I zim j st :
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Ve Ij as
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravnistvu
v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26. &
Leto XVII.
Vabilo.
Katoliško-politiko in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi
na belo nedeljo dné 17. aprila 1898, ob 3. uri popoludne
SHOD
pri Šteklu v Farni vasi ob Prevaljah
s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav. — 2. 0 državnem zboru. Poroča gosp. drž. poslanec Lambert Einspieler. — 3. Govor o kmetskih potrebah. — 4. Raznoterosti. — 5. Prosta zabava.
Slovenci, zlasti volilci iz prevaljske in bližnjih občin, pridite v obilnem številu na važni shod!
Odbor.
Državni zbor.
(Izvirno poročilo iz Dunaja.)
(Dalje.)
Predsednikov ogovor.
Med tem kričanjem in med temi odmevi nemške kulture (omike) je govoril predsednik dr. Fuchs. Zatrjeval je, da si bode prizadeval, varovati na vse strani obstanek in ugled parlamenta, ter preprečiti vse, kar bi utegnilo žaliti čast zbornice. Nadeja se, da ga bojo podpirali o tem vsi poslanci, brez razlike stranke in narodnosti. Glede tega, kar je zbornica sklenila koncem zadnjega zasedanja na predlog grofa Ealkenhayna (lex Ealken-hayn), je izjavil predsednik, da je ta sklep sedaj brez veljave, kajti to je bila le začasna naredba in je zastarela, odkar je bil državni zbor zaključen. Konečno je pozval predsednik poslance, naj zakličejo cesarju trikrat „Slava“. Wolf protestuje proti „Zivijo“-klicem na cesarja, beži iz dvorane ter tresne z divjo silo ob duri, da se je ropot razlegal po vsej hiši. Iro ne vstane s svojega sedeža. Schonerer pa vpije: „Vas ne poslušam, vi ste hudo-delnik in spadate v luknjo. To bom ponavljal, dokler bom imel kaj glasu.“
Nato je prišla v razgovor Falkenhaynova postava. Zastopniki vseh levičarskih strank so izjavili, da niso zadovoljni s tem, kar je predsednik govoril o veljavi Falkenhaynove postave, češ, ta sklep ni še le postal neveljaven z zaključenjem državnega zbora, ampak že iz pričetka ni bil nikdar veljaven. Ker pa sta dr. Pergelt in dr. Stein-wender ugovarjala vsaj v mirni in dostojni besedi, in ker se druge nasprotne skupine niso udeležile zgoraj omenjenih psovk in škandalov, zasramovala sta Schonerer in Wolf še nju, zlasti pa dr. Stein-wenderja, kateremu je Wolf očital, da jé iz jedne sklede z vlado.
Izjava ministerskega predsednika.
Po teh hrupnih prizorih je vstal grof Thun in prečital naslednjo izjavo :
„Vlada smatra kot najvažnejšo nalogo, da se zopet ustanové redne parlamentarne razmere in redno delovanje zakonodajstva, osohito v tem tre-notku, ko je nujno treba v korist države skleniti nagodbo z drugo državno polovico. Y to svrho poživlja vlada vse, katerim je na ugledu države in so jim parlamentarne oblike dragocene.
Zvesta zgodovinskim izročilom države se bode vlada pri svojih javnih poslih ravnala po najvišjem načelu pravičnosti nasproti vsem državljanom in nàrodom v državi. (Pohvala.)
Po teh načelih bode vlada skrbela za pravico, red in avtoriteto ter reševala vsa vprašanja ustavnim potom. Vlada hode pospeševala koristne družabne preosnove, kulturni napredek, gmotne in nravne razmere prebivalstva, posebno onih širokih krogov, ki žive od dela svojih rok (pohvala), ter podpirala obrtnijo in poljedelstvo v korist državne skupnosti.
V	Celovcu, 10. aprila 1898.
•a	^ V
Vse svoje najboljše moči bode vlada zastavila za te namene ter pričakuje, da se na tem polju umaknejo strankarske razlike in združijo vse moči za skupno delo.
Da se to uresniči, morajo se ublažiti narodna nasprotja; to je naloga, za katero je ravno to leto najprimernejše. Vlada se z zaupanjem v imenu države obrača do vseh strank, da v rodoljubnem duhu zvršč nevarno zaostalo delo.“
V	tem kratkem ogovoru je grof Thun razodel jedro ali načrt vladnega programa. Vse mu je ležeče na tem, da se zamotane razmere v državnem zboru prav kmalu vredijo in da se po ustavnem potu dožene nova pogodba z Ogersko. Vlada hoče biti pravična vsem prebivalcem in vsem nà-rodom v državi; branila bo postavo, red in pravico. Skrb jej bode, da se gmotno in nravno (versko) zboljšajo razmere delavcev in da se podpirata poljedelstvo in obrtnija. Mnogo dela je zaostalo, in to je nevarno; zato vlada vabi in kliče vse stranke na vzajemno delo. Ministerska izjava — to se spozna na prvi pogled — je jako previdna. Nijedne stranke bodisi na desnici bodisi na levici ne odriva od skupnega sodelovanja. Prejšnje vlade so obljubovale vse mogoče, a so malo obljub spolnovale, grof Thun obeča malo, morebiti bo dal več, kakor obljubuje. Zelo nam ugaja, da poudarja kot prvo nalogo svoje vlade pravičnost do vseh ljudij in do vseh nàrodov v Avstriji. Veseli nas, da v svojem programu nikjer ne trosi kadila „blesteči nemški kulturi1' (omiki), kakor je to brez vse potrebe tolikokrat storil grof Badeni. Vsem je še v živem spominu, kako surovo, kako neotesano in nedostojno so se ravno visokoučeni nositelji in zastopniki te hvalisane nemške »omike11 obnašali proti bivšemu ministerskemu predsedniku. Niti trohice hvaležnosti niso mu skazali za vse poklone, ki jih ie pri vsaki priliki tako rad delal nemški „ kulturi11.
Nemške levičarske stranke in socijalni de-mokratje s Thunovim govorom niso zadovoljni. V imenu vseh teh nezadovoljnežev je predlagal dr. Steinwender, da se takoj v prihodnji seji prične razprava o ministerski izjavi. Predlogu je pritrdila tudi desnica, kar je levičarje nekako presenetilo in osupnilo.
Razni predlogi.
Že v prvi seji se je razsula cela ploha vsakovrstnih nujnih in navadnih predlog nad zbornico. 28 nasvetov je nujnih, ki imajo pred vsemi drugimi razpravami priti v obravnavo; 37 je navadnih nasvetov, s katerimi se ima zbornica pečati po istej vrsti, kakor so bili oglašeni. K temu prišlo je še 13 raznih vprašanj na posamezna ministerstva. Prva vrsta nujnih predlogov razpravlja dogodke v treh zadnjih sejah minulega zasedanja in zahteva, da se dene bivši ministerski predsednik grof Badeni na obtožno klop, ker je spravil oboroženo policijo v zbornico in ker je dal izvrševati Falken-haynov predlog.
Druga vrsta nujnih nasvetov velja postavni uredbi jezikovnega vprašanja. Tako predlaga princ Liechtenstein v imenu dr. Luegerjeve stranke, naj se brž odpravijo Gaučeve jezikovne naredbe ter naj se izvoli odsek, ki bi izdelal jezikovno postavo. Podoben predlog je stavil dr. Funke v imenu nemških liberalcev. Le-ti zahtevajo, naj bi ta odsek v treh mesecih izdelal dotično postavo. Za ravnilo naj bi veljalo, da nemški jezik naj hode državni jezik v Avstriji, raba drugih jezikov po posameznih deželah pa naj bi se določila s splošnim zakonom. Tretja vrsta nujnih nasvetov meri na to, da naj bi s 1. majnikom t. 1. stopil v veljavo zakon o zboljšanju uradniških plač. Večina vseh drugih predlogov je ponovljena iz prejšnjega državnega zbora in nasvetuje, kako bi se kmetom, delavcem in obrtnikom olajšalo in zboljšalo sedanje neugodno stanje.
