slovenci, sekirice, znamke ali note od latinske pesmi, se bote slovenske tudi zlahkama naučili, le „Čeu(šena) se kot lahek zlog pred mero (Vorschlagsilbe) brez udarka hitro izreče. E. Bukve zaslon!, pa nekt\f po verhu. Pred več leti siin, prepričan od škodljivosti in nesreče strupeniga žganja, očitno od te škodljivosti govoril. Iii takrat so mi visoko spoštovani gospodje prigovarjali. naj bi to, kar sim govoril, tudi v natis dal; de bi se vsi Slovenci prepričali od te škodljivosti. V blagor svoje domovine in misleč, če le eno dušo rešim, ktera bi morebiti zavoljo žganja celo se pogubila, sim že za svoj trud pri tem delu obilno poplačan; zato sim še bolj na tanko to reč premišljeval, več od te čmige bral; žalostne zglede domače iu ptuje nabiral in vse to v pogovorih natisniti dal. Nisim mislil, de bi pri tem obogatel in zadovoljen bi bil, dc bi sc bukve le spečale, ter med ljudstvo prišle; tega pa tudi nisim mislil, de sc jih bo lako malo prodalo. Več kol 200 gold. sim takrat v to založil iu dobil jih mende 20 nisim nazaj. Pa de bi se bukviee le brale in bi morebiti po branji vender kej pomagale, rad bi pogrešil svoj denar. Zato — in čemu mi jc toliko papirja ua kupi? sim sklenil, bukviee zastonj ponuditi vsakimu, kdor koli jih le hoče; se ve de bukvoveza ne morem siliti, de bi jih tudi zastonj vezal in ponujal; zato sim naprosil bukvoveza g. Gerberja, de jih bo nekoliko imel pripravljenih, če jih bo kdo hotel zastonj, le ujemu bo za vezanje in ponujanje mogel 10 uo-vih krajcarvev ali eno staro šestico dati. Prosim duhovne gospode, ko bodo kej bukev kupovali, naj vzamejo še enč teh in naj jih med ljudstvo razdelijo, zlasti tam, kjer ta nesrečna čmiga veliko hudiga dela. Ko bi jih pa kdo kaj več hotel imeti, prosim, naj mi zavoljo tega piše. Kad zgubim svoj denar, ko bi sc le kej s tem pomagalo; pa če tudi nerad, sej si pomagati ne morem, če jih noben človek kupiti noče, zlasti tisti ne, ktere zadevajo; pa jest mislim, ko bi se le brale — in pravijo de so mične za branje — bi bilo morebiti vender kej dobička — pri Bogu ! — Z Boga m! Janez Volčič, kaplan v Šmarjeti. Cerkvene revi. Častito duhovstvo opomnimo na novo delo: „D e r b e i c h t s t u h l4* voii P. J o h. B a p t. Sika, Spiritual etc. in Bud\veis, ki se nam prav umljivo, rabuo iu koristuo zdi. Piijazni inajnik se bo pa kmal jel približevali, gospodje in ljudje popraševati po bukvah, ki bi bile pripravne za očitno ali posamno šmamično opravilo. Torej imenujemo nekleie bukve, v kterih so ali že popolnama izdelane Šmar-niee. ali pa sc dajo tvarine iz njih porabili in kamor bodi se pritakniti. Enake ho: Mar i in mesec ali cvetlice Marije Device; Rožen cvet; Lavretanske litanije; S m ar niče M a r i j e D e v ice; Marija, nebes in zemlje kraljice; M a v a M a r i j e D e v i c c; X I a t a krona M a t e r e B o ž j e ; Lilija v B o ž j i m v e r t u; K e r ša n-sko de vi.št v o; Sv. Alojzi; Življenja sreč in pot; Večen mesec (nove bukvice po šestici. v kterih je za 31 dni vsaki dan kratek pa jedernat prernislik); Serce Marije Device; Dvoje naj s ve tej ši serce; Nevesta Kristusova; Angel v a r h za žensko mladost; Bukvice od p r e s v. imena J e z u s o v i g a (pri K rem-žarji, z mnogimi nauki in zgledi zoper kletvinjo, rotenje...) itd. Večidel tih bukev se dobiva pri Gerberji. — Bog daj, de bi se to lepo opravilo obilno in v velik duhovni prid po Slovenskim tudi to leto opravljalo, in dc bi se pri njem molilo tudi za mir sv. Cerkve, za veljavo sv pravice, in za sv. Očeta, de bi Bog obkrajšal njih britkosti. — Opomniti moramo Slovenec tudi na lepe svetinjice čistiga spočetja, na ktere je bukvovčz g. Matija