>je pe o I v 'O- List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih Ljubljana, 6. februarja 1976 - Številka 3 J ■. \ v I ir. I / * /f /1 v S V /A ** ” * a,i' • e d nfrnA S/ £r' Cr X • /y /Zu/A Modrost, pravičnost, učenost, device brez dot žal Vati videl sem samice. Gregor Kocijan Da bo kal pognalo seme... a. Pogled v prešerniano nas prepriča, da smo Slovenci o Francetu Prešernu, „pevcu, vidcu velikem", napisali kar precej tehtnih in prodornih misli ter dognanj, vrsto ljubeznivih in čustveno prizadetih pa J. tudi vznesenih sestavkov, se poglobili v njegovo delo, osebnost in čas ter izrazili svoj ponos in |. občudovanje ob njegovi visoki pesmi. Ne moremo si tudi očitati, da nismo napravili vsaj večine tistega, ■ Jarje sicer potrebno, da bi tudi na zunaj pokazali veliko vdanost in spoštovanje do pesnikovega genija. P Očitno je, da je tako prav in da smo s tem izpričali svoj odnos do umetniškega ustvarjanja nasploh in 0 Krekli hvaležnost tistemu, ki je s svojo pesmijo toliko prispeval k našemu narodnostnemu in kul- turnemu oblikovanju. j, 8- februar nas je doslej in nas bo tudi poslej vedno opozarjal na dolg, ki ga imamo do pesnika, in nas hkrati znova in znova spodbujal, da se bomo lotevali preučevanja njegovega dela vedno z novih o delali vsako leto obračun o svoji kulturni razvitosti in si pogledali v oči ter ugotavljali, ali smo 2 ovolj dobri dediči in vsnihi zskUidnice lepote, kot bi Ishko rekli njegovi drobni knjižici pesmi. 1 Starejši rodovi odhajajo, mlajši prihajajo in pesnikovo sporočilo prehaja iz roda v rod. Tako smo a ’ P^pnčani in zunanja znamenja tako kažejo. Pa se ob tem še povprašajmo, kolikokrat sami sežemo po ,! “rešernu in preberemo vsaj nekaj verzov,kitico, sonet, več pesmi. Hkrati se skušajmo spomniti, ali nas J6 v mladosti — ali pa pozneje — kdo navajal na branje Prešernovih pesmi, nam to svetoval, nam razkril nJmovo čarobnost. In če je — zakaj jih ne prebiramo? Tudi to vprašanje ne bi bilo odveč. In če ni. . . Pri sedanjem mladem rodu tega „če ni“ ne bi smeli zagrešiti. Mladim je treba dopovedati, jih navdušiti, pokazati jim vso lepoto, ki jo izžarevajo Prešernove pesmi; popeljati jih je treba v svet pesnikove izpovedi in življenjske izkušnje, jim dokazati in jih prepričati, daje Prešernova pesem tudi,,pesem za današnjo rabo". Slehernega naj bi ta pesem spremljala vse življenje. Ob življenjskih stiskah in težavah pa tudi ob prekipevajoči življenjski radosti naj bi vzeli v roke Poezije in jih prelistali, jim prisluhnili, se z njimi zlili in zazveneli v novo melodijo. In če hočemo, da bi tako bilo, potem je ljubezen, navezanost in zaupanje do Prešernove pesmi treba gojiti od zgodnjih let. Mladim mora šola to pesem tako približati, da bo s tem zasejano seme, ki bo vzklilo in obrodilo bogato žetev. Neprecenljivo škodo pa bomo naredili, če bomo z napačnimi prijemi mladini Prešernovo pesem priskutili. Namesto da bi mladi občutili žlahtnost pesnikovega čustva in globino njegove misli, bodo tako zanje postale „mokrocveteče rož’ce poezije" zgolj suhoparno izpra-ševalno gradivo. Tako bomo zamudili pomembno življenjsko priložnost, da bi mlademu rodu vcepili občutljivost za lepoto pesnikove izpovedi, hkrati pa jih bomo prikrajšali tudi za intimnega življenjskega spremljevalca, kar naj bi vidčeva pesem tudi bila. Notranjost mladega rodu naj bi bila uglašena tako, da bi se lahko odzivala pesnikovim strunam in se napajala z njihovo blagoglasnostjo, ki nenehno izzveneva v klic človeku, naj resnično postane človek. Osnovno izobraževanje ob delu na novih poteh V Sloveniji je še vedno 392.000 ali 30 % ljudi starih nad 15 let z nedokončano osnovno šolo. Od teh ji je 188.000 ali 32 % zaposlenih. Storjen je pomemben korak k demokratizaciji osnovnejp izobraževanja ob delu! Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje je na svoji seji 21. januaija 1976 pod predsedstvom Staneta Krajnca sprejel predlog novega predmetnika in učnega načrta za osnovno izobraževanje ob delu. Zavod SR Slovenije za šolstvo je s sodelovanjem mnogih dejavnikov, andragoške teorije in pod vplivom naše andragoške prakse izoblikoval novo zasnovo o osnovnem izobraževanju ob delu. V njej so poleg novega predmetnika in učnega načrta tudi podrobna metodična navodila in navodila za organizacijo in izvajanje tega izobraževanja. Novosti, ki naj bi jih začeli uvajati v osnovno izobraževanje ob delu, so člani strokovnega sveta označili kot začetek uresničevanja sodobnih izhodišč in kongresnih resolucij. V primerjavi z dosedanjim sistemom osnovnega izobraževanja ob delu je to prav gotovo napredek. Nova organizacija in andra- goško-didaktična zasnova osnovnega izobraževanja ob delu pomeni z nekaterih vidikov tudi uvod v reformo tega izobraževanja in spodbudo za razvijanje usmerjenega izobraževanja in vključevanja zaposlenih vanj. Na dvodnevnem seminarju (22. in 23. januarja) se je v Dolenjskil Toplicah zbralo 60 delegatov — prosvetnih delavcev republiškega dbo odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja. Obravnavali so družbenopolitične in vzgojnoizobraževalne teme današnjega časa veliko pa so govorili tudi o tem, kakšne so možnosti za uresniče vanje zastavljenih smotrov. Prihodnjič bomo objavili prispevek o seminarju. Na fotografiji je predavatelj Karel Kos z Zavoda SR Slovenije za šolstvo. Udeležence seminarja seznanja z organizacijo in pomenom usmerjenega izobraževanja. (Foto: Ivan Zoran) Za uresničevanje globalnih družbenih smotrov je potrebna široka družbena akcija. Treba je zagotoviti ustrezne materialne razmere, razširiti mrežo samostojnih šol in enot za odrasle, andragoško in didaktično usposabljati učitelje in vodje tega izobraževanja. Prav za to potrebujemo ustrezne učbenike za slušatelje in priročnike ter druge pripomočke za učitelje, opremo, učila, tehnične pripomočke in drugo. Pri tem bodo morale aktivno sodelovati organizacije združenega dela, družbenopolitične in druge organizacije. VIDA VARGA Da bi bil učitelj plačan po delu • Iz vabila: ,JVamen sestanka je oceniti ključne probleme uresničevanja ustavne opredelitve samoupravljanja, gospodarskega položaja dejavnosti in izvrševanja sprejetih nalog ekonomske politike za leto 1976, problematiko nadaljnjega razvoja dejavnosti, delegatskega sistema in drugih problemov, s katerimi se srečujemo komunisti, ki delamo v sindikatu. “ Iz razprave: ..Izobraževanje Samoupravno sporazumevanje v ljubljanski regiji: uspešno Akcijski odbor za sanacijo dijaških in študentskih domov v ljubljanski regiji, ki deluje pri medobčinskem svetu ZKS Ljubljana, je začel delati sredi leta 1974. Sestavljen je iz predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščin ljubljanske regije in mesta Ljubljane ter predstavnikov nekaterih drugih strokovnih in samoupravnih ustanov. V prvi fazi svojega dela si je akcijski odbor predvsem prizadeval, da bi sanacija domov v Ljubljani kakorkoli napredovala. Odbor v začetku ni dosegal veliko, ker ni bilo denarja za naložbe v dijaške in študentske domove. Ob družbenem dogovarjanju o skupni porabi za leto 1975 vprašanje naložb v dijaške domove še ni bilo konkretno rešeno, ampak samo načelno opredeljeno. 26. maja leta 1975 je bil v republiškem merilu podpisan Najprej na Primskovem Sekretariat koordinacijskega odbora za izvedbo programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih v kranjski občini je na eni izmed zadnjih sej razpravljal o določitvi vrstnega reda gradnje posameznih objektov. Spričo predvidenega programa zbiranja denarja so člani sekretariata menili, da ni vseh možnosti za takojšen začetek gradnje nove osnovne šole na Planini, predvsem zato ne, ker v sorazmerno kratkem času ne bo mogoče zagotoviti okoli 50 milijonov novih dinarjev. Toliko bi namreč ta šola, skupaj s telovadnico, po izdelanih predračunih stala. Člani sekretariata so menili, da je najbolje začeti graditi osnovno šolo na Primskovem, za katero je idejni projekt že narejen, pa tudi glavni projekt bo kmalu nared. Osnovne šole na Primskovem naj bi začeli graditi že letos. V kranjski občini predvidevajo, da bodo letos začeli graditi tudi vzgojnovarstveni zavod v Preddvoru in nekatere športne objekte pri osnovni šoli v Predosljah. Gradnje vzgojno-varstvenega zavoda na Planini pa se bodo lotili le tedaj, če bo stanovanjska skupnost pripravljena prispevati ali pa zagotoviti posojilo. Vsekakor pa bodo že letos poskušali poiskati vse ihbžnosti, predvsem finančne, da bi lahko že prihodnje leto začeli graditi osnovno solb ha Planini. družbeni dogovor o združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente. Na temelju tega dogovora smo pričeli s pospešeno akcijo tudi na območju ljubljanske regije. Na sestanku sekretarjev komitejev ZK in predsednikov izvršnih svetov občinskih skupščin smo se dogovorili, naj bi območje šestnajstih občin združevalo denar za domove. Te občine so: Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljub-Ijana-Bežigrad, Ljubljana-Cen-ter, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vririka in Zagorje. Pripravili smo osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za dom šole medicinskih sester, dom mladine v trgovini in gostinstvu in študentski dom v Ljubljani. Potrebnih je bilo več pogovorov na regionalni ravni, da smo lahko v začetku julija 1975 objavili predlog samoupravnega sporazuma. Julija in avgusta je potekala javna razprava o predlogu samoupravnega sporazuma. Javno razpravo so vodili in usmerjali posebni akcijski odbori, ustanovljeni v vsaki izmed naštetih občin. V veliko pomoč pri tej akciji so nam bili sindikati. Intenzivnost j jv ne razprave je bila v posameznih občinah zelo različna. V začetku septembra se je sestal regionalni akcijski odbor: skupaj s predsedniki akcijskih odborov občin je povzel javno razpravo in sprejel dokončno besedilo samoupravnega sporazuma. Bistvena pripomba javne razprave (več kot polovica občin) je bila, da gradnja doma mladine v trgovini in gostinstvu ne sodi med prednostne, ker so bile delovne organizacije s tega področja premalo dejavne in niso pokazale dovolj pripravljenosti za sanacijo svojega doma. Tako sta v besedilu samoupravnega sporazuma ostala samo dva domova: dom šole za medicinske sestre in študentski dom. Hkrati smo zahtevali, da pri sanaciji domov v Ljubljani sodelujejo tudi druge regije (predvsem Gorenjska in Dolenjska), kar pa se do danes še ni zgodilo. V samoupravnem sporazumu so viri sredstev enako opredeljeni kot v družbenem dogovoru, tj.: delavci v gospodarstvu naj prispevajo 0,3 % od izplačanih osebnih dohodkov v letu 1975, še sodelovanje samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin, in sicer po merilu: 30% vrnjenih anuitet odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov. Septembra smo torej začeli intenzivno akcijo podpisovanja samoupravnega sporazuma. Prvi so se odzvali delavci občine Vrhnika (30. 9. 1975), drugi pa delavci v Kamniku (1. 10. 