Volitev podpredsednikov.
Druga seja dné 23. sušca je trajala blizu 5 ur, a izvršila se je mirno in gladko. Niti poslanci niti v gledališčnih prostorih natlačeni radovedneži niso se kaj takega nadejali. Schonerer in Wolf,
Štev. 10.
ki sta se v prvi seji toliko ustila, kako bosta razgrajala in razbijala, dokler bode zbornici predsedoval „državni zločinec11 pl. dr. Fuchs in dokler ministerstvo ne prekliče jezikovnih naredeb, nista se ganila, celò popihala sta jo iz zbornice pred sklepom seje. Brez težave je bila torej rešena volitev obeh podpredsednikov. Vse nemške stranke so po dogovoru sklenile, da ne prevzamejo nijed-nega mesta v predsedništvu ; Poljaki in Cehi so sicer s početka zahtevali od desnice, da zopet voli posl. Abrahamoviča in dr. Kramarja v predsedstvo, a na pritisek nemških strank in grofa Thuna sta bila oba kandidata prisiljena, umakniti se. Tako je prišlo, da je bil vsled teh posebnih razmer s 177 glasovi izvoljen kot prvi podpredsednik član krščanske slovanske zveze Slovenec dr. Andrej Ferjančič, drugim podpredsednikom pa je bil izbran s 169 glasovi Rumunec Jan. Lup ul, deželni glavar v Bukovini. — Potem se je začela
razprava o izjavi in vladnem programu grofa Tliuna.
Oglašenih je 26 govornikov, med njimi vsi načelniki vseh strank na desnici in levici in zastopniki raznih avstrijskih nàrodov. Razprava se je vlekla od 23. marca do 1. aprila in nadaljevala skozi 6 sej. Vsi govorniki so pojasnovali razmerje svoje stranke proti Thunovi vladi ter povedali želje svojih volilcev v političnem, nàrodnem in gospodarskem oziru. Schonererijanca Turk in Wolf sta govorila o vsem mogočem, tožila seveda o velikih krivicah, katere morajo trpeti — Nemci v Avstriji! Vsem nàrodom v cesarstvu — trdil je starček Turk —■ je vlada pravična, samo Nemce preganja in pritiskal! Zagrozila sta oba, da hočejo Nemci iskati podpore pri stricu v Berolinu, ako ne pridejo do veljave in predvlade v avstrijskem parlamentu ! Načelnik poljskega kluba vitez Javorški je povdarjal, da so Poljaci vedno bili za to, da se utrdi moč in veljava Avstrije; samostojnost (avtonomija) posameznih dežel naj se razširja tako, da se po njej okrepijo deli in celota države. Temu ravnila ostanejo Poljaki zvesti tudi zanaprej. Z Ogersko naj se dožene ustavnim potom pravična pogodba. Nova vlada naj pokaže dejanja, ako hoče imeti zaupanje poljskega nàroda. — Zastopnik laške stranke, baron Malfatti, se je pritožil, da ravna vlada z Italijani kakor mačeha. (!) Obljube grofa Thuna ne morejo zadovoljiti laških poslancev ; oni si bodo obranili proti vladi prosto roko. — Načelnik mladočeške stranke, dr. Engel, povdarja, da se izjava ministerskega predsednika razlikuje od prejšnjih v tem, da malo obljubi. Cehi ne zahtevajo nič drugega, nego pravičnosti, in to gledé jezikovnih razmer in glede vsakega drugega vprašanja. Nesrečno misel, naj bode nemščina državni jezik, Nemci pustite. Novi vladi, če tudi v ministerstvu sedi Ceh (finančni minister dr. Kaizl), kateremu zaupamo, mi nismo niti prijazni niti sovražni. — Vodja radikalnih Rusinov v Galiciji dr. Okuniew-ski Poljakom očita krivice, ki jih trpijo Malorusi ob času volitev in pri vseh državnih in deželnih uradih. Ako hi gališki deželni zbor dobil večjo samostalnost in moč, bilo bi to grob za rusinski nàrod. V imenu Rusinov zahteva torej varstvo nàrodnim manjšinam ; ako nam daste to zagotovilo, smo na vaši strani. — V 3. seji dné 24. marca sta prišla o tej zadevi samo dva govornika do besede : koroški nemški poslanec prof. dr. Steinwender in voditelj kat. ljudske stranke, tirolski posl. baron Dipauli. Sedaj leta je dr. Steinwender svaril svojo nemško nàrodno stranko pred trmasto obstrukcijo, ker je bil prepričan, da iz te moke ne bo kruha za kmete, obrtnike in delavce. Tudi ob pričetku letošnjega zasedanja širila se je govorica, da je volje, vplivati na svojo stranko, naj odjenja toliko, da bode zbornici mogoče, lotiti se rednega in resnega delovanja. A mlajšim, bojaželjnim pristašem taka prijenljivost nikakor ni bila po volji. Da zaduši to nevoljo in zabrani razpor v svoji stranki, izjavil je danes v imenu nemške ljudske skupine, da ni še zaspala nemškk „zavest“, da ni še pokopano kljubovanje in da se bliža neizogibna
Spominjajte se Oiril-MetodLove dLmžl>e!
obstrukcija, ako vlada ne prekliče najnovejših jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko. Brez ovinkov in prav odkrito je vladi povedal, da levičarji ne dovolijo ne vojaških novincev (rekrutov), ne proračuna, ne ogerske pogodbe, sploh ničesar ne, čegar država potrebuje, ako vlada ne pripozna predpravic nemškega nàroda. Vodja naših koroških Nemcev je grofa Thuna pozval, naj v 14. dneh pove, ali in kako hoče rešiti jezikovno vprašanje, sicer se zopet prične divji ples v zbornici. — Povsem drugače pa je govoril načelnik katoliške nemške stranke baron Dipauli, ki je prišel za dr. Steinwenderjem na vrsto. Njemu ne ugajajo ministrove besede, ker se ne vé, kako bode vlada reševala svoj program. Katoliška stranka ni navezana na sedanjo vlado. Po njegovih mislih ljudstvu ne bode pomagano, dokler se bodo davčne postave drugače izpeljevale, kakor jih je sprejela zbornica. Očital je vladi, da posebno novo postavo o dohodninskem davku celo drugače izpeljuje, kakor je to ob svojem času državnemu zboru obljubljala. Vlada vedno uradnikom pošilja skrivne ukaze, po katerih morajo ravnati proti volji in sklepu državnega zbora. Zagotavlja, da ne bo tako hitro glasoval za kako novo davčno postavo in obžaluje, da ni, kakor sedanji finančni minister dr. Kaizl, glasoval proti njej. Nadalje je baron Dipauli zahteval, naj se sklene z Ogri pravična pogodba, kajti dosedaj redimo in bogatimo le mi Madžare. Toda tako potrebne pogodbe ne moremo sklepati, dokler nismo v zbornici edini, dokler se nàrodi med seboj prepirajo. Gledé uredbe jezikovnih razmer stojimo na stališču večine. Mi ne poznamo nestrpnosti. Nadejamo se, da Slovani ne bodo pozabili, da so se nemški katoličani potegovali za pravičnost tudi ondi, kjer Slovani nemajo večine. Ker smo katoličani, hočemo pravičnost in enakopravnost proti vsakemu nàrodu v državi in ne priznavamo v Avstriji nobenega manj vrednega naroda. Zato nismo za jezikovne naredbe, pa tudi za to ne, da bi se ministri zaradi njih tožili. Mir med nàrodi se mora napraviti; če ne, naj zmaga ta ali ona stran, tretji, ki se smeja, že stoji za durmi in bo užival sad zmage. Avstrija se je zgodovinsko razvila in zato ne more biti niti samo slovanska niti čisto nemška. Mi katoličani držimo z večino, da se ne raztrga Avstrija. Nemci naj opustijo boj za domišljeno narodno nadvlado, druge nàrode naj pa z visoko omiko pritegnejo na se in potem bode Avstrija, kar je bila, zavetje vseh svojih narodov!	(Dalje sledi.)