Gerber dal v Einsiedel-tiu v slovenskim jeziku vrezati navadno molitvico: „0 Marija. brez madeža spočeta, prosi za nas, ki k Tebi p r i b c ž i m o ,u iu so tudi pri njem na prodaj. V tacih rečeh nam je domorodstvo posebno všeč. kjer se lepo življenje z njim podpira. To svetinjico. s ktere kuševa-njem in molitvico so odpustiki sklenjeni, iu ki je sloveča z iiiienam „čudežna svetinja,*1 — to svetinjico bi zlasti mogel vsaki učenec, sploh vsa šolska mladost nositi, pa tudi odrašeni ljudje, ker je dobro orožje za obvarovanje svete nedolžnosti . lepiga devištva. 10fjtcaki priložnosti katoliško cerkev in njene zopovedi zasramujejo in zasmehujejo.4* Od zanesljivosti ujih politike dalje tako govori; „Naši časnikarji I izloči cerkvene ) nimajo značaja in terdnih vodil, temuč sodijo le po videzu. Danes jim jc kaka reč in prigodba naj boljši, juter ravno tista naj slabši; danes ukajo.de je mir gotov, juter trobijo: vojska, vojska, kakoršne še ni bilo. lu tako tapajo in se lovijo pri vsih rečeh. Ne more pa drugači biti, ker stanovitne podlage — vere — manjka.tt Ergo: — bi jest lahko rekel — iz cer-kveniga in politiškiga ozira — pa naj bo — ipsi judicate. si — aetatem habetis. Za sklep vsih spisov o ti reči vprašam: Niso li kje tudi nekeršanski časniki naše dobe, saj tacito more zazuarn-njani v prepovedi slabe knjige in spise natiskovati, brati, hraniti ali razširjevati? I Vide conc. V. Lat cone. Trid. sess. IV. *) Vem, de jc tam naj pred govor od spisov (de rebus saeris) zoper vero ino keršansko zaderžanje; al pa škoduje in je škodovala ktera knjiga toliko, kolikor dandanašnji brezvestni spisi časnikarjev, ki jih imajo sploh za ravno tako, če bolj ne, gotove ko pridige in sv. pismo? Gotovo ne, ker nobena knjiga nc pride tako vsim v roke, kakor časniki. Zadnjič sim sklenil: Sapienti patica; dans pa: Et insipienti sat! — (jui habet auies audiendi. audiat! J. J. •f« Iz poglavitnima mesta soseske kronovine. Verla Danica! V tvojim zadnjim listu nam gospod oče I.. Dolinar prav lepo pričajo, dc je Ijuhczin do denarja gola nespamet. llog hotel, de bi seme Njih naukov v dobro zemljo padlo in stoterni sad obrodilo, tako dc nc bi za naprej toliko žalostnih prigodb imeli poleg mamona, kakor pa do zdaj in še tudi zdaj. Nc le samo sveto pismo, mnogi cerkveni učeniki oponašajo svetu dnarjolakomnost, temoč še tudi zgolj ajdje. (ujmo samo le eniga iz med njih. namreč Virgilija, ki v svoji Eneidi III. 56. tako le zavpije: „0 prekleta ljubezen zlata! kam vender zapelješ ti človeške *) Jest mislim, naj bi bile ti^rat uke okoljšine ko zdaj: toliko pohujšanja po knjigah, letnikih ino dnevnikih i. t. d. ko zdaj. gotovo bil bi od cerk. zbora lastin § za pohujšljive spise te baže okliran. Pa nič ne de: kdor hni-<> voditi ino razumeti, kaj cerkev o ti reči misli, naj le pazljivu prebira enciklike >». očeta papeža in liste učenih škofov; ali tudi govore sbivecih učeni-kov v velikih zborih, n. pr. v kolinu. Kreibursru . če se nc motim. tudi v Uncu im Salcburgu. Pis. ••) k temu naj še mi pristavimo . kar nam je ravno te dni neki svetni gospod, dober katoličan in sloveč ljudoljub z Dunaja pisal o ti zadevi, rekoč: .Sploh je spomina vredno. kako mlačni sovražniki katoliških listov ne naročajo, je capopadljivo. - de pa tudi katoličanje svoj denar za Cerkvi sovražne, večidel še celo od judov vredovane liste dajejo, in jih tedaj tako djansko podpirajo, to je sramotno (schmachvoll ■! <*otovo jc sedanji čas katoliška stran v politiki tako na verh prišla, de bi človek mislil, de se bo katoliška zavednost ganila in pokazala, v resnici pa. . . (Naslcdvajo rdata* ki jih rajni zamolčimo. Vr.). — Ako sme