1975). Mnogo naporov je bilo potrebnih, da smo na zborih delavcev dosegli pristanek na sporazum še v občinah Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Domžale, Litija, Grosuplje, Ribnica, Logatec in Ljubljana-Bežigrad. Zelo so se zavzeli akcijski odbori občin in družbenopohtične organizacije — ZK, sindikat, ZSM in SZDL. V nekaterih občinah poteka akcija počasneje kot drugod. Med te štejemo ljubljanske občine, razen Bežigrada, in občino Kočevje. Tudi iz Cerknice in Idrije, ki sta se hoteli dodatno pridružiti k zbiranju denarja, ni dobrih novic. Ne glede na sedanje razmere predvidevamo, da bo do konca letošnjega februarja samoupravni sporazum podpisan v vseh šestnajstih občinah. Menimo, da je to pogoj za njegovo uresničitev. Tako bi zagotovili denar za začetek gradnje doma šole medicinskih sester v Ljubljani in za študentski dom v Ljubljani. S tem bi tudi pozitivno končali prizadevanja za začetek gradnje vsaj enega doma v Ljubljani spomladi leta 1976, kar smo želeU doseči v celotni akciji. Z denarjem, zbranim v letu 1976, bi sodelovali pri gradnji študentskih domov in doma mladine v trgovini in gostinstvu v Ljubljani. IVAN GODEC predsednik akcijskega odbora za sanacijo dijaških in študentskih domov v ljubljanski regiji je splošen narodni interes - ne pa interes posamezne občine. Zato bi morali imeti tudi splošen slovenski načrt razvoja vzgoje in izobraževanja tako vsebinski kot materialni. Potrebno je enotno republiško stališče do vzgoje in izobraževanja. Več bi morali vlagati v to področje, in sicer zaradi interesa vse republike. “ „Zakaj dajemo tistim, ki oblikujejo materiale, večji osebni dohodek in večje priznanje kot tistim, ki oblikujejo človeka? “ „Stališče centralnega komiteja glede kadrovanja za učiteljski poklic je bilo v letu 1975 zelo konkretno. Rezultati niso izostali: v pedagoške gimnazije se je prijavilo dovolj kandidatov. Toda, če pogledamo učni uspeh - mnogi med njimi so zelo slabi dijaki. Kaj v prihodnje? Tudi nenačrtnost v šolstvu in nenehne improvizacije odvračajo mlade ljudi od tega že tako zahtevnega poklica. “ Letošnjega 22. januarja je bil sestanek vseh članov zveze komunistov, ki delajo v republiškem odboru Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja. Pri-šli so tudi predstavniki centralnega komiteja ZKS, Gospodarske zbornice, Zveze sindikatov, izvršnega sveta skupščine in izobraževalne skupnosti Slovenije. Tak sestanek je bil potreben — saj so komunisti odgovorni za uresničevanje ustave tudi na tem področju. Vzgoja in izobraževanje sta se konstituirala, kakor predvideva ustava. Napredovali smo in napredujemo po delovni plati — glede dohodkovnih odnosov pa še nismo naredili koraka; to pomeni, da stojimo na mestu, torej zaostajamo. Prednosti vzgojnoizobraževalne dejavnosti so samo v teoriji. Skrb za to, da bi odpravili pomanjkanje prosvetnih delavcev, ostaja le pri besedah. Vsako leto odhajajo učitelji in vzgojitelji v druge poklice; nasprotnega pojava doslej še nismo zasledili. Tega niso krivi samo osebni dohodki — čeprav je tudi v tem velik kamen spotike: prosvetni delavci namreč kljub sklenjenim samoupravnim sporazumom ne morejo biti nagrajevani po delu — ker jim denar odmerjajo proračunsko. (V proizvodnji pa tudi pisarniško osebje nagrajujejo po uspehu podjetja.) Količina denarja, ki jo prejme šola, ni odvisna od kakovosti dela prosvetnih delavcev, ki na tisti šoli delajo. Nagrajevanje po delu, možnost napredovanja, pravica do stanovanja, enotno obravna- delavci v družbenih dejavnostih pa enodnevni zaslužek v letu vanje šolske in predšolske vzgoje, enakovrednost šol ne glede na premoženjsko stanje občine, v kateri stojijo, vse to so čeri, ob katerih se razbija navdušenje ah vsaj pripravljenost tistih, ki se odločajo za pedagoški poklic. In često tudi onih, ki so že v njem. Razprava je pokazala tudi težnje prosvetnih delavcev, da bi za osnovno šolo — če je že enotna — imeli sistemizirano eno delovno mesto; tako ne bi nastajala medsebojna trenja zaposlenih na osnovnih šolah. krivi, ker so revni? Kot komunisti bi najbrž v tridesetletnem boju za enakopravnost morali najti način, da sposobnim in de-lavoljnim ljudem omogočimo opravljati družbeno koristno ifl donosno delo. S tem bi namreč njihovim otrokom omogočili enakovredno šolanje, ker bi v tako imenovanih manj razvitih območjih ne bilo več zaostalosti; bile bi dobre šole in dovolj učiteljev. Zdaj pa je kot pribito: Nerazvite občine ne morejo razvijati svojega šolstva. Seje, na katerih obravnavajo vprašanja vzgoje in izobraževanja, so polne razprav o združenem delu; o resnični delitvi dela. Delavci niso nikdar imeli pomislekov glede šole, brezplačnih učbenikov ali zunajšolskih dejavnosti. Toda — vse uklepajo limiti. Tako pri najboljši volji in celo v razvitih območjih — tam, kjer imajo denar — ne moremo odpirati novih oddelkov in graditi stanovanj za učitelje. Integracijski postopki gredo v smeri, da bi poenotili samoupravne sporazume, da bi poenotili osebne dohodke na šolah v regiji. (Zakaj ne kar v republiki, če pravimo, da imajo vsi otroci pravico do enakega starta v življenje? ) Učitelji ne zahtevajo bonitet - pač pa enakopravnost. Da bi bili plačani po delu. Da ne bi v revnih občinah nemočni čakali na solidarnost razvitejših. So primeri, ko denar iz sohdamostnega sklada zadošča komaj za kurjavo. (In vendar daje npr. občina Lenart za prosveto in kulturo 8,5 % narodnega dohodka, kar je visoko nad republiškim povprečjem; celo nad povprečjem skandinavskih držav.) So šole, kjer otroci še vedno nimajo temeljnih življenjskih pogojev: hrane in obleke. Šolske potrebščine so na tretjem mestu. Ah more kdo reči, da so starši teh otrok sami NEŽA MAURER Pomemben podpis 1975. Poleg tega smo v samo-ujnavnent sporazuiriu predvideli V preteklem desetletju' je dobila novo' osnovno šolo tudi Gorenja vas. (Foto: Stane Jesenovec), * * * * v .' ' 1 . ' '\ V dvorani izvršnega sveta je dne 26. januarja podpisalo družbeni dogovor o reformi izobraževanja pedagoških delavcev kar 37 udeležencev. Od tega je 29 vzgojnoizobraževalnih ustanov, ena raziskovalna organizacija ter štiri samoupravne interesne skupnosti. Zavod SR Slovenije za šolstvo je na podlagi idejnopolitičnih zasnov prihodnjega vzgojno izobraževalnega sistema izdelal osnutek usmerjenega izobraževanja. Dosedanje razprave so poudarile posebno pomembnost izobraževanja peda-goškegs kadra. Zato se je usmerjeno izobraževanje začelo prav v tej panogi našega šolstva. Družbeni dogovor o reformi izobraževanja pedagoških delavcev nas obvezuje, da si bomo najprej prizadevali posodobiti tiste vzgojnoizobraževalne organizacije, ki oblikujejo pedagoške delavce za . predšolsko vzgojo, osnovno šolo in domove za učence. Podpisniki so se obvezali, da bodo poleg vsebinskega in organizacijskega preoblikovanja pe- Mnogo brezplodnih muk po-' vzroča šolstvu tudi to, da ena ustanova načrtuje njegov vsebinski razvoj — denar za to pa daje druga ustanova. „Kdoi delo določa, naj ga tudi plača,“ je pravilo. Te stvari bi v šolstvu. — kot povsod — morale biti usklajene. Kakšen ponižujoč občutek nemoči obide, na primer, zares delovnega in poklicu predanega človeka, ki na koncu ugotovi, daje svoje moči izrabil za poučevanje — in da mu jih za boj za lastni osebni dohodek ni ostalo nič. Že tako velja, da se prosvetni delavci ne znajo tako ostro in odločno postaviti za svoje pravice kot drugi. Ko ne zmorejo več, imajo možnost, da zbolijo — ali pa tiho odidejo V dmge službe. Sicer pa je po zakonu narave jasno, da tisti, ki svoje moči res izrabi za produktivno in ustvarjalno delo, nima več toliko moči za vsakodnevni boj za osebni dohodek in svoje pravice kot oni, ki je porabil za delo manj moči. Včasih bi se morali vprašati, ali podpiramo tiste, ki ustvarjalno in produktivno delajo — ah one, ki se borijo pretežno za pravice in osebni dohodek. Sestanek komunistov, ki delajo v republiškem odboru Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije, nam je veliko razkril. dagoških vzgojnoizobraževalnil> organizacij skrbeli tudi za pove Čanje števila prosvetnih de lavcev. Zagotovili bodo mate rialne možnosti za študij iU delo, hkrati pa usmerjali študente in učence v prosvetni poklic. Družbeni dogovor o reformi izobraževanja pedagoških delavcev podrobneje razčlenjuje dolžnosti posameznih podpisnikov. V 3. členu piše; Pedagoške vzgojnoizobraževalne organizacije po tem družbarem dogovoru so: vzgojiteljske šole, gimnazije pedagoške smeri ter druge srednje šole oziroma centri, k> imajo v svoji sestavi oddelke pedagoške smeri, pedagoške aica- demije, visoka šola za telesno kulturo in druge visokošolske temeljne in delovne organizacije, ki vzgajajo in izobražujejo vzgojitelje in učitelje v: vzgoj-1 novarstvenih organizacijah osnovnih šolah, domovih za učence, organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v jelesriem in duševnem razvoju'. | skit ega i so asa iče k o SF cijo nu-em rali demo i in reč čili i v tih sta-do-cot ne va. po-' ;na rse-pa dol a, tvo-a iti |OČ jri-ici) ICO bil za ni se ko za ne da ) v jaki ik- na mi >je za se no k- io- b- u- m ev -e- ih re- le :e in u- o- ni v- j« ii- a gradijo še osnovne šole v Crtomirovi ulici za Bežigradom, na Viču, v Hor julu in novem Kodeljevem. Z začetnimi deli pri osnovni šoli v Soseski 7 in pri osnovni šoli Prežihov Voranc so že začeli. Poleg teh dveh šol nameravajo graditi še osem objektov. Program gradnje osnovnih šol s pomočjo samoprispevka predvideva, da bo na območju petih ljubljanskih občin zgrajenih skupno 25 objektov, in sicer sedem v občini Šiška, pet v občini Vič-Rudnik, štiri v občini Moste in Center, trije za Bežigradom, dva objekta, zgrajena iz samoprispevka pa bosta rabila vsemu mestu. Načrt predvideva 25 objektov namenjenih vzgoji in izobraževanju predšolskih otrok. Dvanajst od teh je namreč že zgrajenih, vzgojnovarstvena zavoda v Šentvidu in na Vrhovcih pa še gradijo. Enajst vzgojnovarstvenih zavodov bodo zgradili na tistih območjih mesta, ki se hitro naseljujejo. Tudi na območja in vasi okoli občinskih središč, ne bodo pozabili. -tu- Ljubijana Še ena nova šola * v Sredi letošnjega januarja so strokovnjaki zakoličili prostor na katerem bo gradbeno podjetje ,,Stavbenik“ iz Kopra začelo_ graditi novo osnovno šolo. Šola bo stala v Soseski 7 poleg sedanje osnovne šole Danile Kumar. V njej bo učencem na voljo 18 učilnic in telovadnica. Tako kot druge ljubljanske šole, ki so bile zgrajene v zadnjih letih, bo tudi šola v Soseski 7 zgrajena s pomočjo samoprispevka občanov. Predvidevajo, da bo sprejela prve učence ob začetku drugega polletja prihodnjega šolskega leta. V tržiški občini se že nekaj časa temeljito pripravlj^o, da bi osnovne šole temeljito pripravljene „pričakale“ celodnevno šolo. Dobro se zavedajo, da prehod na celodnevno šolo ne zahteva samo več de- narja, temveč tudi več sposobnih učiteljev. Predvidevajo, da bodo prvi v občini začeli s celodnevnim poukom prvi štirje razredi popolne osnovne šole v Križah. Pravijo, da bo to v začetku prihodnjega šolskega leta. Še ena nova šola iz samoprispevka S proslavo v telovadnici nove šole v Sostrem so prejšnji teden odprli novo šolo, v kateri bo prostor za 400 učencev. Nova osnovna šola v Sostrem je bila zgrajena iz samoprispevka. Slovesnosti so se udeležili številni učenci, starši in