Dopisi prijateljev.
Iz Kotmarevasi. (Odgovor g. „K a r n u t“-u.) V beljaškem, na sušici hirajočem lističu „Karntner Nachrichten“ z dné 10. marca t. 1. napada me znani dopisnik iz Svetne vasi, g. „Karnute“, kakor se imenuje sam, da nisem še položil občinskega računa za leto 1896. in 1897. in da se menda isti šele dela. Kadovednemu „Karnutu“, ki se rad praska tam, kjer ga nič ne srbi, odgovarjam sledeče : Kakor je razvidno iz zapisnika od dné 16. februarja t. 1., spisanega pri oddaji občinskih poslov občine Kotmaravas vpričo odposlanca c. kr. okr. glavarstva v Celovcu, pod tek. št. 13., sem takrat oddal občinske račune za leta: 1892, 1893, 1894. in 1895; račun za leto 1896. sem si pridržal za sestavo računa za leto 1897. ; pač pa sem že takrat oddal vse priloge za ta račun, kar je zapisano v zgoraj imenovanem zapisniku, kakor tudi to, da položim račun za 1. 1897. v teku enega meseca. Iz tega je razvidno, da sem imel račun za leto 1896. izdelan že dné 4. aprila 1897, kar gobezdavemu in opravljivemu „Karnutu“ lehko dokažem. To naj vzamejo na znanje tudi razne klepetulje v hlačah na Žihpoljah in Kotmarivasi. — Občudovati pa je treba res veliko očetovsko skrb, katero ima „Kar-nute“ za našo občino, da toliko skrbi za pravočasno položitev občinskih računov, in le škoda je, da mu v letih 1883. do 1885. ni bilo toliko mar za občinske račune, ko jih tedanji liberalni župan pod tajništvom znanega Ant. Kollerja, sedanjega učitelja v Železni Kaplji, za cela tri leta ni mogel položiti, ter se mu je morala uprava občine od c. kr. okr glavarstva pred časom odvzeti, ker je manjkalo tudi denarja v občinskih hranilničnih knjižicah. Pa saj tedaj „Karnute“ ni imel toliko prostega časa; sekal se je s sabljo, se šolal za „sodawosserfabrikanta“, in gotovo zraven tudi že tuhtal, kako bode ob svojem času opravljal, oziroma povzdignil „svinjered“ na Koroškem, ter odpravil v njegovej bližini se nahajajoče „izsušnja-močvirje“. — Svetujem mu pa, da naj bolje skrbi, da ne bodo zastajala v njegovi občini zmiraj občinska dela, saj je pred par leti nek uradnik c. kr. okr. glavarstva v Celovcu pri nekej vodnej komisiji javno izrekel, da je občina, v katerej sto-luje in vlada „Karnute“, kar se tiče poslovanja, ena najbolj žlempavih (die allerschlampeste) med občinami na Koroškem! Zdravi! Matija Proselcar.
Iz Bistrice v Rožu. (Osebne novice.) Pri tukajšujih fužinah smo doživeli v zadnjem času spremembe, katere so zbudile veliko začudenje, začudenje v prvi vrsti zavoljo tega, ker se je ž njimi tako dolgo čakalo, in ker ne bodo samo na korist posestniku, ampak gotovo in posebno tudi delavcem teh fužin. Dali so namreč slovo dosedanjemu vsemogočnemu vodji, g. Tobejc-u. Gospodarilo se je neki zadnji čas od leta do leta slabši. Znatni dobiček, katerega so naše fužine poprej zmiraj nesle, se ni samo od leta do leta krčil, ampak — kakor se pripoveduje — že v škodo spremenil! Čudno, res čudno v času, ko druge take tovarne z lepim dobičkom napredujejo! Ali kako bi bilo to tudi drugače mogoče! Ravnatelj Tobejc, že tako brez resnih in za vodstvo takih tovarn potrebnih strokovnjaških vednosti in zmožnosti, je mnogo časa potratil z raznovrstnimi drugimi posli, — kot za-griznjeni sovražnik Slovencev se je polastil tudi županstva — in tako je tovarna zaostajala in začela hoditi rakovo pot. Namesto da bi odstranili zastareli način izdelovanja, se je na Bistrici delalo še vedno, kakor pred 30. do 40. leti ; zaradi tega so pa tudi bili stroški za izdelovanje blaga 10 do 20°/0 višji, kakor v vsaki drugi tovarni. Namesto pa, da bi bili poskušali te tovarniške stroške znižati po upeljavi novih načinov, na Bistrici niso pri-poznali drugih pomagil, kakor da so vedno bolj in bolj znižali plačo ubogim delavcem. —• Da se je odstranil dosedanji g. ravnatelj, je menda mnogo tudi pouzročil njegov bivši tovariš, kateri je že dalje časa hrepenel po tem, da bi odstranil g. Tobejca in se vsedel na prestol „direktorja“ ali „inšpektorja“ ; pa izpodletelo mu je. Gosp. knjigovodja Heiuzl namreč tudi gré v pokoj. Na mesto gosp. Tobejca je prišel strokovnjaško izobražen fužinski inženir, kateri prevzame vse vodstvo tovarne in katerega vednosti bodo gotovo več koristile fužini, Bistrici in prebivalstvu, kakor napihnjenost in domišljavost propadenega „prestolnega“ kandidata. Solze menda ne bodo tekle za njim. Vprašanje je zdaj tudi, v katere roke preide županstvo, ali prav za prav kedaj se bo g. Tobejc odpovedal temu poslu, kateri je menda tudi zelo zanemarjen in katerega opravljati g. Tobejc nikoli več ne bode v stanu. Upajmo, da bode novi g. ravnatelj pravičen na vse strani in da se vendar enkrat zopet povrne mir in zadovoljnost v naš kraj. V to mu kličemo: Dobro došel! — Zdravnik g. K. tudi odide od tu. **
Iz Spodnjega Roža. (Spremembe.) Zvedeli ste, g. urednik, gotovo že o velikih spremembah, ki so se godile in se še godijo na Bistrici. Naznaniti vam moram, da tudi v Svečah mnogo-kaj vré. Tamošnji g. učitelj Fajnik je namreč dobil, kakor se pripoveduje, od višje strani strogi ukaz, da se mora umakniti od sedanjega svojega mesta in si poiskati drugod službo. Kajpak le težko zapušča kraj, v katerem je doslej vladal in zató je tudi nekaj mož iz njegove „žlahte“ prosilo, naj pristojna oblast pusti g. Tajnika v Svečah. A mislimo, da take prošnje ne morejo imeti uspeha, ker je ravno ta mož napravil v občini toliko zgage in našim kmetom toliko sitnostij, skrbij in nepotrebnih potov, da pač ni več misliti na kako uspešno delovanje od njegove strani. — Čujerno tudi, da hoče priti g. Fajnik na kako sosedno šolo, v Šmar-jeto, Bilčoves, Podgorjane; ali s tako preselitvijo bi ne bilo dosti pomagano in zahtevati se torej mora od poklicane višje strani, da v tem oziru napravi vendar enkrat temeljito kak red.
