Posamezna številka
Izdaja In urejuje t MILAN PLUT, Cesta na Rožnik 84.5.
Neodvisno glasilo javnega mnenja
Izhaja vsak pondeljek
NAROČNINA: celoletno 12 din., polletno 6 din., četrtletno 3 din.
29. st.
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1921.
Leto I.
V očigled dogodkom na Madžarskem sklicujejo vse podpisane politične stranke
za danes v ponedeljek, 24. oktobra zvečer ©to r>ol šesti \u?i v veliki dvorani hotela ,Uniona* *.
ji
Jugoslovanska demokratska stranka, Jugoslovanska socialno-demokratska stranka, Narodno-socialistična stranka, Samostojna kmetijska stranka, Slovenska ljudska stranka.
Boli z verolomnežem Karlom!
Brez mnogo besedi — k dejanju!
Ljubljana, 23. oktobra.
Že v petek je prišel Karel Habsburški v Šopronj in v soboto je začel marširati — proti Budimpešti. Danes so se •že vršile 5 lun od Budimpešte praske sed karlisti in madžarskimi četami. Da so te praske samo prazna formalnost, o tem ni nobenega dvoma, ker Horthy je Karlov človek.
In mi, ki smo najbolj ogroženi po
fenrllstovskl agitaciji in posebno po ponovnem stopanju Karla Habsburškega na madžarski prestol? Naša vlada se «posvetuje», pošilja diplomatične note na vse strani in izgublja dragoceni čas.
Praznih besedi in diplomatičnih not je dosti! Mi vemo dobro, da se s tem ne doseže mnogo in ker smb močni dovolj, da napravimo konec tudi najnovejšemu Karlovemu puču, je dolžnost vlade, da takoj in nemudoma stori odločno dejanje, da zapove armadi — vkorakanje na madžarsko ozemlje.
Ne dovoliti Karlu, da se vsede na kraljevski prestol in ne dati Madžarom časa, da se zberejo za odpor, ker s tem samo otežkočimo resno akcijo, do katere bo neminovno moralo priti.
Naša armada bi že danes morala prestopiti madžarsko mejo. Ker se danes to ni zgodilo, naj se zgodi vsaj jutri, ker z besedami in diplomatičnimi notami ne dosežemo ničesar: potrebna so takojšnja in odločna dejanja!
stopanjem. Na seji je bilo dalje sklenjeno, da se ima takoj pozvati nekaj letnikov I. in IV. armijo na šestteden-ske orožne vaje.
Beograd, 23. oktobra. Danes je bila v Budimpešti izročena madžarski vladi kategorična nota Velike antante, v kateri zahteva, da madžarska vlada nemudoma izžene Karla Habsburga iz
države. Nota jo držana v zelo ostri obliki.
Beograd, 23. oktobra. Iz Budimpešte je prispela vest, da je kralj Karel poveril Rakovskemu sestavo vlade, v katero naj vstopijo med drugimi grofa Appony in Andrassy in kot minister zunanjih zadev dr. Gratz.
Italija solidarna z nami izpoinuje rapallski dogovor. — Pasic sc vrača. — Naše varnostne odredbe. — Vojaški vpoklici.
Beograd, 23. oktobra dopoldne. Da-
*e$ dopoldne se je sestal ministrski svet na posvetovanje z ozirom na prihod Karla Habsburga na Madžarsko. Prispela so tudi poročila iz držav male antante, zlasti iz Češkoslovaške, ki izražajo svojo solidarnost z nami ter se krokajo za najenergičnejšo akcijo, da se izžene Karel iz Madžarske.
dim so prišla v Beograd prva poročila o Karlovi najnovejši pustolovščini, je naša vlada takoj včeraj opozorila italijansko vlado (potom njenega poslanika v Beogradu) na obstoj proti-habsburgovskega dogovora, sklenjenega med Jugoslavijo in Italijo obenem
ne docela ozdravelem kralju, so vrača in je Pariz žo zapustil.
Naša mobilizacija ni odrejena, pač pa so pojačone naše varnostne čete na jugoslovansko - madžarski meji.
Popoldne ob 4. se nadaljuje ministrski svet, ki bo rešil vprašanje, ali je potrebno, da so za vzdržanje reda ua meji in za varnost proti karlistom pozove nekaj letnikov moštva na orožne vaje. Današnja jutranja «Politika», ki je sicer dobro informirana, jo prinesla vest o predstojeći mobilizaciji pri nas. Ta vest ni resnična in se demontira.