predstavniki družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij v občini Ljubljana Moste-Polje. Slovesno odprtje nove šole je bilo povezano tudi z odkritjem spominskih reliefov Toneta Trtni-ka-Tomaža in Jožeta Moškriča-Cirila. Na njej je spregovoril tudi predsednik občinske skupščine Moste-Polje Marjan Mo-škrič. V novem prizidku k osnovni šoli Sostro, v katerega se bodo preselili učenci ob začetku drugega polletja, je na voljo osem učilnic za kabinetni pouk, kuhinja, v kateri bodo lahko pripravili kar 500 obrokov hrane, in velika sodobna telovadnica. V njem so tudi upravni prostori. Šele z dograditvijo nove šole bodo imeli učenci višjih razredov možnosti za enoizmenski pouk, učencem prvih in drugih razredov pa sta namenjeni dve učilnici za podaljšano bivanje, ki ga do sedaj zaradi pomanjka-njajrrostora, šola ni imela. Zal pa bo enoizmenski pouk mogoče organizirati samo v drugem polletju letošnjega šolskega leta. Že v naslednjem šolskem letu bo namreč šola v Sostrem postala centralna osnovna šola s podružničnimi šolami na Jančah, Javoqu, Besnici, Pre-žganjah in Lipoglavu. To pomeni, da bodo prišli v višje razrede tudi učenci podružnih šol in dvoizmenskemu pouku se ne bo mogoče izogniti. Šola v Sostrem ima od dne, ko so slavnostno odprli novozgrajeni prizidek, ime revolucionarja iz Zadvora TONETA TRTNIKA-TOMAŽA. -tu- llirska Bistrica Kako v prihodnje? [ p SK Z4 V osnovno šolo Dragotin Kette v Ilirski Bistrici smo se napotili zato, da bi zvedeh, kako ta šola živi, pa tudi zato, da bi vprašali učitelje vzgojnih predmetov, kako so.se znašli ob novem načinu ocenjevanja. O prvem smo se pogovarjali z ravnateljem Francem Munihom, o drugem pa z učiteljem telesne vzgoje Dimitrijem Grljem in učiteljico glasbene vzgoje Kristino Polh. - Predstavite nam svojo šolo in njen šolski okoliš. ,,Osnovna šola Dragotin Kette Ilirska Bistrica ima 35 oddelkov z več kot tisoč učenci in dve podružnični šoli: v Harijah in na Premu. V centralni šoli imamo enoinpolizmenski pouk. Število podružničnih šol se je zmanjšalo za trikrat. Šola v Harijah ima 15 učencev, premska pa le 10; obdržali jo bomo le zaradi pomembnosti kraja, seve- ni osebnega in družbenega napredka/1 - Decembra lani ste imeli referendum o uvedbi samoprispevka za izgradnjo vzgojnovar-stvenih, osnovnošolskih in komunalnih objektov. Katere osnovne šole nameravate graditi z zbranim denarjem? prispevna stopnja, za katero je glasovala večina občanov na decembrskem referendumu — plačevati smo jo začeli s 1. januarjem 1976 - je 2 % od neto osebnega dohodka ali ustrezen odstotek pri kmetih, obrtnikih in upokojencih. Katere osnovne šole bomo dob ih s tem denarjem? Poznamo potrebe osnovnih šol Jelša-ne, Kuteževo in Ilirska Bistrica. Osnovni šoli Jelšane in Kuteževo sta na podeželju, kjer imata v enem razredu po 12 do 20 otrok. Posamezni učitelji na predmetni stopnji poučujejo za- Franc Munih: ,JSove šolske stavbe potrebujemo v Jelšanah, Kute-ževem in Ilirski Bistrici11. (Foto: Stane Jesenovec) da, če se ne bo število otrok še bolj zmanjšalo. V našem šolskem okolišu je 34 vasi. Najdlje, 15 km, se vozijo v šolo učenci iz Prelož. Posamezni razredi imajo po 4 do 5 oddelkov.11 - Kako manjša gospodarska razvitost bistriške občine vpliva na vaše vzgojnoizobraževalno delo? „Res je, da je naša občina med manj razvitimi v Sloveniji, a tudi pri nas narodni dohodek in življska raven rasteta. K temu veliko pripomore to, da ljudje cenijo izobrazbo, znanje. V zadnjih letih nadaljuje šolanje 80 % osnovnošolcev, le 2 desetini se jih zaposli ali pa ostane doma. Starši se zelo zavzemajo za šolanje otrok. O predčasnem odpustu s šole nismo sklepali že nekaj let, večkrat pa ugodimo želji staršev in otroka, da hodi učenec v šolo še deveto leto. Starši se zelo zanimajo za otrokovo učenje in življenje v šob. SpoznaH so, da brez izobrazbe radi pomanjkanja po več predmetov. Kljub izrednemu trudu težko dosežejo take učne uspehe kot učitelj pri nas, ki poučuje le svoj predmet. Ko bosta dograjeni novi stavbi v Jelšanah in Kuteževem, bodo imeli učenci celodnevni pouk. Postali bosta še močnejše kulturno izobraževalno središče svojega območja, zato tudi krajani in zavod SRS za šolstvo vztrajajo, da bi imeli v teh dveh krajih popolni osemletki. Prav gotovo bi bilo ceneje, če bi zgradili novo stavbo v Ilirski Bistrici, v njej uredili sodoben pouk za učence od 5. do 8. razreda iz vseh treh šol, sedanji stavbi v Jelšanah in Kulteževem pa obnovili in opremili za celodnevni pouk nižjih razredov. V tem primeru bi potrebovali le eno skupino učiteljev za celodnevno osnovno šolo v višjih razredih. Ne smemo namreč pozabiti, da se število ljudi na podeželju Dimitrij Grlj: „Tudi pri telesni vzgoji potrebujemo natančno izdelano metodologijo ocenjevanja.11 (Foto: Stane Jesenovec) Kristina Polh: „Skrbi me za učence, ki naj bi imeli oceno „manj uspešen11. (Foto: Stane Jesenovec) še vedno zmanjšuje, v Ilirski Bistrici pa zaradi priseljevanja raste.11 — Ob polletju ste pri vašem predmetu prvič uporabili ocene zelo uspešen, uspešen in manj uspešen. Kako ste učence in njihove starše seznanili s spremembami in kako so sprejeli to novo obliko ocenjevanja? Menite, da so vas na to dovolj pripravih? Dimitrij Grlj:„0 novem sistemu ocenjevanja smo se večkrat pogovarjali na aktivih učiteljev telesne vzgoje. Svetovalec nam je dejal, naj sami razporedimo učence v posamezne skupine in da bomo podrobnejšo razlago še dobili. Seveda nas ta „začasna11 rešitev ovira pri delu. Tudi pri ocenjevanju telesne vzgoje moramo imeti podrobno izdelano metodologijo, kako iz raznih elementov sestaviti novo oceno. Drugače lahko prevladuje učiteljeva osebna presoja. Učenci so sprejeli to obliko ocenjevanja z velikim zanimanjem. Pogosto želijo, da jim oceno „prevedem“ v številke, vedno več pa hočejo vedeti tudi o sestavinah nove ocene. V oceni bom ovrednotil celotno učenčevo prizadevanje pri telesni vzgoji in tudi njegovo zanimanje in sodelovanje pri razvoju le-te zunaj šole. O novem načinu ocenjevanja sem se pogovarjal le s posameznimi starši, zato ne morem povedati „splošnega“ mnenja.11 Kristina Polh: ..Nekaterih učencev novi sistem ocenjevanja ne spodbuja, da bi napredovali, si prizadevali za boljšo oceno. Drugi nimajo objektivnih možnosti, da bi dosegli boljšo oceno, ker na primer vaški otroci, ne morejo sodelovati v pevskem zboru, obiskovati koncertov, glasbene šole in druge glasbene dejavnosti. Svetovalka zavoda za šolstvo 21 iz Kopra nam je dala dovolj S1 jasne in podrobne informacije o tem, kaj naj bi posamezna oce- ^ na pri glasbenem pouku vsebovala.11 j< STANE JESENOVEC ^ S Črešnjevec Za praznik nova šola__________________ V slovenskobistriški občini. \ so z odprtjem nove šole v Črešnjevcu sklenili vrsto praznovanj občinskega praznika. Nova šola je nedvomno tudi uspeh vseh delovnih ljudi v tej občini, saj \ teče že drugo obdobje, odkar ( so se na referendumu odločili za plačevanje samoprispevka za [ gradnjo in ob novo osnovnih šol. Nova šola v Črešnjevcu, v j kateri so zgradili tudi prostor za varstvo predšolskih otrok, je ] stala 5,5 milijona din. Odprtje šole so učenci in člani domačega KUD obeležili z lepim kulturnim programom. Ob obletnici smrti našega velikega revolucionarja Veljka Vlahoviča bodo novo šolo v Črešnjevcu poimenovali po njem. Tudi na Jesenicah samoprispevek Konec letošnjega februarja bodo tudi občani jeseniške občine glasovali o uvedbi samoprispevka za osnovne šole in vzgoj-novarstvene zavode. Kljub temu da v jeseniški občini do sedaj ni bilo samoprispevka, so preuredili ali na novo zgradili osnovne šole v Kranjski gori, Mojstrani in Žirovnici. pozabili11 pa so na osnovni šoli na Jesenicah, kamor hodi dobra polovica vseh šoloobveznih otrok v občini. Vsi ti .jeseniški11 osnovnošolci imajo na voljo le 30 učilnic in eno samo telovadnico, učenci v drugih osnovnih šolah pa imajo kar 53 učilnic in štiri telovadnice. Že nekaj časa se obe osnovni šoli na Jesenicah z veliko težavo rašujeta tretje izmene. Novi šolski center na Plavžu bo prav gotovo veliko pripomogel, da se bodo delovne razmere izboljšale. V popolni osnovni šob bo namreč našlo prostor okoli tisoč učencev: do- bili bodo sodobno telovadnico, garderobo, jedilnico in kuhinjo. Poleg tega nameravajo ustanoviti pri šoli še vzgojnovarstveni zavod za približno 160 predšolskih otrok. Strokovnjaki so izračunali, da bi za novo šolo s telovadnico in vzgojnovarstvenim zavodom potrebovali okoli 80 milijonov dinarjev. Če se bodo torej občani jeseniške občine odločili za samoprispevek, predlagano je naj bi ga plačevali pet let po dva odstotka od neto osebnih dohodkov — bi v te namene zbrali okoli 55 milijonov dinarjev. C e bo referendum uspel in potem ko bo zgrajena nova osnovna šola na Plavžu, bodo lahko dobili jeseniški osnovnošolci tudi celodnevno šolo. Z novo šolo na Plavžu bodo okoli 700 osnovnošolcem ,,približali" šolo in jih rešili nevarne poti p° glavni cesti. -tu- a. S 2.72 2 Predšolska vzgoja II anj tivtski i v jn-ige tvo rolj e o ce- 30- Primer dnevne priprave SKUPINA: sredinčki(4—5 let) ZAPOSLITVE OTROK PO ŽELJI: Naloge vzgojiteljice: z izborom sredstev enakomerno zaposlim Vse otroke. Individualno usmerjam Matjaža, ki se ne more dovolj zbrati. Spodbujam Matejo, ki doživlja čustvene težave in zastaja v razvoju govora, usmeijam otroke, Id oblikujejo iz odpadnega materiala avtomobile. Sredstva: slikanice, kotiček, dom, gugalnica mostiček (element oiale telovadnice) lego sistem, odpadne škatle, škarje, lepilo, trši papir. SKUPNE USMERJENE ZAPOSUTVE: TELESNA VZGOJA — jutranja telovadba: Smoter: vsestransko razgibati telo, še posebno kolčni obroč, razvijati izrazno gibanje Vsebina: - uprizarjanje avtomobilov, dvokoles in lokomotiv; - vaje oblikovanja: vzročiti, odklon v levo, v desno; priporočiti, obroč prenašamo okoli telesa; sed, sonožno, obroč nataknemo na Prste; noge sonožno dvignemo; v dvojicah primeta oba otroka en °broč; vodoravno vsak na svoji strani in izmenično počepneta in ^tajata; v dvojicah primeta otroka obroča navpično; z nasprot-rtirna rokama in izmenično krčita in iztegujeta roke; - vlak -- gibanje ob pesmi. Sredstva: srednji obroči. Oblika: skupna. Metoda: igra, vodenje. Metodični postopek: 1. Otroci vzamejo obroče in se razvrstijo v dve koloni; ena uprizarja gibalno avtomobile, druga kolesa. Po tem uvodu narede raz-stop. 2. Vaje oblikovanja posnemajo, nato odložijo obroče na določen prostor. 