Iz Podsinjevasi. (Odgovor.) Kakor se menda bere v „Lisjaku£1, pardon ! v „Koroškem Kmetskem Listu" od dné 15. sušca t. 1. se išče čevljar (ne „šoštarski“ delavec), kateri bi imel v Svetiuski občini mnogo dela, ker so si „klerikalci“ pri agitaciji za občinske volitve že vse podplate strgali. Dalje trdi tisti dopisnik, da je v Pod-sinjivesi čevljar, ki zastonj dela takim, katerih glas črni potrebujejo in da ima v to svrho toliko dela, da svoji nalogi skoraj ni več kos.“ — Kot edini čevljar v Podsinjivasi moram take neopravičene napade obrniti na-se in resnici na ljubo naglašati, da je ravno nasprotno res od tega, kar brezvestni dopisun trdi. Naša slovenska stranka pri agitaciji res ne drži rok križem, a je tako organizovaua, da podplatov pri agitaciji prav nič ne potrga, in če že od slovenske stranke dobim naročil, sem za taiste zmiraj pošteno plačan. Nasprotno sem pa naredil pred več leti dvema glavnima rogoviležema nemčurske stranke v tukajšnji občini, oziroma njunim družinam obuvalo, katero mi še danes dol-žujeta. Torej le za svoj nos se pocukajte in pri tem pomislite, da je v nebo vpijoč greh, če se delavcu zasluženo plačilo pritrga ali nazaj drži. — Vsak dan imam priliko gledati, kako nemčurska stranka agituje v domačej občini, na Bistrico jih tudi zmiraj vidiš letati, neizogibno je torej, da se pri takem letanju veliko podplatov potrga. Vsojam si torej tem gospodom ,,tekalcem“ najtopleje priporočiti, da mi blagovolijo nakloniti prav veliko v mojo stroko spadajočih naročil, samo to prosim, naj pomislijo, da je vsak delavec tudi vreden svo-
jega plačila, kar sta prej omenjena dva popolnoma pozabila. Morda se eden spomni sedaj svoje dolžnosti, ko so ga zopet izpustili od „verige“, drugega pa znabiti prilično v — občinski pisarni opozorijo na to ! — Če še omenim, da pri nas občinske volitve menda nič ne bo, ker je volilna doba sedanjega župana potekla že dné 7. sušca t. L, od volitve pa še danes ni ne duha ne sluha in da tisti vodnjak (studenec), katerega so nemčurji enemu volilcu obljubili narediti, če ž njimi voli, še današnji dan ni narejen, sem zadostno odgovoril. Pa brez zamere!	Tomaž Lapuš.
Iz Šmarjete v Rožu. (Varane želje nasprotnikov.) Kakor sem izvedel, je bil dan 12. marca za naše ljube nasprotnike prav neprijeten. Ta dan so namreč vsi naši „nemškiu nacijo-nalci pričakovali, da bo obsojen g. Miha Špok, katerega so tožili, da je pri zadnjih volitvah ne-postavno in z goljufijo dobil pooblastilo od neke vdove. Dné 12. marca je bila glavna obravnava, pri kateri je sodnija spoznala, da je g. Špok pooblastilo po postavni poti dobil in da je nedolžen na tem, kar so ga dolžili nasprotniki. Bil je zato oproščen in nasprotnikom nič ni pomagalo, da je nek prejšnji občinski svetovalec zahteval, naj se za priče pokličeta še g. učitelj in šolski načelnik, kateri bi rad vse Slovence utopil na žlici neslanega kropa. Pa za to je njegova moč in omika, kakor jo hvalijo, še preslaba. Vse se veseli, da je oproščen gosp. Spok in da je nasprotnikom izpodletela grda nakana.
Od Krke. (Žalostne šolske razmere.) Okrajni šolski nadzornik v Velikovcu je prišel zadnji teden neko tako imenovano utrakvistično šolo obiskat. Kako da otroci v drugih predmetih napredujejo, ni bilo nič slišati. Le to se je zvedelo, da nemščine premalo znajo. — Le nemščine naj se otroci bolj naučijo! Poglavitni smoter ljudske šole pri Slovencih na Koroškem je torej ponemčevanje. Morebiti da je čas blizu, ko bode Koroška pod prusko „pikelhavbo“ vtaknjena, ker se z nemščino tako mudi. Trideset let bo že, kar se slovenskim otrokom na Koroškem po šolah z vso silo nemščina v glavo ubija ; toda dolgoletna skušnja šolske gospode še ni prepričala, da je ves trud zastonj. Znano je, da otroci se ne naučijo toliko nemščine, da bi jim nemško branje in pisanje v poznejših letih v korist bilo. Nekaj pa se vendar doseže po takih brezumnih šolah: da se otroci po-trapajo in duševni reveži postanejo. Da se krščanski nauk v takih šolah le s slabim vspehom poučuje, se itak razume, ker otroci nobenega jezika niso zmožni, nemščine ne umejo, v maternem jeziku pa so premalo izurjeni. — Je pa tudi že tukaj blizu nemške meje, kjer so šole skoraj popolno nemške, mladina čisto zmešana. Otroci pozdravljajo zjutraj : „Guten Abend", ali rguten Nacht,“ zvečer pa „gut Morgen". Krščanski pozdrav: »Hvaljen bodi Jezus Kristus" je redek postal. Ta žalostni položaj naših šol se je v cenjenem listu „Miru“ že večkrat razpravljal, dobro pa je, ga šolski gospodi včasih zopet v spomin poklicati. Resničen pregovor pravi:	Ne za šolo, ampak za
življenje se učimo; na Koroškem se pa slovenski otroci le za šolo učijo, ne pa za življenje.
Iz Št. Lenarta pri sedmih studencih. (Posojilnica.) Dné 27. febr. je imela naša hranilnica in posojilnica svoj peti občni zbor. Koncem petega upravnega leta 1897. je štela 53 zadružnikov, ki imajo po jeden ali več deležev za 10 gld. in 47 takih zadružnikov, ki so plačali le opravilni delež po 1 gld. — Na 36 novih knjižic se je vložilo 6243 gld., na že obstoječe knjižice 5181 gld. 83 kr. Tedaj vkup 11.424 gld. 83 kr. (lani 6.957 gld. 79 kr.) Vseh vlagateljev je sedaj 185. — 43 prošnjikom se je posodilo 15.574 gld. Vseh dolžnikov je 71, ki dolgujejo 22.600 gld. 80 kr., in sicer na menjice 14.821 gld., na vknjižbo 2860 gld. in na neintabu-lirana dolžna pisma 4919 gld. 80 kr. — Promet je znašal 45.030 gld. 8 kr. (lani 33.057 gld. 37 kr.) Konto izgube in dobička je 306 gld. 60 kr., ki se po volji občnega zbora tako-le razdeli: 1.) Posebni rezervni fond dobi 179 gld. 10 kr. Odbornikom se dovoli za uradovanje, preračunanje obrestij in sestavljanje računa 115 gld. Za dobre namene 12 gld. 50 kr. Občni zbor je sklenil tudi, da hoče hranilnica in posojilnica, kakor druge posojilnice, novi rentni davek namesto vlagateljev sama plačati.