pri ti lepi priliki še Danica čehaiti. bi rekli, de po Vkih razmerah s druzimi se sicer vidi. de smo na vernim Slovenskm, vender bi pri primerni gorečnosti nt.gnila imeti saj polovico več naročnikov, kot jih ▼ resnici šteje. Vr. serca.a Kam pa de taka slepa ljubezin svojiga sužnjiga resnično spravi, hočemo bolj na tanko slišati. Pred malo dnemi se je pri nas ravno taka zgodila, kakor jo tudi pokojni Šiuid v svojim zgodovinskim katekizma lil. d. 227 str. od nekiga stisnjenca pripoveduje, de se je bil samo za to, de se mu ne bi bilo potreba svoje debele mošnje lotiti, v sosesko bolnišnico podal, tam si postreči dajal in tako pravim potrebnežem velik kvar delal. Tako se tudi pri nas neko babše v mestni bolnišnici precej časa da pitati. Na to pa, de se ga vender znebijo, se verne v svoje sta-niše , ki ga je po navadi takih babic v čunniatici pod streho imelo. Na tej hoji proti domu sreča omenjeno osebo znana dobra pa vbožna soseda in jo popraša, kje de je bila, ker jo toliko časa vidila ni? Ta ji odverne, de je dolgo v bolnišnici bolana ležala, in ravno zdaj iz nje pride, je pa tako slaba, dc skorej stopati nc more, in nc ve, kaj bo počela, ker vbožica nič nima. Miloserčna soseda, žena revniga delavca in mati euiga sina, kipa je, dc si je tudi sama kakšin krajcar pridobila, vodo po nekterih hišah nosila. ji na to reče: Bog ve, de sim tudi jest vboga, pa vender, če vam zamorem vstreči, vas povabim, hodite k meni ua obed, dokler vam bo drago. Una, s tem prav zadovoljna , se dobrotnici priliznjivo zahvali. Tako nekoliko dni hodi na obed, kadar je ravno burja močno razsajala. Burja utihne in tudi ženica neha na obed hoditi. Dobrot-nica si misli, de je morebiti zopet soseda si začela sama kuhati, ali pa de je kam drugam povabljena. Ker je pa vender ueke tri dni kar nič nc vidi, ji na misel pride, de je kje obolela in jo gre obiskat. Terka iu terka na vrata, ali v zaklenjeni kamrici je vse tiho in mirno. Na to popra-šuje za njo druge ljudi, ki so ravno v tisti hiši gostovali, — pa živi duša od nje nič znati noče. To se ti ženi čudno zdi. Na njeno nadlegovanje zleze nekdo do okna tiste kamrice. v katiri je imcuvana vbožica bivala, in vidi de na postelji leži. Na to počne na okno terkati in jo po imeuu klicati, ali una se kar ne gane. Potem začnejo na vso moč po vratih telebati, — pa vse zastonj. Zdaj naznanijo pravici. Pridejo vradne osebe, ukažejo ključarju odpreti vrata, in kadar v kamrico siupijo, najdejo njeuo prebivavko ne le samo mertvo, temuč že tudi smerdečo. Zdravniško spreji-štvo je spričalo, de je od lakote umerla, uno posvetne pravice pa, de ni nič manj kakor — vboga bila. Najšli so namreč, kakor terdijo, v njeni postelji precej dosti tolarjev, dvajsetic, petič in še druzih denarjev. To se je zgodilo pretečeni mesec. (Konec nals.) Z .V mškiga. B. (Dalje.) „Ali s tem, kar tla rode, izobraženo ljudstvo ne more zadovoljno bili, hoče tudi obert-nijo in kupčijo, fubrike in železnice. — To keršanskimu prepričanju čisto nič ne škoduje. Utegne kdo s kupčijo in z obertnijo se pečali, utegne fabrike imeti ali pa fabrike delati. iu zraven tega nar boljši katoličan biti. Ali vozovje konji vlečejo, ali pa s soparam po gladkim železji derči, — to nima z nravnimi zadevami nič opraviti. Zatoraj tudi papeži lega niso nikdar prepovedovali, temuč po svojih deželah še varovali in podpirali ter posebno za kupčijstvo s pripravnim zakonikam poskerbeli: tedaj je le mero te podpore treba odločiti, ki je tacim lotitvam iz deržavniga premoženja deliti. Gotovo se za to splošno kako pravilo ne more postaviti. Kar narpred fabrike zadevlje, je treba opomnili. de za njihove izdelke ne velja