3. Sestavijo vlak tako, da v koloni dajo roke na ramena, utrjujejo že dobro znano pesmico. Po malici peljem otroke v garderobo, kjer jih med oblačenjem seznanim z namenom sprehoda. dni. eš- anj ola :eh saj car ;iii za ol. v za je in ali m. : lika v 30 SPREHOD: intelektualna VZGOJA Smoter: — navajati na namerno in natančno opazovanje; - navajati na natančno slušno dojemanje. Vsebina: opazovanje prometa na ulici in ogled proge (če je dovolj blizu). Oblika: skupna. Metoda: neposredno opazovanje. Sredstva: avtomobili, dvokolesa, vlak. Metodični postopek: na ulici spodbujam otroke, naj poslušajo brnenje motorja avtomobila, zvonjenje dvokolesa, pisk lokomotive. Upoštevam tudi, kako opažajo otroci druga prometna sredstva. Vrnemo se na igrišče, kjer se otroci še dvajset minut sproščeno igrajo. INTELEKTUALNA vzgoja Razvijanje LOGIČNEGA mišljenja Smoter: 1. dati začetno znanje iz matematike; 2. razvijati načrtnost pri dojemanju. Vsebina: - zbiranje in razvrščanje različno velikih, avtomobilov, lokomotiv, dvokoles; — razlikovanje množice z manjhnim in večjim številom elementov. UREDN15TVH at to jirctstfoLo sVortitnj, JUnogkCjou ( post&md pO. rrvasefrr^ (Yuo.j?t|oŠt za. rrvcrto&ifno /ionto jfdid bit fnO.5 nncuotstlLCtl. dfaš piomvTbžu odnod 'ff. pripvtMiC ptstarm pno^macm (novost(noga. prncupAjovamja. V Kccerpj. irmo si ogMioCc pntdsbavo a, igubCjafnt tmugm«.* fcdO/. Jiajdcnflo o btomerm Atto pa. srmo st \s ifioJjgcLfrvO mo. ^ Cm u oni. uptnoa huas xr X'C^uo pniČ oic prvič ovdtCč btoctrnsfet? prtslctmiuo. tovrvo. fOc brm/T' pnaprO^Jiti za. ocOL(na,mt£>.t tJtotCt. prv/A ^ t" • Khx nvarm prvoortSit cm povoČčtč imotco. &antta. WotgO; afm je pnpoutiiouiaf o W cAdaji Wwepm im potopu aa&.0'o£c£t, (nos ji <3btiomC /dsijdih Jtau zvožicmi obomf-i. B vjošu, jc imtl stodituomp. iu/iiza (Xj^uI)CjtX(wjO (uoim, oba jAidbrd ‘tfitcmr ptornčn^č ^ (j pomos masi Jtoraje\)M.i sSuLpmosti. JeJbimucf ommaao postoum'1^ cisptfioo cm ostbmt vrtce. msi fivoliimi ute mu osm. s. ^pvtsžsOl r ' ■'j ' % \ h •>. 'i 't <>. *1 • V *1 -r % Oblika: s skupinami. Metoda: igra, lastna aktivnost. Sredstva: izrezani primerki avtomobilov, dvokoles in lokomotiv zaporednih velikosti. Metodični postopek: otroke' razdelim v tri skupine. Prvi skupini stresem na kup izrezane primerke avtomobilov raznih velikosti. Otrokom naročim, naj jih razvrščajo od največjega k najmanjšemu. Drugi skupini stresem na kup primerke dvokoles; tudi te naj razvrstijo. Tretji skupini stresem na kup primerke lokomotiv in povem, naj naredijo to, kar otroci prejšnjih skupin. Individualno spodbujam k medsebojnemu preverjanju pravilnosti razvrščanja. Na tla položim dva velika obroča in določim otroka, ki položita v prvi obroč primerke avtomobilov, v drugega pa primerke dvokoles. Otroci se usedejo na tla, okrog obeh obročev. Ugotavljamo, v kateri množici je veliko, v kateri množici pa malo elementov. V množici dvokoles so samo trije elementi. Otroci poimenujejo število elementov: eno kolo, dve kolesi, tri kolesa. Določim otroka, ki pospravi, drugi otroci ostanejo na tleh v krogu. RAZVIJANJE GOVORNIH SPOSOBNOSTI Smoter: 1. razvijati slušno razlikovanje zvokov; 2. razvijati sposobnost obnavljanja zvokov. Vsebina: 1. poslušanje hupe avtomobila, piska lokomotive in zvonjenje dvokolesa z magnetofonskega traku; 2. ko otroci posnemajo, snemamo, otroci se nato poslušajo. Oblika: skupna. Metoda: poslušanja, lastna aktivnost. Sredstva: magnetofon in trak s posneto vsebino, mikrofon. Metodični postopek: 1. Med otroke dam magnetofon, zavrtim trak, poslušamo, otroci prepoznavajo zvoke. 2. Otroci sami producir^o čim bolj podobne glasove, kijih beležimo na magnetofonski trak. Ta posnetek potem poslušajo in ugotavljajo, ali so si zvoki zelo podobni. ESTETSKA VZGOJA LIKOVNA VZGOJA Smoter: vplivati na izraznost. Motiv: avto, dvokolo, lokomotiva. Tehnika: slikanje. Sredstva: papir, široki čopič, zidne barve v steklenih lončkih, slikarske halje (stare srajce). Oblika: s skupinami. Metoda: inspiracija. Metodični postopek: magnetofon. odmaknem, posnetek ponovim, na tla položim tri (ali več) velike kose papirja, čopiče in barve. Otroci oblečejo slikarske halje. Otroke opomnim na to, kar še vedno poslušamo. Motiviram jih za likovno ustvarjanje z nekaj besedami o barvah, oblikah, velikostih avtomobilov, dvokoles, lokomotiv. Izdelke uporabimo za dekoracijo. Po slikanju samostojno pospravijo vse pripomočke na določene prostore, še prej pa umijejo vse potrebno. PRIPRAVILA: ZMAGA GLOGOVAC Bogato otroštvo — ustvarjalna osebnost „Bogato otroštvo, ustvarjalna osebnost" — to je bilo geslo prireditve vzgojnovarstve-nih zavodov občine Ljubljana— Vič-Rudnik, ki so si jo ogledali starši in gostje v dvorani kina Vič 20. oktobra lani. V letu 1975, ki je bilo izjemno bogato s prireditvami, zborovanji in podobnimi prikazi našega življenja, je tudi področje predšolske vzgoje pri-speyalo pomemben delež k svečanostim jubilejnega tridesetega leta v svobodi in dalo priznanje poti, ki si jo je v težkih letih preizkušenj in naporov izbral naš človek. Franc Malovih, predsednik občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik, je v svojih uvodnih besedah poudaril pomen predšolske vzgoje pri razvoju naše družbe in pri vzgoji naših otrok. Anica Listova je v kratkih besedah prikazala tridesetletni razvoj vzgojnovarstvene dejavnosti v njihovi občini. Povedala pa je tudi to, da kljub vsem naporom ostajajo na Viču na zadnjem mestu med ljubljanskimi občinami, saj je v njihovih vzgojno-varstvenih zavodih le 27 % predšolskih otrok, medtem ko je ljubljansko povprečje 41 %. Delovni ljudje v občini se zavedajo, daje uspešnost delovnega procesa in uresničitev zasnova-nih načrtov v veliki meri odvisna od uspešnega urejanja otroškega varstva. Zato delovne organizacije združujejo dodatna namenska sredstva za povečanje števila mest v predšolskih zavodih. V prihodnjem petletnem obdobju je skupnost otroškega varstva Ljubljana—Vič—Rudnik sprejela nalogo,* da 'bo 55<% predšolski!) otrok vključila 7 organiiintne- oblike** predšcMske vzgoje; celoletna mala šola pa je prednostna naloga. Še posebej pa je tovarišica Listova poudarila tole: Spoznali smo, da človekovo osebnost najbolj uspešno oblikujemo v prvih letih življenja. Zato vemo, da je načrtna predšolska vzgoja prva stopnja vzgojnoizobraževalnega procesa. Vsem otrokom moramo ustvariti enake pogoje za razvoj, pri tem imajo največje naloge izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva. Predšolska vzgoja daje dobre temelje za to, da lahko celodnevna šola z novo vsebinsko usmeritvijo razvija sposobnosti otrok. Usmerjeno izobraževanje vseh profilov vzgojiteljev naj temelji na pozitivnih izkušnjah in poglablja strokovno delo. Otroci in vzgojiteljice so pokazah svojim gostom, kaj delajo in kako se igrajo. Bilo je kot v vrtcu, kjer je vse živahno in vse nekaj počne. Vsi si želijo čim več spoznati, globoko doživljati, spontano ustvarjati. Za trenutke umiritve nam gledalcem in otrokom je vzgojiteljica predstavila pedagoški proces enega dne v vrtcu, in sicer za vsa starostna obdobja otrok. Spontano je bilo predstavljeno tudi ustvarjanje umetnikov, namenjeno predšolskim otrokom. Navdušenje, ki ga gledalci niso mogli zadržati, je nagradilo otroke, ki so se igrali pred nami, saj smo v njih zaslutili prihodnje ustvarjalce. Razmišljali pa smo, za kako bogato otroštvo so prikrajšani otroci, ki jim zavoljo pomanjkanja prostora v vzgojnovarstve-nih zavodih, ne moremo dati tega, kar imajo pjihoyi srečnejši vrstniki. * ? , . , ZMAGA GLOGOVAC , t - 5 -- 1 Iti il ;::%x | ■ Ih ■ zvoCna Čitanka dobro jutro,dobar dan: Kulturni center v Gornjem Milanovcu je leta 1974 izdal zvočno čitanko, ki jo sestavlja berilo in deset velikih gramofonskih plošč, kjer so posneta vsa besčdila iz berila. V zvočnem berilu so izbrana dela domačih in svetovnih mladinskih književnikov, izštevanke, onomatopoetična besedila in hitre besedne igre. Glasbena spremljava seznanja otroke z melodijami ljudskih plesov in z ljudskimi inštrumenti. Zvočna čitanka je sicer namenjena predšolskim otrokom in učencem prvih štirih razredov, kjer je srbohrvaščina materin jezik, v naših osnovnih šolah pa jo lahko s pridom uporabijo v 5. razredu in drugih višjih razredih pri pouku srbohrvaškega jezika, saj je to besedilo zelo kakovostno umetniško delo. Na voljo je pri Državni založbi Slovenije — oddelek za učila v Ljubljani za 960,00 din. lili I I111 SESTAVLJENKA: Vzgojnovarstvene zavode opozarjamo na komplet različno velikih geometrijskih teles iz mehkega lesa. Otroci od 3. do 6. leta lahko sestavljajo predmete z najrazličnejšimi funkcijami. Ob tem se razvija njihov fantazijski svet, razvijajo pa se tudi miselne funkcije. Sestavljenka je na voljo pri Slovenijalesu v Ljubljani za 352,00 din. IiP:l §i Ppff S MAGNETOFONSKI POSNETKI RADIJSKIH-ŠOLSKIF ODDAJ ZA SLOVENSKI JEZIK: Mladinska knjiga je pripravila štiri kasete s posnetki radijskih šolskih oddaj za slovenski jezik za nižje razrede osnovne šole. Naslovi oddaj: Zakaj si je muca umazala tačko, Nekje nekdo čaka tvoje pismo, Glagol, Kako sem popravljal svoje slovenske naloge, Tončkova vejica, Govorimo o tem, kako govorimo, Kaj je pesem? Ovca je ušla. Ob poslušanju teh posnetkov si učenci oblikujejo čut za knjižni jezik, doživljajo in razumevajo lepoto besedne umetnosti, izpopolnjujejo ustno in pismeno sporočanje ter utrjujejo pravopis. Zbirka kaset je na voljo pri Mladinski knjigi in Državni založbi Slovenije — oddelek za učila, zanjo pa je treba odšteti 240,00 din. Vizija prihodnjega šolanja učiteljev Esperanto tudi na pedagoški akademiji 0 delu medrepubliške in pokrajinske komisije za reformo vzgoje in izobraževanja Medrepubliška in pokrajinska komisija za reformo vzgoje in izobraževanja je lanskega decembra razpravljala o reformi izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja učiteljev in o reformi sistema izobraževanja odraslih. O reformi izobraževanja odraslih je govoril Veselko Veselčic, načrt prihodnjega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja učiteljev pa je pripravil prosvetni svet SR Hrvaške. Slovenije še zadnje priprave glede programa študija, predavateljev, prostorov in organizacije dela. Študij obsega dva semestra po 75, učnih ur, in sicer enkrat mesečno po 15 ur v seminarski obliki. V prvem semestru bodo imeli udeleženci tele predmete: sistematično slovnico, vaje iz slovnice in stilistike, esperant-sko literaturo in seminarje iz literature, v drugem semestru pa: interlingvistiko in zgodovino mednarodnega jezika, seminarske vaje, metodologijo in vaje iz metodike pouka. Predavatelji bodo iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Madžarske. Vsa predavanja bodo seveda potekala samo v mednarodnem jeziku. Po končanem študiju bodo udeleženci postali kvalificirani predmetni učitelji mednarodnega jezika v osnovnih šolah. Omenimo naj še, da je stopnja izobraževanja učiteljev mednarodnega jezika v nekaterih sosednjih državah na enaki ali celo višji stopnji (npr. Madžarska, Bolgarija, Italija). Uvedba izrednega študija mednarodnega jezika na pedagoški akademiji Ljubljana ima zato tudi širši pomen. Osnovne šole v SR Sloveniji pa bodo dobile možnost, da s kvalificiranimi kadri skupaj uresničijo želje, izražene v že cmenjeni anketi. JANEZ ZADRAVEC Iz starih listov Potovanje učiteljevo Ta strokovno izdelani predlog reforme izobraževanja in strokovnega usposabljanja učiteljev, o katerem je govoril podpredsednik prosvetnega sveta Hrvaške Slavko Benovič, opozarja predvsem na nekatere temeljne napake dosedanjega dela na tem področju. Med drugimi so posebno očitne tele: sistem je raznoter (različno se šolajo vzgojitelji, učitelji razrednega in predmetnega pouka ter profesorji); zahteve načrtov za strokovna, pedagoško-psihološka, metodična in