Iz Prage se poroča, da hoče Češkoslovaška vse storiti, da se izžene Karel
Razna antantini komentarji. Zahteve male antante. „Kar! živ Madžarske ne zapusti.“ Tudi Bavarci rešujejo Karla!
Dunaj, 23. oktobra ob 2. popoldne. I dostuje odstranitev Karla iz Madžar-Na tukajšnjih ententinih misijah pre- ske, marveč da se mora habsburška vladaje mnenje, da bo karlistovska ne-1 dinastija na Madžarskem končnove-
rapailsko pogodbo. Zastopnik Italije j? Madžarske.
je danes službeno sporočil naši vladi, da jo Italija v vprašanju Habsburgov-«ev z nami solidarna in da se drži ra-pallskega dogovora. Ta izjava je bila povsod sprejeta z zadoščenjem. Še ugodneje so bile sprejete vesti o dobri morali zagrebškega prebivalstva in o tem, da se je vsa Ljubljana izjavila za krepko akcijo proti pustolovskemu zlo-4mu, s katerim spravljajo Karlisti v nevarnost našo državo in evropski mir.
la Budimpešte so došla Beogradu zaupna poročila, da se tamošnji italijanski poslanik obnaša povsem pasivno. Madžarska vlada oficijalno nagla-ša, da ona nasprotuje vrnitvi Karlovi, vendar pa priznava, da se je zanj izja-til velik del armade, češ, Karel ima •krog 15.000 mož vojske. (V resnici je ima že danes okrog 60.000!)
Pašič, naš stari ministrski predsednik, ki se je mudil v Parizu radi alban-dWga vprašanja in na referatu pri še
načrtu, ki ga imajo karlisti proti naši državi’ Predvsem se nameravajo vreči na Prekmurje in Medjimurje!
Promet z Madžarsko je popolnoma ukinjen. Iz Budimpešte se poroča, da se jo mesto Szegedin izjavilo za Karla, ki je v Györu (Rab) ustanovil svojo začasno vlado in imenoval za ministre Apponyja in Rakovskoga.
Madžari so v zadnjem času zbrali na meji večje vojaške enote in opazilo se je tudi živahno premikanje madžarskih čet ob naši meji. O vsem tem' je naša vlada natančno poučena.
Beograd, 23. oktobra. Danes ob 4. popoldne jo vlada nadaljevala sejo. Prišli so tudi predsodniki vseh parlamentarnih klubov ali njih zastopniki. Vlada ja podala točne informacije o položaju, ki jo nastal vsled povratka Karla Habsburga na Madžarsko. Zastopniki strank so stavili na vlado razna informativna vprašanja in izjavili, da se zlagajo popolnoma z njenim po-
varnost v 48 urah odpravljena. Enten-tine misije v Budimpešti soglašajo, da so strogo legitimistični člani madžarske vlade, kakor Bethlen, Banffy 'n Horthy, ki so v zadnjem času delali karlistom vso mogoče koncesije, prišli sedaj v največjo zadrego vsled nepremišljenega in prenagljenega izstopa Karlovega, ter da so sedaj v rešitev Madžarske primorani, da se spuste v boj proti svojemu lastnemu vladarju. Obramba Budimpešte s Horthyju zvestimi četami sc zato ne sme smatrati za komedijo. Še nikdar ni zgodovina beležila tako tragikomičnega položaja, da morajo najzvestejši legitimisti prijeti za orožje proti lastnemu kandidatu. Horthyju in Bethlena namreč niso pustili v dvomu, da se smatra z lastnimi sredstvi tekom 24 ur iznebiti Karla iz Madžarske, ali pa da prično marširati čete male antante na Madžarsko. — Od verodostojne strani izve Vaš poročevalec ta čas, da je telefonsko in brzo,javno občevanje med Prago in Beogradom izzorelo v sklep, da se v pondeljek izda povelje za marš. Dalje sta jugoslovanska in češkoslovaška vlada dogovorjeni in odločeni, da jima ne za-
1 javno in tudi formalno odstaviti, kakor predpisuje mirovna pogodba, in bosta isto obvezo zahtevali od velike antante. Dalje bo mala antanta zahtevala v Parizu in Londonu, da se dejanski izvede v trianonski pogodbi izrečeno razoroženje Madžarske, in sicer pod vojaškim nadzorstvom male antante.