listo, kar za poljske sadove. Kolikor več se na polji prideluje, toliko boljši je, — žitna preobilnost še nobeni deržavi ni škodovala. S fa-brikami pa je kakor z umetno gorkoto, ki je po zimi potrebujemo. Do nekake stopnje je dnbrodevna; če presega, je nadležna in nezdrava. Ako morejo deržavljani, kar za dom potrebujemo, tudi doma pridelavali, so blagrovati. Ako pa delavška množica, živeča od spečevanja na ptuje, preveč naraste, utegne sleherno omahovanje v občevanji neskončno revšino iu velike nevarnosti obroditi. Nadalje ima razvijanje obertuije, ki se opira ua deljenje dela ter rabo mašin. ta neogibljivi nasledek, de manjši kapital veči, ki je z manjšimi obrestmi zadovoljin, čedalje bolj zatira, in o neoviranim napredovanji njegovim bi se moglo nazadnje zgoditi, de bi bili narpred rokodelci in naposled (udi kmetje pokorni delavci veliciga kapitala. Ko politiška stranka pa se obertnija druži okoli bandera, na kterim ni keršansko zatajevanje samiga sebe, ampak tolaženje poželjivosti zapihano. Ko so se bili toraj na Francoskim kapitalski pervaki do oblasti popeli, jim je množica nimantčev s komunizmam odgovorila. To je nanašala natora okolišin, in ob enacih zadevah se bode to povsod ponavljalo. — Res je sicer, de je taka rast obertnije rimskim deželam še precej odmaknjena, ali ravno tako res je, de mora za obertnijo, kupčijo in fabrištvo sebična marljivost nar več storiti. Derževa je kaj nesrečen fabrikant, ker dela skor zmiraj v zgubo. Ako pa Rimljana ne mika ravno veliko po fabrikah delati, mu ni zamiriti. Usoda enacih delavcov ui ravno nar lepši in tolikanj bolj žalostna je, kolikor bolj se fabrištvo sprostira; redno reči prehitevanje znižuje plačilo in ure za delo množi. Ziviga južana dvakrat bolj stežkama stane, biti mu za hlapca ma-šini in uekoliko poprijemljejev vse svoje žive dni neprenehama ponavljati. Vsakdauje potrebšine so po večim delu papeževih dežela prav po ceni. Rimljane bi toraj le stiska prav hudiga pomanjkanja v fabrike tirala, ali jim je pa taka pri vošiti ? Kar železnice zadevlje, se je ž njimi pričelo, iu še hitreje bi se narejale, ko bi se mogle brez množenja deržavniga dolga. Korist železniga kolovozja je gotovo velika iu dosega tudi kmeta, ker svoje pridelke ložej spečava. Ali tudi koristna reč se utegne predrago kupiti, in kdor se podaja v taki kup, res ni dober gospodar. Treba jc gledati, na kaj de se deržavno gospodarstvo posebno opira, ali na kmetijo, ali na obertnijo in kupčijo, ki se pa ne da iz tal iztaptati. To razodevlje, koliko de naj deržava na posodo jemlje zavolj železnic. Previdnost je tukaj pametna iu tečna. Ali se je morde papeževa vlada s preveliko previdnostjo pregrešila? Kdor bi hotel to razsodili, bi mogel rimske dežele bolj poznati, kakor pa jih pozna vpijati ljud za gorami.u „Ali človek ne živi samo od kruha; on ima še druge potrebe razun pogernjene mize ter obleke in strehe." Hudobuimu ugovarjanju in natoleovanju se nikdar ne manjka spotik, in ko se mu ena spesne, urno po drugi poseže; gradi mu še tako goste meje, pleti še tako tanke mreže — kakor menek se ti umuza, ker nikdar noče spoznati, de je vjeto in premagano. Ko toraj nasprotniki z grajanjem životarnih okolišin po Rimskim nič ne opravijo, hitro glas poženo o umetnijski in vednostni ubožnosti, ki po njih mislih tam domuje. Glede tega tedaj opomni imenovani spis: „Kar umetnost zadevlje, je tolikanj, kolikanj ona to ime zasluži, le izraževanje kterekoli lepote in zotoraj za duševno življenje gotovo kaj velike imenitnosti. Tode čez keršanstvo iu čez papeževe dežele se kratkimal ne more pritoževati. Ko se je stavba gerško-rimljanske omike zgrudila, je