Iz Ljubljane. (O čebelarskem društvu.) Namen čebelarskega društva je povzdigniti čebelarstvo po naših pokrajinah. To bo skušalo doseči s tem, da bo izdajalo list „Slov. čebelar", v katerem bo učilo, kako se mora čebelariti. Odgovarjalo bo na vprašanja udov, učilo bo gojiti zdrave in zdraviti bolne čebele. Da bo pa list mogel dovolj snovi prinašati, treba je, da se dovolj razširi. Zato mu je cena nizka, le en goldinar na leto, ki naj se pošlje: „Rado Germonik-u semenišče", ali „Slovenskemu čebelarskemu društvu v Ljubljani." Tudi bo društvo preskrbelo za naše kraje primerne i panje po kolikor moč nizki ceni. Trudilo se bo
I^aročajte in razširjajte «^IMir46!
društvo tudi zvišati cene čebelarskim pridelkom. To je namen društva. Koliko je vreden že sam predalček za vprašanja! Kaj ne, kako je včasih dober svet drag, a tu bo zastonj ! Evo ! Čebelarska ledina se je začela orati, podpirajmo delo od vseh stranij ! List bo skušal naravne zaklade razkriti ter jih vam izročiti. Prva številka je že razposlana, druga in tretja ste v tisku. Naročite list mnogoštevilno, ker s tem koristite sebi in drugim. Čim več se jih naroči, temveč imamo upanja do podpore, ker ravno s tem, da se nas obilo združi, kažemo, da smo potrebni. Zlasti pa se tu obračam do gg. duhovnikov in učiteljev, voditeljev nàroda, naj podpirajo kolikor jim moč društvo, saj le oni pridejo največ v dotiko z nàrodom, oni naj mu pokažejo, kaj je koristno in dobro. A tudi drugi stanovi naj ne zaostajajo. Zlasti me veseli, da kmetovalci s tako velikim veseljem pozdravljajo novo društvo ter mu žele mnogo naročnikov, mnogo uspeha in božjega blagoslova. Daj Bog, da se jim izpolni želja: Mnogo naročnikov!	B. G.
Crlasovi nasprotnikov.
Naša pravica.
Pri letošnjem vojaškem naboru (dné 15. marca) za slovenske občine celovške okolice, so nekateri potrjenci prisegli zvestobo cesarju v svojem materinem slovenskem jeziku, med njimi tudi neki bogoslovec. — Kdo se bi nad tem spodtikal? Kdo je tako krivičen in smešen, da bo videl v tem žaljenje nemštva? Katerega Nemca čast in nàrodnost razžali Slovenec, če moli slovenski k Bogu? Dà, dosti je ljudij, ki se nad tem spodtikujejo. »Ereie Stimmen“ in njihovo svojat je to hudo zbodlo! Zato se zaletavajo v 35. številki v g. bogoslovca, „ki noče zastopiti nemški,“ „ki se, čeravno se je v Celovcu izšolal, ni toliko privadil nemščini, kakor kmetski fantje iz okolice". — Torej še Boga hočejo Nemci imeti edino le za se; kdor hoče od njega kaj imeti:	Slovenec! zapomni si, prosi ga
po nemško!! Jaz vsaj pa ne morem umeti, kako da bi le nemška prisega naredila avstrijskega vojaka hrabrega in zvestega!? Zakaj potem ravno slovenske fante tako radi kličejo k vojakom? — Z zlobno radostjo pravi omenjeni list, da se je izmed 200 potrjencev le 6 oglasilo za slovensko prisego. Stara lažnjiva klepetulja! 200 jih sploh k naboru ni prišlo ! Potrdili so jih le 7 2, in slovenski jih je priseglo 15!! Pa ravno to, da „Freie Stimmen" hvalijo one, ki so, čeravno Slovenci, prisegli nemški, naj bo neki opominj, da prihodnjič prisežejo vsi Slovenci slovenski ; slavna komisija pa naj potem skrbi za človeka, ki bo slovensko prisego znal tudi razločno in zastopno brati ter pri tem ne bo samo nekaj nerazločnega mrmral, kakor se je zadnjič zgodilo.
Politični pregled.
Avstro-Ogerska. Svitli cesar se je glede na petdesetletnico vladanja izjavil, naj se ne napravljajo hrupne veselice, marveč naj se ljudstvo te slovesne prilike spominja z dobrodelnimi napravami. — Dvobojevala ali „sabljala" sta se „veliki“ vodja Nemcev dr. Steinwender in urednik nacijo-nalnega lista „Grazer Tagblatt" profesor Streintz. Obadva sta bila nekoliko popraskana. Res lepo se znajo zabavati nemški poslanci na Dunaju, ne da bi se zmenili za božje in državne postave. — Prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda d’Este je cesar imenoval svojim namestnikom v nekaterih važnih vojaških in tudi v nekaterih drugih zadevah. — Obsedno stanje, katero je bila banova vlada razglasila za nekatere okraje na Hrvat-skem vsled kmetskih nemirov, se je sedaj vendar enkrat odpravilo.
Druge države. Dné 24. m. m. so papež v konzistoriju (zboru kardinalov) potrdili blizu 100 novih škofov. — Moč Rusije v vzhodni Aziji vedno bolj raste. Dosegla je, da ji je Kitajska dala morski pristanišči Fort Artur in Talien Wan v najem. Do tja bodo zidali sibirsko železnico. Angleži in Japonci se hudujejo, ker je veljava Rusije sedaj mnogo večji. — Guvernerjem na Kreti bode menda vendar le imenovan grški princ Jurij, za katerega se zlasti poteguje Rusija. — Zelo napete so razmere med Španijo inv Severno Ameriko. Zvezne države zahtevajo, naj Španija Kubi dovoli popolno samostojnost ter žugajo z vojsko, ako se ta zahteva ne izpolni. Listi pišejo, da je papež ponudil svoje posredovanje, da se ohrani mir.
o v I č a r.
Na Koroškem. („Mir“ jim je na poti!) Raznim našim „prijateljem“ dela „Mir“ hude preglavice, ker ljudem brez strahii pové resnico ter odkriva zvite nakane nasprotnikov. Tudi g. baron Mac Nevin nam kaže ob vsaki priložnosti znano svoje „prijateljstvo“. Na njegov ukaz so žan-
darji zasledovali č. g. župnika Tavšica v Hodišah in g. Proseka rja v Kotmarivasi, da razširjata naš list. C. kr. državni pravdnik ju je za to prijel in pri okrajnem sodišču sta bila obadva zaradi „kolportaže“ obsojena vsak na 5 gld. globe. Gosp. dr. Kraut je zoper to vložil priziv in pri drugi obravnavi dné 5. t. m. sta bila obadva imenovana gospoda, katera je zagovarjal gosp. dr. Kraut, oproščena vsake kazni! Nasprotnikom je tedaj zopet izpodletela zvita nakana. Ko bo stvar ko-nečno rešena, še več izpregovorimo o nji.
— (Birma.) Letos bode v sledečih slovenskih farah naše škofije cerkvena vizitacija in birma : meseca aprila: dné 13. stolna cerkev v Celovcu (samo vizitacija); 14. Zakamen pri Vetrinju (samo vizitacija); 19. Breza; 20. Canjče; 21. Otmanje;
23.	Pokrče ; 26. Št. Lipš. Meseca m a j a : dné 25. Grebinj; dné 26. Tinje. Meseca junija: dné 4. Strmec ; 5. pri Frančiškanih v Beljaku.