družbeno-marksi-stična znanja niso usklajene; učenci in študenti sc med šolanjem ne usposobijo toliko, da bi se lahko samostojno nadalje izpopolnjevali; šole, ki izobražujejo učitelje, in fakultete niso dovolj povezane z družbenim okoljem; sistem šolanja učiteljev, je precej zaprt — študentom in učiteljem ne daje dovolj možnosti da bi sc zaposlili v drugih strokah, drugim pa ne, da bi se ,,prekvalificirali" v učitelje; študenti niso vključeni v sistem samoupravljanja, pa tudi ne v znanstvenoraziskovalno delo. In nazadnje: sistema strokovnega izpopolnjevanja ter dokvalifikacije in prekvalifikacije v resnici ni ali pa je skrajno nepopoln, neobvezen in neorganiziran. NOVA NAČELA IN PROFILI KADROV Naloge reformirane šole so precej zapletene; zahtevajo sistem šolanja učiteljev, ki bo zasnovan na novih načelih. Načrt novega dokumenta o šolanju učiteljev predvideva, da se bodo na šolali, ki usposabljajo učitelje, in na fakultetah poleg učiteljev za določene predmete usposabljali tudi učitelji praktičnega pouka, učitelji specialisti za določene funkcije; programerji-telmiki, laboranti, vodje priprave za pouk, šolski pedagogi, psihologi, zdravniki, socialni delavci, strokovnjaki za poklicno usmerjanje, ekonomisti za izobraževanje, sociologi za izobraževanje, načrtovalci, organizatorji te dejavnosti, učitelji andragogi, raziskovalci in znanstveni delavci za to pod- ročje. Na šolah, ki usposabljajo učitelje, in na fakultetah je treba usposabljati tudi učitelje za delo z mladino, za delo na delavskih in ljudskih univerzah, v pionirskih domovih in za vsa področja dela zunaj šole. Profili učiteljev, ki jih dajejo sedanje pedagoške akademije in fakultete, ne ustrezajo tako raznovrstnim funkcijam na področju vzgojnoizobraževalnega dela. V dokumentu je predvideno, d^ morajo imeti v prihodnosti vsi tisti, ki se pripravljajo naučno-vzgojno delo, visoko izobrazbo, strokovnjaki za znanstvenoraziskovalno delo in specialisti pa magisterij. To je sicer cilj, toda za predšolsko vzgojo in za razredni pouk bo za določen čas zadoščala tudi višja šola. VSEBINA NAČRTOV Poleg ustreznega znanja iž stroke si bodo morali pridobiti vsi učitelji še družbenopolitično izobrazbo, in sicer: poznati bodo morali marksistično teorijo. politčno ekonomijo, ekonomijo SRFJ, družbepolitični sistem SFRJ in sociologijo izobraževanja. S področja pedagoške in psihološke izobrazbe si bodo morali učitelji pridobiti znanje iz splošne in otroške psihologije, pedagoške psihologije, pedagogike. metodike določenega predmeta - pri tem bo potrebno precej praktičnega znanja in vaj - ter pedagoškega in psihološkega raziskovanja. S področja ožjega strokovnega znanja se zahteva precej več. Učiteji bodo morali dobro poznati določeno vedo, toda ne samo svojega predmeta, ampak naj bi znali povezovati to vedo tudi s sorodnimi, in sicer na ravni, na kateri se usposabljajo študenti, ki se ne pripravljajo za učitelje. Ozko poznavanje samo enega ali dveh predmetov je preživelo in ne zadošča več. Upajo, da bo tako'šolanje omogočilo, da bodo diplomanti šol za učitelje in fakultet lahko našli zaposlitev tudi na drugih delovnih mestih. Tak sistem raznih oblik družbene, pedago- ške, psihološke in metodične izobrazbe z izbirnim in dopolnilnim poukom bo omogočil strokovnjakom drugih profilov, da se bodo došolah in usposobili za učiteljski poklic, pretok" kadrov bi bil tako večji, na delovnih mestih bi se počutili bolje, skratka, gre za veliko bolj odprt sistem izobraževanja. Za pennanentno izobraževanje učiteljev so predvidene naj-različnejše vsebine, oblike in metode. To delo bo praviloma obvezno, potekalo pa bo v centrih za usposabljanje učiteljev. Centri so lahko samostojni, se-stavljalci dokumenta pa se zavzemajo za to, naj bodo vezani na ustrezne fakultete. ORGANIZACIJSKE OBLIKE Omenili smo že, da predvideva načrt dokumenta, naj se učitelji od tistih za predšolsko vzgojo pa do onih, ki bodo poučevali do konca prve faze usmerjenega izobraževanja, usposabljajo na visokošolski ravni. Možnosti za organizacijo tega pouka so različne. Ena izmed njih je, da se fakultete, ki usposabljajo učitelje, organizirajo v dveh smereh: za tiste, ki bi radi postali učitelji, in za tiste, ki bodo odšli v drug poklic. Študenti, ki žele poučevati, pa naj bi študirali tudi na drugih fakultetah ali umetnostnih akademijah. Iz navedenih programov lahko zaslutimo, kaj naj bi študenti študirali na fakultetah, ki usposabljajo učitelje, in kaj na matičnih fakultetah. Tam, kjer za tak medfakul-tetni študij ne bi bilo možnosti, bi ves študij potekal na fakultetah za usposabljanje učiteljev. Za tovrstni študij so predvideni razni diferencirani programi na višji ravni — do magisterija. Splošna zaliteva je. naj vsak študent študira najmanj dva predmeta v najrazličnejših kombinacijah. Na fakultetah za usposabljanje učiteljev si bodo pedagoško, psihološko in druga družbena znanja pridobivali tudi študenti drugih fakultet, ki ne bodo postali učitelji. So pa še druge možnosti. O tem gradivu ter o stališčih posameznih republik in pokrajin bodo podrobneje razpravljali na enem izmed prihodnjih sestankov medrepubliške in pokrajinske komisije za reformo izobraževanja. MILIJA KNEŽEVIČ Leta 1972 je bila v Sloveniji izvedena posebna anketa v občinskih družbenopolitičnih organizacijah, ustanovah in šolah vseh stopenj. Anketa je v obliki štirih vprašanj zbirala mnenje teh organizacij o upravičenosti in potrebi postopne uvedbe mednarodnega jezika kot sredstva za enakopravno sporazumevanje med narodi. Eno izmed vprašanj je obravnavalo tudi postopno uvedbo mednarodnega jezika v osnovne šole. Prav na to vprašanje je pozitivno in z očitnim odobravanjem odgovorilo 92 % vseh anketiranih osnovnih šol v Sloveniji. Obenem se je za dopolnilni študij mednarodnega jezika informativno prijavilo več kot 400 pedagogov. To pa je seveda postavilo pred zvezo esperantistov Slovenije novo zahtevo — namreč ustrezno izobraževanje učiteljev mednarodnega jezika za pouk na šolah. Tako obsežne in zahtevne naloge seveda organizacija sama ni mogla, niti ni bila pristojna uresničiti. Zato je bil najprej sklenjen dogovor z DDU Ljubljana in pri njej organiziran študij mednarodnega jezika. To,tako imenovano osnovno stopnjo je do sedaj končalo 24 pedagogov. Razen teh pedagogov pa je v Sloveniji tudi precej takih, ki so že pred leti opravili posebne C izpite za poučevanje na šolah in v tečajih. Nekaj pa jih je sodelovalo v triletnem mednarodnem eksperimentalnem pouku mednarodnega jezika na osnovnih šolah, ki ga je v Sloveniji organiziral zavod SRS za šolstvo. Medtem pa so že potekale priprave za uvedbo dopolnilnega študija na pedagoški akademiji v Ljubljani. Tako je Zveza esperantistov Slovenije poslala maja 1975 pedagoški akademiji Ljubljana predlog za dopolnilni študij. Ta predlog je poleg utemeljitve vseboval predlog programa študija, pri katerem je sodeloval vodja katedre za mednarodni jezik budimpe-štanske znanstvene univerze Eoetves Lorand. Pedagoški znanstveni svet pedagoške akademije Ljubljana ni imel načelnih ugovorov, z uvedbo študija pa se je strinjal tudi svet pedagoške akademije. Decembra 1975 je tudi republiški komite za vzgojo in izobraževanje dal ugodno mnenje o uvedbi dopolnilnega študija mednarodnega jezika z utemeljitvijo, daje ta v skladu z izhodišči za reformo pedagoškega šolstva. Sedaj potekajo v sodelovanju med pedagoško akademijo v Ljubljani in Zvezo esperantistov Kot sredstvo v nadaljnje izobraževanje učiteljevo more se smatrati tudi potovanje. To ima tem večjo obrazovalno moč, čim bolj se učitelj potrudi, razne vtise v svoj duševni prid obračati. Na drugi strani pa mu bode ono tudi tem večjo korist donašalo, čim izobraže-nejši bode on sam, čim bolj bode v stanu, prirodo in nje darove z nekaljenimi očmi opazovati. Največ koristilo pa mu bode potovanje tedaj, če bode tudi o njem imel poseben zapisek, kamer bode zabelje-ževal vse vtise, kateri bodo vplivali na njegovo dušo. Pred vsem mu treba sestaviti načrt, po katerem se mu bode ravnati. Da ne bode slepo taval okrog, sestavil si bode pouka željan učitelj tudi nekak zaznamek opazovaiija vrednih predmetov. Posebne važnosti je za učitelja, da se natanko seznani s svojim okrožjem, v katerem niu je delovati. Tu ne bi mu neznan ostati noben važen predmet, kajti kako hoče otroke učiti v domačiji, ako je sam ne pozna. Mnogo koristnega se da res iz knjig posneti, a natančnosti se za ožji krog domovine v nobeni knjigi ne nahajajo, ne glede m to, da tacih domovinoslovskih knjig še zelo pogrešamo. Pa tiskana beseda je le mrtva, lastno opazovanje jo še le oživi in stori, da more učitelj v šoli domovino živobojno in po prirodi opisovati. Tudi domačo deželo in njej sosedne krono-vine treba prehoditi, če ravno je ta krog že obširneji, in se vse potančnosti ne dado tako temeljito proučiti in za pouk porabiti. A učitelju treba več znati, nego to, kar ravno v šoli potrebuje, kajti le tako mogel se bode potem prosteje gibati in ne bode prišel po otroških vprašanjih v zadrego. Potovanje more biti torej krajše ali daljše, vselej pa mora imeti določen namen. Potovanje le v zabavo ne pristuje učitelju, a tudi potovanje v pouk ima mnogo zabavnega v sebi. Že pogled lepe krajine, mogočnega gorovja, idilskega kmetskega življenja, krasote mestne i. t. d. obseza mnogo mičnega, kar nas navdaja z nekim zadovoljnim čutom. V prosti prirodi prenovi se telo in oživi se duh za novo težavno delo. Tak učitelj prestopi z učvrstenimi duševnimi in telesnimi silami čez prag šolske sobe, in pouk oživlja izkušena učiteljeva beseda. Zato ne zamudi nikdo, komur čas in denar dopušča, podati se na potovanje, bodi si dolgo ali kratko; a vselej z določenim namenom in s svinčnikom v roki.. . Učiteljski tovariš 1886 str. 34 - 35. pogled skozi šolsko okno Enka za nezaupanje _ Nada ni bila dekle, ki bi že na prvi pogled kazala, kako je bistra. Malce debelušna, počasna je prej delala vtis rahle lenobe. Sive oči so gledale odsotno. Le malokdaj so se zaiskrile. Kadar pa so se, je bilo ,,v trenutku" jasno, da je Nadin notranji svet mnogo bolj razgiban kot njen obraz. Sošolke in sošolci so jo imeli kar radi; pomagala jim je, če se je kje zataknilo, posodila nalogo, če jo je kdo prosil - sicer pa se ne v dobrem ne v slabem ni silila v ospredje. Mettda se sploh ne bi posebno zbližali, če ne bi bila jaz tisto spomlad zbolela in obležala. Četrti razred je tako ostal brez učiteljice, in ker me ni imel kdo nadomeščati, za nekaj časa tudi brez pouka. Spomladi je veliko dela na njivah in travnikih in otroci so prav radi s kakršnimkoli izgovorom prihajali k meni, v mojo cvetlično sobo. Prinašali so mi spomladansko cvetje, nekateri obiskovalci pa so si ..izbrali" posebno delo: tako je Martin, kadar je le mogel, pritekel pogledat, če je treba stepsti copate, preprogo, ali pomiti vedro. Tinca je menjavala vodo števibiim rožam in pazila lončnice. Nada pa mi je k postelji prinašala nove knjige s knjižne police. „ Vam lahko kaj preberem? "me je nekega dne vprašala, kot bi bila čez noč oslepela in niti brati ne bi mogla več sama. A bila sem njihova mlada, bolna