umetnost z vednostjo vred bežala v cerkveno naročje, ki je roke varovaje čežnjo stegnila. Ko se je sto-rivna inisel z noviga oživila, jo jc keršanstvo navduševalo, keršanstvo gojilo in varovalo. Rim pa je poglavitni sedež umetnosti, kakor tudi središe katoliške cerkve: to vedo katoličani in protestantje in vsi umetnijski učenci, čeravno protestantje, v rimsko šolo hite. Tode umetnost je svojo posebno detnost zgubila, kolikor keršanstvu sovražna dere-čina šumi. Bere se namreč neznansko veliko, več ko kdaj, in vender govorniška umetnost ravno s tem, po čemur je umetnost, z izraževanjem namreč lepote ko take veliko manj ko nekdaj premore. Rabiti mora gerdobno čebljanje spohotnosti, mora omertvičene duhove po vsaki ceni, tudi s strahovitimi, nagnjusuimi, nespametnimi rečmi v nekaki der-get in vihro zazibati, se mora pajdašifi s poliliškimi nameni ali pa glasnica bili vikšiga skrurnbe in tako svoj lastni vir sušiti: tedaj sme pričakovati ploska iu plače, sicer ne/ Inako se godi s slikarijo in kiparijo. Ker je ne oživlja viši misel in goreče versko prepričanje, je segla po meha-niških pripomočkih, in nekaka merzlota in dervenost se vsim skor izdelkam na pervi pogled zaznava. Zavoljo pogrešanja lastne storivnosti je svetu semtertje treba, de se v znamnje svoje olike o storitvah, nad kterimi sc sveti kako slavito ime, z nekakšnim zumčtvaniiii navdušenjem spoiiosi. Berle in utrinjajo se le veše, stanovitniga se nične zgodi. Kdino keršanstvo je budivna, storivna moč. „Za-toraj je prazna, v imenu umetnosti milosti prosili za keršanstvo in Rim." (konec nasl.) Iz Lgipta smo dobili naslednji v slovenšini pisani list. ki ga podamo ljubim bravcam, naj vidijo, kako zgoda ali nezgoda Sloveuca še kamor si bodi zafertači. V kairi, 14. sušca 1860. Visoko častiti gospod ! Kavno mi pride pismo od gosp. provikarja do vas v roke, in nc boste mi zamerili, de uekoliko verstic tukaj pristavim. More biti sc še spomnite mene in mojiga brata, ko smo v kimovcu 1*38 na Bohinski Beli pri ondotueiu g. fajmoštru sc pervikrat vidili, ko ste bili ravno s svojimi zamurčki iz Bohinja prišli. Zlo me je veselilo----- pac tudi zato, ko sim vas vidil takrat pervikrat v družbi za-murčkov, za kterih srečo, njih poduk in izrejo ste tako goreče vneti! Nihče ne more bolje poznati osodc tacih otrok, razuu kdor kakor jest, je s svojimi lastnimi očmi jih vidil v njih domovini, zanemarjene na duši in na telesu! Nihče pa tudi bolje čislati ne zamore zaslug za vero in nebesa vnetih misijonarjev, ki se jim jc boriti s sto in slo nadlogami, kteri darujejo svoje zdravje in vse posvetno veselje za eni in blagi cil! Bog naj poverne njih zasluge že tukaj ua zemlji: naj bi se vresničile njih naj serčniši želje! Vem de veste, de je misijonski štacijon iz llartuma v Selal prestavljen, blizo Asvaua, kjer je kraj veliko bolj zdrav, kakor v Hartumu. Prečastiti gospod provikar kirehner je v sredi mesca svečana v Selal prišel, kjer sc jc za novo hišo imel kraj odmeniti, kteriga jc egiptovski paša misijonski družbi podaril. Nektere razpertije s komisijo, ktera jc bila za to določena, bodo pa skoraj gosp. provikarja pri-morale, de se bo mogel v kratkim v Aleksandrijo podati, kjer se bo ta reč potem dognala. — Tukaj je pač hudo z vsimi takimi napravami: niso prevoljne domače egiptovske vradnije', pa tudi od evropejske stranke sc marsiktera reč sproži, ki ni ravno v prid in korist uašimu misijonu. Upam. de ste zdravi, častili gospod. Prosim vas, me ponižno prečastitimu gosp. dr. P. iu prof. Jan. P. priporočiti. Bog Vas ohrani, iu ohranite v blaženi spominu svojiga udauiga služabnika J. S v e g e I-n a, c. k. kouzular-elcv-a pri