— (Duhovske zadeve.) Za župnika v Malem Št. Vidu je imenovan č. g. A. Krištof, župnik v Dropoljah, za župnika v Krnskem gradu pa ta-mošnji provizor č. g. Aleš Jelen. — Za dekanijskega svetovalca dekanije Šmohor je izvoljen č. g. J. L ako ni k, župnik na Brdu.
* Občinske volitve v Celovcu se bodo vršile dné 18., 20. in 23. aprila. — Četrti razred so napravili na šoli v Vetrinju, drugega v Št. Jakobu pod Celovcem. — V Celovcu se je ustanovilo društvo, ki bode napravilo zavod za topoglavce (idijote). — V Gradcu je umrla po dolgem bolehanju blagorodna gospa baronica Irene pl. Rayer, rojena grofica Prokesch-Osten, stara 57 let. Po letu je navadno bivala v Hrastovici ob Celovcu in bila velika dobrotnica dobrodelnim zavodom in revežem. N. p. v m. !
Na Kranjskem. V Ljubljani je dné 2. t. m. umrla slovenska pisateljica Lujiza Pesjakova, stara 69 let. N. p. v m. ! — Novo bolnišnico so začeli graditi v Krškem. — Dopolnilne volitve za ljubljanski občinski odbor bodo od 25. do 29. aprila t. 1.
—	Mestna hranilnica ljubljanska si bo zidala lastno poslopje. — Novo farno cerkev bodo zidali v Šentjakobu ob Savi. — Poslanstvu se je odpovedal drž. poslanec g. dr. Iv. Šušteršič. Zastopal je kmetske občine ljubljanske okolice.
Na Štajerskem. V Mariboru se je naselil nov slovenski odvetnik g. dr. R. Pipuš. — V Čreti blizu Rač sta bila v neki viničariji viničarjeva otroka sama doma. Štiriletni deček se je igral z užigalicami ter jedno gorečo vrgel v zibelko, kjer je ležal njegov dveletni bratec. Zibelka je začela tleti, in dim je potém zadušil oba otroka. — Slovensko bralno in pevsko društvo „Maribor“ so si^ ustanovili slovenski delavci v Mariboru. — V Šmartnem pri Gornjem Gradu so osnovali kmetsko bralno društvo.
—	Pri občinskih volitvah na Teharjih ob Celju je slovenska stranka sijajno zmagala v vseh treh razredih. Slava!
Na Primorskem. Štiri vojaki 47. pešpolka so jo popihali iz Gorice čez mejo v deželo polente. Iz kompanijske kaše so si vzeli za pot 500 gld. Straža jih je zasledovala, a ne vjela. — Dné
24.	marca zvečer vnel se je na Reki 360 metrov dolgi leseni magacin na kolodvoru. Pod streho je bilo 400 vagonov jute. Ogenj je bil strašen in nevarnost za celo mesto tem večja, ker ne daleč bilo je tudi mnogo bencina spravljenega in druge nevarne tvarine. Na gašenje še misliti ni bilo mogoče, ampak edino na omejenje ognja. Gorelo je celo noč. Prizor je bil strašen. Škoda znaša okoli milijon goldinarjev. Pravijo, da je zažgala strela.
—	Lep korak naprej so storili tržaški Slovenci. Po požrtvovalnosti tamošnjih rodoljubov ustanovili so si svojo slovensko tiskarno, v kateri se odslej tiska vrla „Edinost“. Ta list izhaja sedaj po dvakrat na dan. Tolikega napredka se z brati veselimo tudi mi drugi Slovenci.
Vitez
K Trampiču razbijat,
Se SchOnerer peljà,
Pokazati s tulenjem,
Kako glavo da ima!
Na Dunaju so počitke Vsled tega ima čas,
Ker ga v mestih odpodijo, Gre ribiti v vas!
Še Nemci so rekli,
V sramoto je vsem,
Sedeti v bližini,
S Schonererjem.
Če ljudstvo po kruhu Vzdiguje roké In prosi poslance,
Da pozabijo jih ne —,
Kaj njemu to dene,
Če lačen je drug;
Trebuh mu je okrogel, Milijonar pa je tud’!
Ko pa pride i Jih „ kulturo “ Ne bo treba Za bike prosi
Jurij.
A on tudi drugim Skrbet’ ne pusti; če vpit’ več ne more,
Pa stole drobi!
Slovane in Avstrijo Požrl bi rad vsé, če v trebuh več ne grejo, Pa bi jih spravil pod se !
O Judih s’cer pravi Da jih ne trpi,
Pri volitvah pa vedno Za judom leti!
In vero in cerkev Bi najraje razbil,
Na poti mu Bog je,
Ker bi sam rad to bil!
Razgrajati znajo —■ Nemčurji že zdaj,
Tulenje in psovke,
'Majo tud’ na prodaj!
•e Schonerer učit
reč državo
Zahvala.
Za nakup novega velikega svetilnika (lustra) za farno cerkev v Št. Rupertu pri Velikovcu so darovali: Mrzla v o d a : Tom. Cikulnik 4 gld. ; And. Ovšan, M. Karpf, Val. Majrič, L. Nemec, Pil. Messner, Tom. Isak, Val. Kunsti, Jan. Zec, Ant. Ahac po 1 gld. ; Marija Karpf 50 kr. ; manjše zneske so darovali: Mar. Lager, And. Ovšan, Hel. Ovšan, Regina Ovšan, Marjeta Ovšan, Ana Smode. — Spodnje Trušnje: Liza Gradišnik 60 kr.; Alojzij Grubelnik 15 kr.; M. Grubelnik 40 kr. — O r 1 i č a v a s : J. Švajger 1 gld. 50 kr. ; Jak. Karpf, Jož. Karpf po 1 gld. ; J. Lasnik, Fr. Rutar po 50 kr. ; manjše zneske : Neža Gradišnik in Marjeta Spintek.
—	O Iš eni ca: Mar. Podgorc 1 gld.; Andrej in Jožefa Slugove 2 gld. ; Filip Pluder 1 gld. 50 kr. ; Neža Fašing 50 kr. ; Walb. Šuster 20 kr. — Sv. Neža: Ant. Podgorc, gospa Ana Papič po 1 gld. ; Jurij Boštar 3 gld. ; Jož. Karpf, A. Karpf, najemnik pri Jaricu, gospa Tangi, gospa Fric po 50 kr. — Mlinski graben: Am. Tavpe 1 gld. 50 kr.; Hel. Ellers-dorfer, Val. Tavpe, Filip Rošer, J. Šumah, Jož. Muller po 50 kr.; Hel. Sajovic 15 kr. -— Št. Rupert: Fr. Treiber, župnik, Mar. Bogataj po 5 gld.; Ant. Riepl 1 gld. 20 kr.; Fr. Treppo (Ciglar), Fr. Treppo (Zec), Jan. Habernik, Franč. Leicher po 1 gld. ; Kat. Pušl, Mar Pridnik, Barb. Taler, Lena Wutte, Marj. Ogerč po 50kr.; manjše zneske: Mar. Pušl, Franca Pušl, Neža Škrinjar, Ana Zec, Jera Lenci, Liza Hanže, Ana Hrabelnik, Jera Supan. — Vinogradi: vis. gosp. ekscelenca Feliks baron Pino 4 gld. ; posli na gradu Kohlhof 60 kr. ; Mat. Kumer, Andr. Werkl, Val. Werkl, Urh. Švajger po 1 gld. ; Ant. Skočir, Helena Skočir, Rok. Rainer, Jer. Kummer, Kat. Kumer, Urša Karnar, Kat. Edlacher po 50 kr. — Ricinje: Ant. Kancijan, Jos. Jernej po 50 kr.; manjše zneske: Jož. Ovšan, H. Knez, Mar. Hafner, Mar. Untermasgau. — Nad Dravo: Tom. Novak, Jan. Kaminjak po 1 gld.; Jož. Ovšan 1 gld. 50 kr. ; Urša Ovšan 50 kr. — Pri Dravi: Primož in Helena Kariž 5gld.; Mar. Gracej 50kr. ; Ang. Kavh 20 kr. — KI opic e: Ant. Polcer in Ana Kranjc po 5 gld. ; Greg. Urbane 2 gld. ; Val. Bruner 1 gld. ; Ant. Urbane 1 gld. 50 kr.; J. Ravter 3 gld. — Črni grad: g. Albin Buzzi, grajščak 1 gld. — Ruštat: g. Karol Rak, Tom. Stranjah 2 gld. ; Tom. Kues 50 kr. ; Barb. Mrak 30 kr.