tovarišica - torej sem morala biti poslušna. „Pa daj, če utegneš," sem ji rekla. Imela sem pravzaprav precej knjig in v zadregi sem bila, kaj bo izbrala. Še danes ne vem, zakaj me ni vprašala, kaj želim poslušati, in zakaj ji nisem nič rekla Nada pa si je postavila stol k postelji - in mi začela brati Prešerna. Kar po vrsti, pesem za pesmijo. Ne vem, ali sva prišli do konca ob drugem ali tretjem obisku. Ko je zaprla knjigo jo je odprla spet m začetku in brala, brala. Mirno in z občutkom. Spomnim se, da sva se vmes tudi pogovarjali o pesmih in o Prešernu in da sem čisto pozabila, da govorim s svojo učenko. Ko sem ozdravela, me je Nada prosila, če ji za nekaj časa posodim Prešernove pesmi. ,,Zelo bom pazila nanje," je zatrdila, kot vsi otroci, kadar so si želeli sposoditi kakšno knjigo. Potem si je izposojala še druge pesniške zbirke, a vedno znova se je vračala k Prešernu. Ko me je tretjič prosila za njegove pesmi, sem jo že hotela vprašati, zakaj si ne izbere česa drugega. A na vasi sem se naučila malo spraševati in več opazovati. Nada je v šoli znala, bila je pazljiva in ubogljiva - zakaj ne bi smela imeti svojega sveta? Tudi otroci ga imajo. In še dobro, da se lahko zatečejo vanj, če je treba. Opazila sem, da so bile Nadine domače in šolske slovenske naloge vedno boljše: ne samo pravilneje pisane; mdi misli v njih so bile bolj globoke, včasih celo izvirne. Vedno znova sem uživala, kadar sem prebirala njene spise. Tistt najboljši red na koncu sem zapisala samo še zato, ker sem bila pač njena tovarišica. Jeseni so ,gnoji" otroci odšli v večjo šolo v dolino. V peti razred. Njihovo mesto v vasi so zasedli drugi. Včasih pa smo se vendarle še srečali. Ta ali oni me je posvaril, naj se pazim, da spet ne zbolim. Zdaj prihaja jesen. Na vasi otroci zgodaj postanejo skrbni. Tudi Nada je prišla kdaj pa kdaj. Ni veliko govorila. Pa saj tudi prej ni. Najraje je šla h knjižni polici in tiho brala Če je utegnila, sva se razgovorili potem. Bilo je že pozimi, ko je stopila v mojo sobo vsa rdeča v obraz. Tudi oči je imela rdeče. Sedla je na ponujeni stol in molčala. Z zadrego in spoštovanjem do njene muke sem iskala besede. Čutila sem, da jo moram vprašati. . . Prelat do je, da bi povedala sama. ,,Nada, saj je vsakemu kdaj težko. Tako težko, da se kar duši od tega. Takrat je treba povedati Kes. zato, da sc tista muka razbije m kose. Da človek preživi. Nihče ni zmožen vsega hudega in ne vsega lepega nositi sam. Zato se ljudje pogovorimo. Tisti, ki znajo, to nuli napišejo." ,Ja.“ je rekla in me pogledala, „tudi napišejo". Nisem vedela, kam meri- in sem čakala. Čez čas se ji je le odprlo: ..Veste, za domačo nalogo smo imeli, naj nanišemo kaj o Prešernu. In sem napisala. Saj veste, kako pišem. Napisala sem veliko. Kaj bi pravila! Sami ste mi posojali njegove pesmi. Za osrednjo vsebino sem si izbrala pesem Neiztrohnjeno srce. Pisala sem, kakšna strašna muka je to, če človek ne more povedati ljudem, kar čuti Posebno če -čuti veliko lepega in hudega. In Prešeren je gotovo čutil, drugače sploh ne bi napisal takšne pesmi ..Prosila sem jo in dala mi je zvezek. Brala sem po daljšem času spet eno izmed njenih lepih in izvirnih razmišljanj o čudoviti človekovi sposobnosti, da lahko svoja spoznanja tudi z besedami predaja drugim. In to še potem, ko je sam že davno mrtev. Od vrste do vrste sem bila bolj srečna. Z Nado sva biti od tiste bolezni prijateljici Zato me je na koncu spisa čisto zmedla rdeča enka. „Kaj pa je to? ‘‘ sem jo vprašala. „Saj vidite," je rekla zdaj že mimo. Njena bolest se je selila ■ vame. „Pa zakaj9 “ bi še jaz najraje zajokala. ..Tovarišica je rekla, da nisem napisala sama. " ,.Si ji razložila, da ti nihče od domačih ni mogel pomagati, ker pač ne berejo dosti in ne pišejo. “ ..Tudi sošolci so to potrdili. Pa je rekla, da mi je pomagal pač kdo drug. Mog>če v L " Poznala sem Nadino sedanjo tovarišico za slovenščino: več let je že učila in bila je strokovnjak v svojem predmetu. Zelo sem jo cenila. Nekaj dni po Nadinem obisku sem se mučila. Potem sem se odločila: še enkrat sem predelala zapiske s področja slovstva, si obnovila znanje o piscih in njihovih delih - ter šla k njej v dolino. ' Prijetno sva se pogovarjali o stroki in čutila sem, da sproti pridobivam to in o m), kar mi bo prišlo prav. Tedaj sem obrnila po- \ govor na Nado. Pripovedovala sem. razlagala potrpežljivo. Otta pa je le majala z glavo: ,,Saj ni mogoče! Sami boste priznali. Dekle /c doma s hribov. Brali ste tisti spis. Od kod naj dobi takšne misli? Vrgla sem zadnji adut: ..Preskusite jo. Samo. V razredu. S temo, o kateri se ji prej ne bo sanjalo. Prosim!" Joj, kako nezaupanje ponižuje! Preskusila jo je. Večkraj. Potem .ji ni več dajala slabih ocen-Marala je pa tudi ni. LENKA Z A L ESNI K RADIO IN ŠOLA Radijska šola___________________________________ Te dni, ko je publikacija Radijska šola tik pred izidom, bi vas radi opozorili na nekaj oddaj, ki bodo na sporedu v februarju. NIŽJA STOPNJA: 6. febr.: Pesniki in pisatelji — naši prijatelji 13. febr.: Laž (vzgojna) 20. febr.: Lepo je poslušati glasbo 27. febr.: Komu koristi tvoje delo SREDNJA STOPNJA: 3., 4. febr.: Naš Prešeren 10., 11.febr.: Izštevanka — nagajivka 17., 18. febr.: Prijateljstvo 24., 25. febr.: Značilnosti dokumentarnega filma VIŠJA STOPNJA: 5. febr.: Beseda je izšla (razmišljanje ob slovenskem kulturnem prazniku) 12. febr.: Revolucionarna delavska pesem na Slovenskem 19. febr.: Linne in njegov sistem 26. febr.: Hladna vojna NENAVADNI POGOVORI 2., 4. febr.: Pomanjkanje samozavesti '' 16., 18. febr.: Kdaj boste že enkrat zadovoljni z menoj? Za srednje šole Na izvirih ljudske ustvarjalnosti Vsak torek ob 14.00 - li. program Kot so se zvrstile oddaje iz cikla Borci pripovedujejo, id so bile na sporedu vsak teden v Prvem polletju, tako bodo v drugem - polletju na sporedu glasbene oddaje, ki so jih pripravile izobraževalne redakcije vseh jugoslovanskih radijskih postaj. Namen teh oddaj je prikazati ljudsko glasbeno ustvarjalnost, ki jo hranijo narodi in 1- program 19. februarja 1976 ob 9.05 VIŠJA STOPNJA narodnosti v Jugoslaviji. Sezna-nili vas bomo z ljudsko pesmijo Slovakov, Rusinov in Madžarov v Vojvodini, z otroškimi ljudskimi pesmimi v Sloveniji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini, z glasbenimi instrumenti v romunski ljudski glasbi ter s svatovskimi, obrednimi, ljubezenskimi in mrliškimi pesmimi jugoslovanskih narodov. BIOLOGIJA S to oddajo začenjamo ciklus petih oddaj o razvojnem nauku. Oddaje v letih 1970 in 1971 je pripravil avtor z namenom, da bi si šolarji pridobili obsežnejše znanje o razvojnem nauku (s sodelavci je pripravil kar osem oddaj na to temo) sicer poljudno, vendar znanstveno natančno, s posebno skrbjo za natančno izražanje. Le-temu je posvetil posebno skrb zato, ker prav površnost v formulacijah velikokrat povzroča nesporazume ali nerazumevanje; zato se vsa vednost o razvojnem nauku pogosto skrči na nekaj (napačnih) fraz. V prvi oddaji govori avtor o Srednja stopnja Naš Prešeren avtorica: Neža Maurer 3. februarja 1976 ob 9.05 — I. program 4. februarja 1976 ob 14.00 — II. program Razmišljali smo, kako bi lahko pripovedovali otrokom o Prešernu in o njegovih Poezijah. Iskali smo način, s katerim bi otroka čustveno pritegnili k poslušanju, zato smo za izhodišče vzeli domači kraj. Kajti „vsaka vas, vsaka gora, tudi vsak potok je lep, pravzaprav najlepši — seveda za fantiče in deklice, ki so avtor: Rafael Ajlec I. program 12. februarja 1976 ob 9.05 VIŠJA STOPNJA pomembnosti klasifikacije za človekovo razumevanje narave in o principih klasifikacije. Z njo so se ukvarjali že grški misleci v antiki — avtor omenja nekaj takih prizadevanj — in ustvarih sisteme, ki so tako ali drugače obveljah ves srednji vek. Ta trajnost je avtorju povod, da spregovori o zvezi med družbeno ureditvijo in znanstvenim mišljenjem in raziskovanjem, v tem primeru med fevdalnim družbenim redom kot tistim, kije preprečeval uveljavljanje novih pogledov na naravo, in na mesto človeka v njej- Osrednji del oddaje je seveda posvečen delu Karla Linneja Systema naturae, torej sistematizaciji, ki stoji tako rekoč na začetku modernega naravoslovja. tam doma. In če bi otroci morah napisati najlepšo pesem o domačem kraju, kako bi jo napisali? “ Tako pesem je nekoč napisal Prešeren, vendar pa bodo učenci v tej oddaji slišali le prvo kitico soneta O Vrba, srečna draga vas domača, v celoti pa bodo slišali zgodbo o prevzetni Urški in povodnem možu, Orglarja in Zdravljico. V glavnih obrisih bodo spoznali tudi pesnikovo življenjsko pot in čas, v katerem je živel in pisal. Oddaja je namenjena učencem 3. in 4. razreda. GLASBA Avtor oddaje si je prizadeval sklenjeno prikazati revolucionarno delavsko pesem na Slovenskem tako, da je njene začetke povezal s tem umetniškim izrazom gibanja drugod po svetu, potem pa ga je spremljal na Slovenskem skozi vsa značilna obdobja. V prvem delu je zbral nekaj najbolj značilnih zgledov slovenske revolucionarne pesmi iz preteklosti in jih opremil s primerno razlago. V osrednjem delu je zbral delavske pesmi iz časa pred oktobrsko revolucijo Srednja stopnja „ BES ED A JE IZŠLA . . “ (Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja) avtor: France Vurnik 3. februarja 1976 ob 9.05 - /. program 4. februarja 1976 ob 14.00 -II. program Naslov te oddaje je povzet iz pesmi Otona Zupančiča ,JVaša beseda“. Ta pesem bo s primerno razlago našla svoje mesto tudi v oddaji, namenjeni šolarjem. V oddaji, ki bo z besedo govorila o naši besedi, ki je soustvarjala našo nacionalno bit in za katero je pesnik zapisal, da ... ,,po razponu tvojih kril bo meril narod čilost svojih sil...“ Meril jo je in jo meril že od časov, ko je bila slovenska beseda uporabljena zato, da bi slovenskega človeka poučevala o ,,božji besedi“, ki pa je hkrati in takoj postala predvsem človeška beseda. In ta nas za to oddajo zanima: - kako jo je Primož Trubar z „latinskimi puhštabi" začel „prov, lehku inu zastopno pisati ...“ - kako jo je Valentin Vodnik že uporabil kot ,,dramilo svojim rojakom", - kako je France Prešeren upesnil z njo svojo in narodovo stisko; - kako je Fran Levstik z njo napisal hvalnico „zakladu materinega jezika"; - kako je Ivan Cankar zapel in pred nastankom stare Jugoslavije ter jih povezal s tistimi, ki so jih peli med obema vojnama. Prikaz sklene z revolucionarno pesmijo iz časa NOB in s partizansko pesmijo; pri tem je posvetil posebno pozornost izvedbam tistih značilnih pesmi, ki so zlasti mladim poslušalcem manj znane. z njo pesem o ,,besedi praznika, petja in vriskanja .. - kako je Oton Župančič meril silo naroda po vzletu njegove besede in se spraševal po pesniškem in človeškem dolgu v usodnem času preizkušenj. . .; - kako je Krel Destovnik-Kajuh naročal poetom - „bc-sede mogočne - besede upora" in kako sodobni pesniki iščejo besede in večbesede, glagole, med njimi, zlasti ,,ljubiti, upati" in ne ,,obupati" z besedo, ki je s tolikšnim trudom in upanjem razvijala svojo izrazno moč in razsežnost od prvih ročno postavljenih ..latinskih puh-štabov" do današnje rotacije .. . To bo praznična oddaja, zato so te naše besede nekoliko vznesene. Naj bodo! Saj so le prevečkrat in vse prepogosto malodušne. Za praznik bo sestavljena in izvedena ta oddaja ,Jieseda je izšla", za naš narodni kulturni praznik, ki je hkrati tudi praznik slovenske besede, za 8. februar, dan pesnikove smrti. Bilo je 28. januarja 1944 na osvobojenem ozemlju v Črnomlju, ko je bil sprejet odlok o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda, zato „ker je Prešeren osrednje žarišče in temelj naše kulture...