ces. generalkonzulatu v Aleksandrii. Opomnjeno pismo pa je od č. O. Keinthaler-ja iz Še-lal-a, ki naznanja, de je bil g. provikar Kirehner v kratkim na pot v kairo in Aleksandrijo odmenjen po misijonskih opravilih. Zdaj pa še boleha za nasledki merzlice in po-potniga truda. Na koncu lista so te-le njegove lastnoročne verstice pristavljene: „Moj bolehni stan je zgolj nasledek merzlicc v Hartumu in letašujiga prav trudivniga popot-vanja skoz pušavo; upam, o prihodu perviga parnika v mal. serp. v Aleksandrii naznanil dobili." — Pisava razodeva zares bolehnost; priporočimo preblaziga gospoda misijonskim prijatlam v molitev, de bi usmiljeni Bog njegovo drago življenje ohranil. Vr. ttazffleti po ker&anskhn svetu. Avstrijansko. Na Dunaji je bil 26. sveč. v kapeli papeževiga poslanca slovesno keršeu neki Izraelec, oče 3 otrok, bivši vojašk zdravnik; po sv. kerstu je bil tudi od apost. poslanca sviti. gosp. de I.uka birrnan in obhajan. — V kapfensteinu na Stajarskim so ne 5. sveč. 3 ljudje, 2 moža in 1 žena. iz Ogerskiga . vernili v naročje sv. matere katoliške Cerkve. Usmiljene sestre so se že po vsih znatniših mestih na Jutru vstanovile, odkar jc bila vojska v Krimu. Per-sijanski Sah jim je odločil 1200 frankov na leto za njih postrežbo, ki jo vsim dele brez razločka vere. kardinal pervostoljnik v Ostrogami so dali za sv. Očeta 2000 gold., pervostoljni kapitel 50 ces. cekinov; iz Buda-Pešte je prišlo 141 ces. cekinov. 60 fr.. 600 gold. a. v., in zbiia se zmiraj dalje. V Zagrebu se bo neki pervi okrajni cerkveni zbor sošel v god presv. Trojice, pravi ..kat. lin t." Tudi Beneški patriarh in drugi ondotni škofje so priporočili zbirke za sv. Očeta. Iz Briksna je prelepo opravljeno in vezano pismo verne vdanosti sv. Očetu Piju IX. poslano — v latinskim iu domačim jeziku. Podpisanih jc 68.625 imen. V stoljni eerkvi sv. Štefana na Dunaji jc bil v pušici za hv. Očeta tudi bankovec za 1000 gold. najden. Iz Rima pišejo med drugim: V sredi mnogoterih brit-kost iu nadlog so edino tolažilo in upanje za svobodo in vero na Laškim za Bogam sv. Oče. Stari, slabotni, brez orožja, in zapušeni od vsih posvetnih podporen, so poživljam od žive vere, stanovitni v stiski iu pohlevni kakor božje jagnjc. molijo in spodbudajo k molitvi, in z molitvijo zopet stoje zalezovanjem, ki jih od vsih strani obdajajo, in ki jim še celo z marsikleriga trona protijo. ... Papeži so že večkrat Italijo rešili, in papeštvo jo bo rešilo tudi iz seda-njiga viharja. Sv. Oče hodijo vsaki petek mesca sušca v cerkev sv. Petra molit. 16. t. m. so si bili zvesti rimski molnjaui odmenili. o ti priliki svojiga ljubljeniga sv. Očeta razveseliti. Zbralo se je bilo v cerkvi toliko ljudstva, kolikor že veliko let nobenkrat ne: nezmerna ladija jc bila vsa napolnjena kleče molečih. Pred cerkvijo sc jc razlegal stari rimski klic: sv. Oče, blagoslovite nas!u Do solz gi-njeni so po obeh straneh sv. Oče blagoslov delili, in ko so potem molili, je vsa neštevilna množica z njimi nudila. -Zraven tega pa ludi rogovileži nc počivajo, iu marsikaj počenjajo. kardinal-vikari Patrizzi v postnim pastirskim listu popisuje stiske in nevarnosti, ki pa pest \u žugajo in vse verne k goreči molitvi opominja. Vse svetinje po rimskih cerkvah se bodo zverstama k češenju izpostavljale, kar se sicer le v posebnih namerljcjih zgodi. V K i lllU jc 10. sveč. umeri O. Jož. M are h i, Fur-lan iz To I rn e z za. kteri si je posebne zasluge pridobil s svojo učenostjo v starinskih rečeh iu zlasti z učenimi preiskovanji po rimskih katakombah ali podzemeljskih rakah. Skoz 10 let je hodil po večkrat na teden v te svete hrame, spremljan od izobraženih domačih in