—	Velikovec: g. Jan. Cehner, svečar 1 gld.; Ant. Riepl-Kostwein 1 gld. 50 kr.; Gregor. Jamnik-Spilar 1 gld.; Jera Tacer 50 kr. ; neimenovani darovalci 9 gld. 35 kr. Skupaj 116 gld. 55 kr. Bog povrni vsem blagim darovalcem stoterno !
V Št. Rupertu pri Velikovcu, dné 25. marca 1898. France Treiber, župnik.
Andrej Ovšan, Matija Kumer, cerkvena ključarja.
Poziv
koroškim in na Koroškem bivajočim udeležencem okupacije Bosne in Hercegovine leta 1878.!
Prihodnje poletje bode 20 let, odkar so se z drugimi četami tudi deli koroškega polka bojevali na bosensko-hercegovinskih tléh, ter pridobili čast in zmago svoji zastavi. Ob osvojenji Bosne in Hercegovine je dokazala vojna z mnogimi sijajnimi čini, da je ostala zvesta starim izročilom hrabrosti, ki so vsikdar vladala v avstrijski vojni.
Z živim zanimanjem je zasledovalo tudi domoljubno prebivalstvo koroške dežele bojne dogodke na jugu in s ponosom je izvedelo o pogumnem obnašanju in uspehih svojih sinov. Sedaj ob dvajsetletnici onih dnij, ko je i zastava domačega polka plapolala ob bregovih Bosne, oživlja se v srcih onih, ki so se udeleževali bojev, spomin na one dogodke in ž njim tudi želja, da se napravi primerna spominska slavnost.
Da izvedemo to z ozirom na vladarsko petdesetletnico Nj. Veličanstva našega milostnega cesarja le upravičeno željo, osnoval se je v Celovcu ožji odbor, ki se s tem obrača do vseh koroških in drugih na Koroškem bivajočih tovarišev bosensko-hercegovinske vojske, ter jih vabi, da se udeležš pripravljalnih del za omenjeno dvojno spominsko slovesnost in pozneje le-té same.
Ne oziraje se na to, da je takorekoč častna dolžnost bivšega vojaka, da se s ponosom spominja vojnih činov in to ob primernih prilikah kaže tudi na zunaj, naj nameravana slovesnost poda tudi priložnost, da nekdanji tovariši, ki so delili veselje in žalost, ponové prisego zvestobe do najvišjega vojnega poveljnika, ponové staro prijateljstvo in lepe spomine ter se spominjajo tudi onih, ki so na polju časti pustili mlado življenje za domovino in cesarja.
Tovariši brez razlike nekdanje vojaške stopinje in sedanjega civilnega stanja, pristopite sedaj pripravljalnemu odboru in pošljite dotični oglas kakemu podpisanih udov. Potem hočemo po geslu našega cesarja z združenimi močmi lotiti se lepega dela.
V Celovcu, meseca marca 1898.
Jožef Steiger, načelnik; Jož. Keuschnig, namestnik; Fr. pl. Fladung, tajnik; J. Hògler, namestnik; Val.
Hofer, blagajnik; P. Wilhelmer, namestnik.
Vabila, lil
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico bode imela v nedeljo dné 24. aprila 1897, ob
3.	uri popoludne, v novi hiši Mat. Prosekarja v Kotmarivasi svoj izvanredni letni občni zbor po sledečem dnevnem redu : 1.) Pozdrav predsednika. 2.) Poročilo tajnika in blagajnika. 3.) Sprejem in vpisovanje udov. 4.) Volitev novega odbora. 5.) Volitev zastopnikov za glavno skupščino. 6.) Slučajni govori in nasveti. Po zborovanju bode veselica in petje s sodelovanjem domačih pevcev. Pristop imajo samo udje in od teh vpeljani gostje. Prijazno vabi vse ude in prijatelje te družbe k obilni udeležbi načelništvo.
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in
okolico ima svoj letni občni zbor na velikonočni pondeljekdné 11. apr. ob 3. uri popoludne v gostilni Ferd. Krajgerja pri Žlokarju v Štebnu s sledečim sporedom:	1. Nagovor predsednika. 2. Govor o šoli. 3. Taj-
nikovo poročilo. 4. Razni nasveti. Po zborovanju bode prosta zabava s petjem. Podjunski Slovenci in Slovenke, pridite v prav obilnem številu na ta shod! Načelništvo.
— Posojilnica za Belo in okolico v Železni Kaplji bo zborovala na velikonočni pondeljek dné 11. aprila v gostilni „pri Kušeju“ v Železni Kaplji po popoludanski božji službi. Spored : 1. Otvoritev posojilnice. 2. Sprejemanje zadružnikov in deležev. 3. Razni predlogi. K obilni udeležbi vabi vse družnike	načelništvo.
Opomba. Nova posojilnica sprejema vloge od vsakega in obrestuje je sedaj s 4°/0. Posojila daja le zadružnikom na 5°/0. Uraduje se vsak pondeljek od 9. do 12. ure.
HIP’ kalite vaj te po vseli gostilnali
—	Hranilnica in posojilnica na Suhi pod Pliberkom
ima svoj letni glavni shod na velikonočni pondeljek dné 11. aprila v posojilnični sohi na Suhi s sledečim vspo-redom: 1. Poročilo o delovanju posojilnice v minulem letu. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Sklep o čistem dobičku.
4.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 5. Razni
nasveti. Začetek ob 3. uri popoludne. K udeležbi vabi vse družnike	načelništvo.
— Hranilnica in posojilnica v Sinčivesi bode imela svoj letni občni zbor v sredo dné 13. aprila t. 1. ob 1. uri popoludne s sledečim vsporedom: 1. Poročilo o delovanju posojilnice v minulem letu. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev odbora.
5.	Razni nasveti in predlogi. Zboruje se v posojilnični sobi
v Sinči vasi. K udeležitvi	vabi	načelništvo.
—	Hranilno in posojilno društvo za Celovec napravi
svoj redni letni občni zbor dné 14. aprila pred-poludne ob 10. uri v posojilničnih prostorih, Pavličeve ulice štev. 7., z običajnim	vsporedom.	Odbor.
Dražbe.
(Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.)
Sodišče Celovec. Dné 4. maja od 11. do. 12. ure, soba št. 85. Posestvo Petra Polanc, p. d. Potisk na Sojnici, vi. št. 45, d. ob. Golšovo. (3531 gld.)