“ In z njegovo pesmijo se je dvignila slovenska beseda, po kateri je in bo „meril narod čilost svojih sil.. .“ in z njo je bila izrečena in napisana prijazna misel - „Žive naj vsi narodi... “ Oddaja je narngtfjpTia poslušanju v četrtem, petem in šestem razredu. Karl Linne in njegov sistem avtor: dr. Boris Šket Slovenski jezik in književnost Revolucionarna delavska pesem na Slovenskem Slovenski jezik in književnost ARMADA SMO VSI ★ ★ ★ ★ ★ Prav bi bilo, da bi naši prosvetni delavci še bolj pomagali reviji: kot bralci, sodelavci in pedagogi naj priporočajo „Našo obrambo'1 svojim učencem. V njej je vehko takega, kar mladinca poučuje in vzgaja za naloge, ki jih ima v obrambi domovine. Mogoče bodo s tem tudi koga izmed mladih spod-budih, da se bo začel za to družbeno področje še bolj zanimati. Morda si ga bo izbral tudi za svoje poklicno delo. FRANC VRANClC Sto tisoč izvodov »Naše obrambe« Januarska številka „Naše obrambe" je bila natisnjena v 100.000 izvodili. Tolikšna Naklada, ki je nima noben drug slovenski in verjetno tudi ne jugoslovanski mesečnik, je še posebno razveseljiva glede na vsebino in družbeno področje, ki ga revija obravnava. Le malo-kje se lahko pohvalijo s tako Priljubljeno revijo obrambne in vojaške vsebine. Iz trte je torej zvito mnenje, da Slovenci nimamo tradicije in da se ne zanimamo za vojaška vprašanja. O tem najbolje pričajo tele številke: od naklade 50 tisoč izvodov v prvih letih izhajanja, ^ je leta 1974 zvišalo število izvodov na 58 tisoč, lani pa že Na 78 tisoč izvodov. Ker je tudi med naročniki in bralci ,,Naše obrambe" precej Prosvetnih delavcev, učencev in študentov, je prav, da ob tem Uspehu revije spregovorimo Nekaj besed o njeni vsebini in Pomenu, še posebno zato, ker je revija veliko storila za obrambne priprave. POT RAZVOJA Revija se je razvila iz nekdanjega Vojaškega informatorja, Slasila takratne komisije za rezervne oficirje in podoficirje pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije. Ustanovljena je bila takrat, ko se je v družbi čedalje bolj in čedalje hitreje začela uveljavljati zamisel o splošni ljudski obrambi, ki temelji na aktivnem vključevanju vsega prebivalstva v različne oblike obrambnih priprav proti morebitnemu napadu. Vrzel, ki se je ob tem pojavila na področju informativne dejavnosti, je zapolnila revija „Naša obramba", ki si je s poljudnim in zanimivim obravnavanjem številnih vojaških in drugih vprašanj z obrambnega področja utrla pot do tako številnih bralcev. Revija je doživela tak uspeh tudi zato, ker je del njene vsebine tako strokoven, da jo uporabljajo rezervni vojaški starešine ter pripadniki teritorialnih enot in mihce pri svojem idejnopolitičnem in splošnem vojaškem usposabljanju ter izobraževanju. Tako revija s svojo vsebino in obsegom učinkovito združuje zelo različne profile bralcev — od poklicnih vojakov in rezervnih starešin do civilnih bralcev različnih poklicev in šolske izobrazbe. VSEBINA IN POMEN Vemo, da je družbenopoh-tični pomen obrambnih priprav bistveno prispeval k razširjenosti revije in opredelitvi njene pestre vsebine. Razgrinjanje bistva notranjepohtičnih in zunanjepolitičnih vprašanj, analiza dogajanj s tega področja, svet vojaške tehnike in oborožitve, življenje in delo naših oboroženih sil, vojaški poklici in šole, naše vojaške in revolucionarne tradicije — vse to je zanimivo za vsakogar. Tako revija neposredno prispeva k obrambnemu izobraževanju širokega kroga bralcev ter jih motivira za aktivno udeležbo v vseh obrambnih pripravah naše samoupravne družbe. Šele z „Našo obrambo" smo Slovenci dobili prvo celotno revijo take vsebine in zasnove — če ne upoštevamo kratkotrajnega izhajanja vojaške revije „Front“ v slovenščini in delno usmerjenost tednika TV-15 za to področje. Revija je neposredno pripomogla tudi k nadaljnjemu razvoju slovenskega vojaškega izrazoslovja, h poglabljanju in odkrivanju izraznih možnosti slovenskega jezika na tem področju. Z ustanovitvijo „Naše obrambe" je tudi marsikateri naš družbenopolitični delavec ah strokovnjak dobil priložnost, da zastavi svoje pero in se uveljavi tudi na tem področju. Vsakdo, ki je zasledoval razvoj revije, namreč ve, s koliko strokovnosti in znanja se naši rojaki ukvarjajo z raznimi vojaškimi in drugimi vprašanji, čeprav niso poklicni vojaki in so brez ustreznih vojaških šol. Tako revija po svoje prispeva k uveljavitvi in oblikovanju tistih naših novinarjev in publicistov, ki so danes s svojim znanjem in peresom segli dlje od pisanja posameznih novinarskih zvrsti ali krajših študij s svojega interesnega področja. „NAŠA OBRAMBA" V ŠOLI Prosvetni delavci — bralci ■revije vedo, koliko pozornosti je v njej posvečene mlademu rodu. O tem pričajo številni prispevki s področja vojaške tehnike in oborožitve, odlomki iz naše slavne preteklosti ter številni odgovori uredništva mladim bralcem in sodelavcem. Še bolj pomembno pa je, da je uredništvo posvetilo veliko prostora sodelovanju mladih v naših obrambnih pripravah. Številne reportaže o obrambnih dneh in drugih prireditvah, v katere se vključujejo mladi, pričajo o izrednem zanimanju družbe za to, kako šola skrbi za tovrstno izobraževanje in vzgojo mladega rodu. (Foto: S. Krševan) / N ŽLAHTNO IZROČILO Slovenski kulturni praznik - 8. februar, dan Prešernove smrti, se je izoblikoval v času NOB v najtežjih razmerah, kot obet rojstva novega. Ideali osamljenega pesnika so postali program naprednega in osvobajajočega se slovenstva v skupnem boju jugoslovanskih narodov. Ko praznujemo Prešernov dan, vedno znova razmišljamo o njegovem pesniškem izročilu. 8. februar ne ostaja zaznamovan zgolj v koledarju. Ob tem dnevu vedno znova preverjamo, kako duhovna vsebina narodnega genija, njegove misli in ideje odmevajo v nas. Časovna oddaljenost med pesnikovim časom in sedanjostjo je velikanska, kljub temu pa so nam njegova sporočila, njegovi ideali in humanistično naznanilo blizu. So trajni, še vedno imajo programsko vrednost. Naš kulturni praznik naj znova obudi to žlahtno izročilo! 0 Prešernu in njegovem delu so rekli... IVAN PRIJATELJ Prešeren ni pokopal želja stremljenja in visokoletečih misli, katerih bolečine so hrana za človekovo dušo in odkup za življenje. Bili so trenutki, v katerih je dvignil glavo, zavzdihnil in uprl pogled v večne perspektive svoje velike pesniške duše. In zopet je hodil svetlo pot hrepenenja v daljavo, užival pesni- venski. Spričo nagle rasti narodnostne in demokratske zavesti evropskega izobraženega meščanstva in njegovih zaveznikov med proletariatom bi bil mogel biti v dobi med meščanskima revolucijama ogrožen ne le razvoj, temveč tudi obstoj naše narodnosti, če bi bila maloštevilna slovenska inteligenca še nadalje brezbrižna za posvetno litera- ški praznik pred oltarjem svoje duše in čutil nebo v svojih prsih. Ko se je vračal v vsakdanjost nazaj, v oni pekel, iz katerega že več ni mogel, kakor iz začaranega kroga, spodbadal se je s tako pesmijo, kakor je „Osrčenje“ (pozneje „Pevcu“), v kateri je vsa abeceda duševnega jezika najzrelejšega Prešerna . . . FRANCE KIDRIČ Mesto na čelu pesnitev, ki jih je dovršil Prešeren v Ljubljani, pritiče pač ,,Slovesu od mladosti", če ne iz kronoloških, pa iz idejnih razlogov: devetindvajsetletni pesnik se je po povratku v domovino globoko zamislil ob starostnem mejniku, ki ga tvori osemindvajseto leto, ko se začenja višina življenja. Ko je stopil mladi mož na resno po-prišče življenja, je začutil potrebo obračuna s svojo ,,mladostjo". Mnogo je hotel povedati pesnik v svojih prvih stancah: da fatalistično veruje v hudo usodo človeka, ki se je kakor on rodil „berač‘‘; da je že v mladosti spoznal, kako malo pomenijo v življenju ,,vest čista", „dobro djanje", ,,modrost", „pravičnost", ,,učenost", torej lastnosti, ki je v pravem gorenjskem ponosu mislil o njih, da jih ima; da kljub vsemu žaluje po mladosti, ko človek bridko ..spoznanje" brzo pozablja. Prešernu se je v njegovi prvi elegiji posrečilo nekaj, kar se posreči le velikim pesnikom: njegov neupravičeni pesimizem vpliva prepričevalno. ANTON SLODNJAK Usodna zveza z estetom in kritikom Matijem Čopom pa mu je odkrila globljj smisel pesniškega ustvarjanja, v, takem na-s rodu, kakršen je bil tedaj slo- turo v materinem jeziku. Zato ji je bilo treba dokazati, da more biti tudi njena prezirana materinščina organ poezije, kakor druge, že kultivirane govorice. In Čop je Prešerna pozval, naj ustvarja v romanskih pesniških oblikah slovensko sintezo evropskih literarnih tokov od antike do romantike in s tem slovensko pesništvo, ki bi po pravici moglo zanimati vsakega izobraženca. Prešeren je njegov klic sprejel in zložil v „ljubezen-ski periodi" vrsto erotičnih, miselnih in pripovednih pesnitev, ki so enakovredne umetninam najboljših evropskih pesnikov. MARJA BURŠNIK Prešernova genialna osveščenost je prerasla prostor in - as. Uspelo ji je najti nadvse zgoščen, povsem adekvaten izraz. Ker je tako slovenski in hkrati občečloveški, tako časoven in hkrati nadčasen, vsebuje njegov izraz elemente vseh slogov. Ne samo klasik, romantik, realist, Prešeren je v svojih simbolih tudi modernist. On gleda ,.temne zarje", kakršne šele današnji človek doživlja v vseh strahotah protislovne razklanosti; s tem, da lastno poduhovljeno doživljanje spaja s celotnim t\’ornim svetom, pa ga v modemih podobah in vizijah posreduje tudi bolj harmonični prihodnosti. EDVARD KARDELJ Smole, izrazit politični duh, pa je okoli leta 1840 nameraval izdajati ..Ilirske novice", z literarno prilogo ,,Ilirski Merkur", ki bi jo urejal Prešeren. Tudi ta poskus ni uspel. Zato pa je temeljito opravila svojo vlogo „Č,belica"., Četudi jo Je dušil teror ,:,Svete alianse", Je s svojim bojem proti, duhovnemu mračnjaštvu absolutizma in s svojim občečloveškim značajem opravila izrazito politično delo. ,,Čbelica" in Prešernov krog sta za nekaj časa postala središče slovenskega narodnega gibanja predvsem po zaslugi Prešerna in Čopa, ki sta se visoko povzpela nad slovensko zaostalost. ,Duha tega pesnika, " je dejal o Prešernu nemški pesnik in publicist Rizzi leta 1849, ,,se cenzura ni mogla polastiti in najnedolžnejša pesem je prosved proti nadzorovanju slovstva m policiji; sleherna pesem je izjava svobodnega duha...