tujih! Dosti protestantov jc bilo tukaj ginjenih, ki so katoliške resnice vidili poživ-Ijene na mertvih kamnih iz pervih časov itd., dc so jeli premišljevati, resnice iskati, ki so jo poslednjič našli — vernivši sc v katoliško Cerkev. Na Laškim ima sedanji čas zlasti veliko opraviti angleška Antikristova družba, ki se kliče sama sebe: „e v a lige I j h k a zveza," je pa le Luciferjeva zveza. Ta zveza zbira denar, de podpira sovražnike katoliške cerkve in ima zlasti namen, papeštvo razdjati. Za svojo stran iše kralje in visoke glave pridobiti, tudi Mazzini, podpihovavec zatilniške morije ( Meuchelmordstifler), je njen družnik zoper Kim iu Laško. V Toškani je preganjanje duhovnov na belim dnevu, vsaki dan zaprejo kteriga duhovna ali mniha. Po cerkvah prežuhi na vsako besedo prežijo in vladi puntarski naznanjajo. Vsi, ki so cerkvam kej dolžui. morajo tisto puntamki vladi odrajtati. Je pa tudi uejevolja zavolj tacih gerdobij velika med terdno katoliškim Ijudstvam. — Minister bogo-častja v Florenci je nevarno zbolel, iu nadškof si neki močno prizadevajo, ga h sv. Cerkvijo spraviti. Romaiijo z druzimi laškimi o krajina m i je po glasovanji ljudstva, češ de, radovoljnim, Sardinija pogoltnila. Ne ve se še, če bodo sv. Oče kralja, ki je s tem ropam izobčenju zapadel, tudi očitno izobčili, ali ne. Bianchi liiovini. zaklet sovražnik sv. Cerkve, papeža in duhovstva, grozovitin zasramovavec sv. vere, za-govarjavec kraljemorstva, se je na bolniški postelji s sv. Cerkvijo spravil in prejel ss. zakramente iz rok duhovna, kakor-ne je poprej tako silno sramotil iu čertil. — O kako niar.-ikdo bi molčal, ako bi pomislil, kako težko mu bo enkrat preklicovati, kar je hudiga raztrosil! Iz Madrida so sv. Očetu tako-le pismo poslali: ..Sveti Oče! Spanjoli, Tvoji verni otročiči, Tebi v brambo vse ponudijo, kar so in kar imajo. Ne za eno ped ne odstopi s Svoje svetne vlade. Na Spanjolskim imaš 15 milijonov, na celi zemlji dve sto milijonov poslušnih sinov, pripravljenih, svoje življenje za Tvoje ohranjenje dati. Reci. le z očesam migni, in pojdemo na boj." Orleanski škof. »lavovitni Dupanloup, je izvoj-skoval cerkveni reči zmago, nad ktere častitljiv ostjo vse veselo stermi. Sovražniki, nesramni list Siecle in žlahta ranjc. moiisgr.-a Rousseau-a, so tega častitljiviga moža bili celo pred sodbo spravili, ali francoska sodnija je tukaj pokazala, de se svoje dolžnosti zave; perva tožba je bila v njegovo nar veči sramoto zaveržena, druga pa od sodnije odbita ali odvernjena. Angleško. Neki veljak (lord), ki je pred nekaj ča-sam v katoliško Cerkev prestopil, je neki sv. Očetu poslal 20.000 tolarjev. Tudi na llolanškilli so zbirke za sv. Očeta obilne. V llogoti v srednji Ameriki je ondotna katoliška duhovšina množico izbarantanih protestanških biblij zbrala in sredi mesta na nekim prostoru sežgala. Angleški poročnik se je vpiral zoper to obsodbo, severo-auierikauski pa je sam bil v pričo radovedin gledavec. — Kdo si ve, kaj te protestanške ljudi moti. de svete pisma kaze in tako ska-žene ua milijone po vsim svetu raznašajo ? Celo v Gradcu so nedavno nekaj enaciga blaga našli! Ko gre sv. pismo kazit. bi se vender lahko prepričal, de je v zmoti, kakor denarni ponarejavec (Falschmunzer) lahko ve, de je tat, in se nc more z nevednostjo izgovarjati. V severni Ameriki v S t. Louis-u je bil neki hu-dodelnik. goljuf in morivec Thornton, k smerti obsojen. Duhovni iu svetni so tišali vanj, de naj se z Bogam spravi; pa vse zastonj. Njegova sestra, uuna, mu pošlje pismo z molitvico sv. Bernarda k Marijuiinu presv. Sercu in svetinjico; on vse vkotverže, še brati uoče. Malo pred suiertjo ga napravi duhoven, de