Dné 28. maja od 11. do 12. ure v sobi št. 85. Ur-basovo posestvo na Bregu, vi. št. 55, d. ob. Gradnica [Žrelec]. (2500 gld.)
Dražba Hartwigovega posestva se je prestavila od
10.	marca na dan 11. junija. (21.583 gld.)
Dražba Cvanderjevega posestva Tomaža Planekerja v Vrstivasi, d. ob. Cedram, vi. št. 6, se je prestavila na dan 12. maja. (4118 gld.)
Dražba Wudihovega posestva v Pavorju, vi. št. 10, d. ob. Tibiče, se je prestavila na dan 20. aprila. (2816 gld.)
Dné 15. aprila ob 11. uri se bo v hiši Tom. Leitgeba v Št. Petru pri Grabštanju po dražbi prodajalo: koleselj, sani in več svinj ter praset.
Sodišče Dobrlavas. Dné 15. aprila in 17. maja ob
11.	do 12. ure posestvo Helene Brežjak p. d. Ruš v Štrekni vasi, d. ob. Št. Kancijan, vi. št. 12. (2125 gld.)
Sodišče Rožek. Dné 22. apr. od 11. do 12. ure. Smojevo posestvo v Spodnjih Borovjah, vi. št. 38, d. ob. Borovje.
Sodišče Svinec. Dné 31. maja od 11. do 12. ure. Gotšidovo posestvo M. Terpečnik na Št. Janški gori, vi. št. 17, d. ob. Št. Janž na Mostiču (5795 gld.) [prenešeno].
Sodišče Velikovec. Dné 23. aprila Hlebič-evo posestvo Joane Dreier v Malem Št. Vidu, vi. št. 44., d. obč. Mali Št. Vid. (6177 gld.)
Malo posestvo,
obstoječe iz jednonadstropne hiše, 2 oralov vrta, 3 oralov polja s travnikom, vse obkroženo, prav lepo ležeče ob Glini, se pr o dà, ali takoj dà v najem. — Vpraša se naj pri
Ter. Werdenigg
v Celovcu, Freudenbergerstrasse 24.
k	. A
Proda se
ugoden stavbinski prostor na sejmišču v trgu CSrebinj na Koroškem. Več pové lastnik Jan. M enne v Grebinju.
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO»
IG. HELLEB, DUHAJ
r PBATEUSTRASSE MlO.'Va Preprodajalci so IšSeja
Naj novejše mode
prav lepo štafirane, za ženske in možke, v veliki izbiri prav dober kup, kakor tudi raznovrstno perilo, igrače, košare ali canje in druge drobuine priporoča
Marija Possod
y Celovcu, Burggasse štev. 2.
Prevzemajo se tudi stari slamniki v popravljanje in moderniziranje,
&
Feliks Toman, £
^ kamnoseški mojster in podobar v Ljubljani, yT
fj	Reseljeva cesta št. 26,	gT
" prva slovenska tvrdka s stroji na par, ^
*
&
#
ima bogato zalogo	%.&
^ nagrobnih spomenikov, g
?J prevzame vsako stavbeno kani no- fT seško delo in se p. č. duhovščini pri- ^ tC poroča za izdelovanje altarjev, podob, eT pt prižnic, obhajilnikov, krstnih kamnov itd. po najnižji ceni. Potrebne
načrte izdeljuje brezplačno.	fT
M

Gostilna z malo kmetijo
v živahni vasi Ziljske doline na Koroškem se takoj dà v najem ali se tudi prodà. Več pove: Miha Waldhauser v Bolcanu (Božen) na Tirolskem.
Ustnica uredništva.
Vsem svojim prijateljem, naročnilcom, dopisnikom in bralcem želimo srečne praznike in veselo alelujo !
G. J. S. v Borovljah: Kakor izvemo, je poklical Scho-nerer-ja na shod pri Trampiču sloveči g. Jož. Krassnigg v Svetni vasi. S tem je hotel menda k prejšnjim svojim „zaslugam“ (?) za kmetski stan dodati še novo!
Gosp. St. Gr., tukaj: Hvala za poslane uganke!
Tržne cene v Celovcu
dné 7. aprila.
Ime blaga	na bime		na hektolitre	
	gid.	kr.	gld.	kr.
pšenica 				—	—	—
	5	50	6	87
ječmen		4	50	5	62
oves		2	60	3	25
hej da		4	57	5	71
tnršica (sirk)		3	85	4	81
pšeno (kaša)		7	—	8	75
repica (krompir)		1	15	1	87
deteljno seme		—	—	—	—
grah			—	—	—	—
Sladko seno je po 2 gld. 40 kr. do 2 gld. 60 kr. kislo 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 20 kr., slama po 1 gld. 60 kr. do 2 gld. — kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 64 do 70 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 20 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 115 do 165 gld.
ILoterijske srečke od 2. aprila 1898. Dunaj	4 36 39 17 31
Gradec 11 49 59 13 83
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
| ir. Alojzij Kraal, |
odvetnik v Celovcu,	.
na benediktinskem trgu št.4,, I. nadstropje. j
i>\ Ursnlne ure so od VaS- do 12. ure zjutraj i in od 3. do 6. ure popoludne.
Ob nedeljah je pisarna zaprta,
XJI^ESOiGOeQm'SXXSO
xxxaxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxrs
Umetna grnojila!	x
Za sledeče cene se dobivajo:	po 100 kil:
Superlbsfat 19°/o fosforove kisline, ki se taja v vodi .4	gld.	75	kr.
Amonijak-superfosfat	}................6	„	50	„
Kali-superfbsfat ^ £fr'e kisl,M }..............................4	„	10	„
Ckili-Salpcter (Dnevna cena se menja) 15 do 16% dušika	.	.	.	okrog	11	„	20	„
v celih, tudi mešanih vagonih na vse koroške železniške postaje.
Ce se razdeljujejo celi vagoni gornjih gnojil na celovškem kolodvoru, zvišajo se gornje cene za 10 kr. pri 100 kil.
Če se dobiva blago od skladišča v Celovcn, se zvišajo cene	za	20 kr.	pri 100	kil.
Češka Tomaževa žlindra, 19% fosforove kisline..................2	gld.	72	kr.
Kainit, Stassfurtov, 12% % kalija............2	„	55	kr.
če se prejemajo naravnost od tvrdke celi vagoni do celovške železniške postaje.
Če se dobiva po manj, veljajo predstoječi pogoji.
Zaloga umetnih gnojil
c, kr. kmetijske družbe za Koroško
pri
J. M. Rothauer-ju
v Celovcu, beljaška cesta štev. 1.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxjcccxxxxxxxxx:
der Reihen, fcFcm: in der Reihe. | Bodeabesehafienheit :	Tieflocker/
g) recht nahrhaft und nicht frisch
U gedilngt.
Mauthner-j e vib.
slovitih
v zaprtih, oblastveno zavarovanih zavojih
s sodnijsko vpisano
varstveno znamko „medved“
se nahajajo
komisijska skladišča
pri največ
veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji.
JjjSF" V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, torej nastavljena le jedna omara. Iz krajev, kjer še ni zaloge, se sprejemajo naznanila.
Kot sveža in pristna semena tvrdke EDMUND MAUTHJTER (Budimpešta, Andràssystrasse 23) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Mautlmer. — Pred ponarejanji se svari.
Čas sotve : Koncem februarja in marca. Prostor asa posejatev: 25—30 cm oddaljenost vrst 10 cm v vrsti. Kalco-vost Kemije: Globoko zrahljana, redilna in ne na novo pognojena.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Terseli č. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.