“ Tudi pri „Čbelici" niso vsi sodelavci pripadali Prešernovi smeri. Narobe, Prešeren stoji s svojim ožjim krogom precej osamljen v tem tabom. Toda celotna smer „Čbelice" je bila vendarle nasprotje nedemokratičnega prosvetljenstva v slovenskem narodnem gibanju in je bila zato glavni faktor njegovega napredka. BORIS ZIHERL Odnos Prešerna in njegovega kroga do slovenskega kmečkega ljudstva je bil odnos resničnih demokratov in patriotov: izhajajoč iz tega ljudstva so odnesli s seboj idejno neizoblikovane hernega knjižnega jezika, gradivo, iz katerega je edino moči oblikovati književni jezik. Izoblikovani književni jezik pa mu je bil predvsem mogočno sredstvo za kulturno dviganje ljudskih množic, orodje za duhovno povezovanje naroda in njegovo politično osveščanje. JANKO KOS Že na prvi pogled je očitno, da je Prešernova misel o nacionalnem občestvu dosegla z Zdravljico nove, morda dotlej še neznane razsežnosti. Pesem ne govori v imenu pesnika, ampak vseh ljudi, ki tvorijo slovensko skupnost s tem, da nosijo v sebi vrednote dobrih ljudi, se pravi, da posedujejo vrednote, kot so zvesta ljubezen, dobra dejanja, čista vest, pravičnost ali modrost in kar je še vrednosti, ki jih je Prešeren že na začetku tridesetih let priznal za temeljne lastnosti zares vrednega posameznika.. . Namen skupnosti torej ni več samo vzdrževanje kulturnega snovanja, v katerem naj se izkaže duhovna vrednost posameznikov, ampak je ta namen širši. Zdi se, da bi ga lahko formulirali takole: skupnost slovenskega naroda naj bo okvir, v katerem bodo lahko vsi posamezniki uveljavili svoje razno-vrsme vrednosti in zanje dobivali pravično plačilo. Stanje, v katerem bo tako plačilo zagotovljeno, se imenuje svoboda ... iz kitic, s katerimi zaporedoma napija mladeničem in dekletom, jih poziva v boj zoper sovražnike, nato pa konča z mislijo o enakopravnem sožitju vseh narodov, ob katerih bo torej tudi slovenska nacionalna skupnost našla zanesljiv obstoj, postaja opisani zaključek prav gotov. c v‘ c/o. ^ č v v ečIu-Z-hj r e J'■ŽO'. \ run »ttr-re -mL./* O Z' ,1“ ' >0 f M4 , „..C •jSe/ 7. a ur c iftcitk'-, r.L- r\ P*?- ‘d r. ;A' ^r / e /t ■ r * c/ / Išj.aotJ, j e A Htuj fJrk ^ ,, 7 ’ /-P-jfa Se -ruv e $ ^ /o« k* f .. ,i0 j ^ ja. {Z' mtž 1 rt? .Z .Oj !'-:x r r.fj, x 1 f f /(/'..!<( Nt njegove najglobje težnje in se bogati znanja vračali k njemu, ne da bi ga učili, kako naj še vestneje hlapčuje, marveč da bi ga dvignili k zavesti lastnega človeškega dostojanstva, ki neposredno vodi v revolucio-narno-demokratično negacijo vseh preživelih fevdalnih ustanov. Bilo bi namreč povsem nepravilno in nedialektično, gledati v Prešernovem svetovnem nazoru samo odsvit nemške klasične filozofije. Prešeren je bil idejni predstavnik slovenskega naroda kot naroda-zamudnika, ki je moral v svojem nacionalnem razvoju nanagloma preiti stopnje, za katere so drugi narodi potrebovali štiri, pet, šest stoletij; da omenimo samo nastajanje nacionalne buržoazije, oblikovanje nacionalnega teritorija, dozorevanje domače posvetne inteligence in domače posvetne literature. V nekem smislu lahko trdimo, da je slovenska književnost doživljala v Prešernu i svojo renesančno i klasično i progresivno-roman-tično dobo. Boj med Prešernom in zagovorniki ilirizma na Slovenskem je bil boj med globoko ljudskim, realističnim pogledom na narodno vprašanje in med idealistično-romantičnim pogledom ilircev, ki vsaj na Slovenskem ni mogel biti nič drugega kot antidemokratična iluzija, odtrgana od zemlje in ljudi. Ljudska govorica ni bila Prešernu že sama, po sebj knjižni jezik, toda bila mu je temelj sle- BORIS PATERNU Prešeren je razdrl naivni razsvetljenski optimizem 18. stoletja in se odvrnil od spodbudnega pesništva, ki je slonelo na njem. Življenje se mu je pokazalo kot nered in muka. Pokazalo se mu je kot neizprosen konflikt med namišljeno in resnično podobo sveta, med humanističnim redom duhovnih vrednot in vsakdanjim, funkcionalnim redom materialnih vrednot. Ta konflikt novodobnega sveta je v njegovem pesništvu totalen, ne pozna srednjih leg, izključuje vsakršno prilagajanje in izbriše možnost realističnega kompromisa. Gre še mprej: odpre se dvomu nad uspešnostjo človekovega upiranja, odpre se zavesti brezupnega sizifov-stva, odpre se absurdu, celo gnusu do življenja in naposled resignaciji. Pri njem ni mogoče prezreti jasne in ostre miselne krivulje, ki v strmem loku pada od heroizma v fatalizem, od filozofije upanja v filozofijo skoraj sodobnega absurda. Toda pri tem je za Prešerna zelo značilno nekaj. Znotraj omenjenega eksistencialnega toka nenehoma deluje protitok zavesti in volje, ki ne dopuščata, da bi se scela pomiril, sprijaznil s potjo v brezup in nič. Prešeren je najstrožji arhitekt slovenske poezije, in mirno lahko rečemo, tudi eden najstrožjih arhitektov svetovne poezije. Vsaka misel, vsaka povedna enota, vsak člen pripovedi, sko raj vsak vokal in konzopant je pri njem podvržen skrajno., nad-. zirani estetski meri in gradnji. IZ ŽIVLJENJA IN SPOZNANJA SO KALI POGNALE j Tak pevec se trudi, samoten živi, se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi. Kako bit’hočeš poet in ti pretežko je v prsih nosit’al’pekel al’nebo! Kaj Petrarkov, kaj nam Tassov treba pevcev je prijetnih? Slišim od butic neukretnih prašat’zdanjih, prednjih časov* Prišli bi že Slovencem zlati časi, ak ’ klasik bi bil vsak pisar, kdor nam kaj kvasi. Vsi vemo, da labod je nema ptica, tih je in miren, a tedaj zapoje, ko se iz smrtnih ran mu kri je vlila. Svet jem, naj ne bo zaspana, ki cveto ji zlata leta. Al’ srce mi drugo ustvari, al’počakaj, da to bit’ v prsih neha, - Bog te obvari! pred ni moč te pozabit’. Srce je moje bilo oltar, pred bogstvo ti, zdaj - lepa stvar. Da te ljubit ’ ni prezgodaj, tvoji mi pogledi prav jo. Vse misli 'zvirajo ’z ljubezni ene, in kjer ponoči v spanju so zastale, zbude se, ko spet zarja noč prežene. Zjasnilo se mi bo spet mračno lice, spet upanje bo v srcu zelenelo in ustom dalo sladke govorice. Ondan si začela, otrok pred, cvetet ’, že rož ’ca si cela, si hvala deklet. Gorje mu, v kogar se je zaljubila njih ena; nje ljubezen ne osreči, ker v žeji se ne ohladi goreči, dokler krvi ni prazna vsaka žila. Človeka smrt po zanj e, človeštva ne; naprej z njim, kar je storil zanje, živelo bo vselej. Žive naj vsi narodi, ki hrepenč dočakat ’ dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Kdo zna noč temno razjasnit’, ki tare duha! Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje! Veselja dokaj strup njegov je umoril: sem zvedel, da vest čisto, dobro djanje svet zanič'vati se je zagovoril, ljubezen zvesto najti, prazne sanje! Zbežale ste, ko se je dan zazoril. Modrost, pravičnost, učenost, device brez dot žal vati videl sem samice. Kranj’c ti le dobička išeš, bratov svojih ni ti mar, Icar ti bereš, kar ti pišeš, mora dati gotov d'nar! Življenje vredno bi bilo snovanje; saj res le slepec si lahko obeta, da del, ki v dobri veri so začeta, ne spali krivih nam sodba klepanje. Ne vidiš več, kako je v tla teptano, kar najbolj žlahtnega ima življenje, kako, kar treba vsem, je redkim dano, kako nadutež drzni le čaščen je, ki mu neznana je človeška cena, kako najboljših često trud zgubljen je. \______________________________________________J ŽIV STUDENEC Če neko osebo mistično povzdignemo, jo hkrati oddaljimo od ljudi. Genialnost Prešernovega duha zadobi življenjsko veljavo le prek njegovega umetniškega izročila; vsaka doba, vsaka generacija najde v Poezijah živ studenec narodnega in občečloveškega v vedno novi zgodovinski in individualni eksistenčni preizkušnji. Le velikanom duha, mednje sodi prav gotovo Prešeren, gre preprosto priznanje;: S Poezijami je podal trajno in vrhunsko umetniško izročilo, ki daleč presega svoj čas in je pomensko neločljiva sestavina domačega, občečloveškega in individualnega mišljenja in čutenja. Gledališče John Arden: »Živite kot svinje« Z angleškim dramatikom Johnom Ardenom se prvič srečujemo na odru ljubljanske Drame, vendar je dramatikovo ime znano tudi zunaj njegove domovine. Še posebno je zaslovel s komedijami, kot npr. ,,The Workhouse Donkey“ ali pa ,/irs longa vita brevis“. Tudi delo, uprizorjeno na odru ljubljanske Drame, je mikavno zaradi pereče problematike, ki jo obravnava. Vsebino komedije ,,Živite kot svinje" se da strniti v kratko zgodbo o beraških ljudeh, ki so jih preselili iz železniškega vagona v spodobno stanovanje. V soseščini stanuje urejena meščanska družina, ki vzvišeno gleda na robate prišleke. Osnova za dramski konflikt je tu. Marinar Sawney s svojo družino ni želel priti v to okolje, sosedje ga niso voljni sprejeti - seveda pa je vmes še kopica domislic, naturalističnih prebliskov, hotenih in nehotenih nasprotovanj. Svetova, med katerima ni stičnice; pod plaščem humorja in duhovitih prebliskov pa vendarle ostane priokus resničnega življenja in socialno-družbenih problemov. Kljub temu, da John Arden trdi, da je s to komedijo želel le zabavati, daje v njej vendarle več. Gotovo je ne bi mogli uvrstiti med vrhunske literarne dosežke sodobne gledališke ustvarjalnosti, toda s komedijsko osvetlitvijo in kritiko končka resničnega življenja na odru mikavno zaživi. Režija Zvoneta Šedlbauerja se odlikuje po živem ritmu, poleg tega pa je znal strniti raznorodne elemente Ardenove dramaturgije p strnjeno dogajanje. Songi Nece Falkove in Janeza Bončine, ki jih ni bilo lahko vplesti v igro, dobijo zadovoljivo vlogo. Režiser je prepričljvo povezal resnobo s humorjem in karikaturo ali celo grotesko. Lahko rečemo, da je Črna goflja pretirano akrobatski. Med nastopajočimi je čutiti strnjeno in povezano igro. Med vlogami izstopata Polde Bibič kot marinar in Majda Potokarjeva kot Rachel. Niansirana polnost igre obeh v različnih situacijah spada med njune najboljše odrske upodobitve. Seveda so tudi drugi igralci pokazali vživeto igro in so se ustrezno podredili komedijski zamisli. Jezikovna sproščenost je bila primerna, Mirko Mahnič jo je kot lektor učinkovito prilagodil. Scena Nika Matula je bila izrazito dvodelna, a usklajena z odrsko zamislijo. Taki so bili tudi kostumi Alenke Bartlove. Ardenova komedija „Živite kot svinje" pa je kot šolska predstava primerna le za zadnja razreda srednjih šol, ne pa tudi za začetna. Za učence začetnih razredov je bila predstava šokantno doživetje, kar pa navsezadnje ni Ardenov namen. Prav gotovo je bila na mestu uvodna beseda pred predstavo. Takih ,.uvodnikov" bi si želeli ne glede na to, koliko je odrska uprizoritev zahtevna. A. S. Na položaju III, 1974, armirano platno, akril, Klavdij Palčič Razstava Klavdija Palčiča Januarska razstava tržaškega Slovenca Klavdija Palčiča v ljubljanski Mali galeriji opozarja predvsem na njegovo najnovejše slikarsko upodabljanje. Nadarjeni umetnik je našemu občinstvu že znan: nekajkrat je uspešno razstavljal v Sloveniji, sodeloval je na Grafičnem bienalu, pa tudi nagrade, prejete v Italiji in Piranu, velilp povedo. Štiriintridesetletni slikar razstavlja tokrat izbor slik različne tehnike, skupen pa jim je neprisiljen angažiran tematski krog, ki v svoji posebni govorici ne dopušča literarno poenostavljene, jasne razlage: Iz slik Klavdija Palčiča seva razklanost današnjega človeka: nemoč človeka sredi velike civilizacije, ker se pod njenim loščem skrivata velika primitivnost in osamljenost. Ponekod zasledimo posmeh samozadovoljnosti človeka, hkrati pa občutimo njegovo krhkost. V primerjavi s prejšnjimi mm znanimi razstavami, se mm Klavdiji Palčič > t r O V t'