naj saj pismo svoje sestre bere. Začne, in ko bere rMemorare,w se mu neprevidama serce spremeni, — pripravljen je k spovedi, prejme sv. zakramente. in gre ves omečen v smert. Turško. V Kunielii, Azii, Arabii in po otocih sred-njiga morja je 11.680 mohamedanskih šol z 11.942 učeniki, 231.436 učenci in 111.479 učenkami; keršanskih šol pa je 2::?5 z 2S56 učeniki, 112.273 učenci in 9173 učenkami. keršanstvo je raslo v naslednji razmeri: V per-vim stoletji je bilo kristjanov do 500.000; v petim stoletji do 15,000.000; v desetim do 50,000.000; v petnajstim do 100,000.000; v osemnajstim do 200,000.000. Azija. Francoski misijon na Libauu je bil od turških vojakov napaden, 3 zined njih so se vikšiga O. Bilotet-a lotili. Veliki poglavar v Bejrutu pa je une 3 na galejo obsodil. posado spremenil in misijonski hiši 20.000 frankov odškodnine privolil. V Afriki je bilo 1. 1857 že 19 škofij, vikarij ali pre-fektur, veliko samostanov in misijonarjev. Po nar novejših naznanilih šteje Afrika na 543.570 štirjaških miljah 200 milijonov prebivavcov, med njimi 1,200.000 rimskih, 10.000 greških katoličanov, 185.009 protestantov, 3,000.000 ar-menov in koptov, čez 56 milijonov mohamedanov, kakih 700.000 judov ; drugi so divji neverniki. — O Jezus, zavoljo svoje sv. smerti na križu se usmili ubogih mohamedanov. — O Marija, nebeška Kraljica! prosi za uboge za-murce , de bodo z nami vred deležui obljub Kristusovih. Soneencu v spomin *). Na jasnim neba mila zora sije , In solnce vzhaja, vedno višje plava, Oživlja v zlatih žarkih se narava; Al glej, — že za oblak se solnce 6krije. Serce mlad6 si sreče vence vije, Mu zala je prihodnjih dni planjava; Al — kratka je mladostnih tanj naprava: Ah, serce tvoje, France, več ne bije! — Pa vender. blagor ti. po hitri poti Odšel sedanjih dni si težki zmoti, kjer laž le in krivica gospodari. — Težavni so kreposti sveti boji: Nehali tebi so. kot upi tvoji; Presrečnimu se rajsko solnce žari. A. U. Okiški. Duhovske zadere* V Ljubljanski škofii: Gosp. Ign. Keršišnik, beneficiat v I pavi, je 19. t. m. uinerl. R I. P.! Darovi za sv. Očeta papeža Pija IX. G. M. II. 3 gold. — G. J. Demšar 2 gold. — Dva dobrotnika iz Železnikov 3 gold. — G. M. P. Estote for-tes — 2 gold.; — et pugnate cum antiquo serpente 1 tol. t. j., 2 gold. st. dn. Dobrotni darovi. Za afrikanski misijon. G. J. Demšar, 1. v B. 2 gold. Za neko revno deržino na Dolenskim. Iz neimenovane roke 2 gold. 20 kr. — R. J. K. 2 gold. — Mož in žena v T. 10 gold. — G. M. H. 2 gold. — Neimenovan 2 gold. Pogovori z gg. tlopisovavei. Več gospodam : Zavolj gnječe v tvarinah več spisov, za post umerjenih ali pa primernih ni moglo ua versto priti; prilegli se bodo pa tudi za druge čase. — G. R.: Prav hvaležno oboje prejeli; iz ravno omenjenega ozira nc moremo Vaše želje do čistiga »polniti. — G. F.: Smo pismeno odgovorili in upamo, de ste vse prejeli. — V. č. g. K. v T.: Smo posebno hvaležni. — G. —č.: Tu ne cede malis, sed coutra audacior ito ! Ravno je prišla pri Blazniku na svitlobo in se pri Giontinitu dobiva že napovedana knjižica našiga verliga rojaka na Dunaji, gospoda Jož. Rogača, imenovana: Narodnost in Slovenstvo, ki prav čversto razjasnuje in obravnava ces. ukaz zastran uč^iga jezika, zlasti v ozira na Slovenstvo. Rečemo zauesljivo, de bo vsaki v nji veliko več našel, kot sc nadja. *) France Kerč, priden in izverstin učenec 6. latinske šole v Ljubljani, je umeri za pljučno boleznijo 12. sušca. V Bredo, 14. sušca, so ga pokopali na Primskovim pri Krajnju; veliko njegovih součeneov je bilo pričujočih. Bog mu daj nebesa! Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Založnik: Jožef Blaznik.