Ameriški zastopnik na Dunaju je izjavil, da po njegovem prepričanju Karel to pot Madžarske živ ne zapusti_____
Dunaj, 23. oktobra ob 5. popoldne. Iz Burgenlanda vrnivša se višja oseba je izjavila, da se nahaja v Burgenlandu več takozvanih «bavarskih kompanij», ki jim poveljujejo bavarski oficirji, moštvo je pa sestavljeno iz monarlnstov-skih prostovoljcev iz Nemčije. Te čete so v zvezi z. Orgeschi, Heimatwehren, Arbeitsbataillone, «Jagdkommando» in drugimi vojaškimi organizacijami monarhistične reakcije. Dotični izvestitelj je prinesel seboj tudi fotografije teh bavarskih čet, oficirjev z monokiji itd. — Prisotnost «bavarskih kompanij» v Burgenlandu dokazuje ozko zvezo karlistov z nemškimi monarhisti.
Dunajski klerikalci za Habsburžane.
Dunaj, 23. oktobra. Danes poživljajo vsi tukajšnji krščansko - socijalni listi na uvodnih mestih ljudstvo, da pomaga pri restavraciji Habsburgov-cev na Madžarskem. Vsi demokratski, komunistični in drugi napredni listi pa so izdali apel na meščanstvo in delavstvo, naj se oboroži kolikor mogočo, da gre z orožjem v boj proti eventualnim zločincem, ki bi poskušali monarhistični puč.
Dunaj, 23. oktobra ob 5. popoldne. V velenemških krogih se je pojavilo stremljenje, naj bi se sedanja avstrijska vlada razširila z vstopom socijalnih demokratov in Velenemcev v vlado. Dosedanje držanje avstrijskih krščanskih socijal cev namreč kaže, da se
nikakor ne nameravajo odločno izjaviti proti Karlovi pustolovščini, Velenemci so torej navezani na politično sodelovanje s socijalnimi demokrati.
Krščansko - socijalni klub je pod predsedstvom znanega prelata Seipel-a imel sejo, na kateri je bil sprejet zelo hladen sklep, naj se povratek Karla v Budimpešto smatra za zgolj zunanjepolitičen dogodek, v katerega so Avstrija nima povoda vmešavati, marveč naj raje počaka, ali bi ta dogodek mogel kaliti mir. Poziv, naj se delavci, dijaki in meščani prostovoljno javijo pod orožje, so prinesli le socijaluo-demokratski in velenemški listi, krščansko - socijalni pa ne! Legitimisti«-
na «Reichspost», glavni org'au avstrijskih klerikalcev, pa celo proslavlja karlisti&ni puč in piše n. pr.: «Če se Madžarski posreči, da izsili svojo samoodločbo, potem bo to uspeh vseh potlačenih narodov v celi srednji Ev-
ropi. (!) Naše oči še ne spoznavajo velikih sklepov božjo previdnosti...»
Volenemc Wanek je pa na shodu svojih volilcev že izdal parolo: «Skupen nastop vseh političnih strank v obrambo proti nevarnosti!»
Vesti Iz Madžarske si nasprotujejo. V čigavih rokah je Budimpešta?
Dunaj, 23. oktobra popoldne. Popoldne je dospela na Dunaj vest, da se je r zgodnjih jutranjih urah pričela v okolici Buda - öra, 7—8 ur od Budimpešto, bitka za glavno mesto med Karlovimi četami pod poveljstvom Oszten-burga in Leliarja, ter Hothyjevimi četami. V mestu sei čuje grom topov. Bu-dimpeštansko prebivalstvo je v največjem razburjenju in se zlasti boji mogočih pouličnih bojev. Horthyjevi bataljoni so povsodi postavili strojnice in topove, ter se utrjujejo v gradu. Povsod so nabiti lepaki, ki proglašajo preki sod.
Dunaj, 23. oktobra popoldne ob 4. Snoči je v pozni uri italijansko poslaništvo dobilo vest, da v Budimpešti organ izujoči se odpor Horthyjevih čet ne more računati na uspeh, ker so te čete ne samo maloštevilno, marveč tudi povsem nezanesljive.
Dunaj, 23. oktobra popoldne ob 4. Pravkar prihajajo na Dunaj vesti, da so budimpeštanske čete strmoglavile Horthyja ter se izjavilo za Karla, ki pa še s svojimi četami ni prispel v Pošto.
Praga, 23. oktobra ob 6. Karel jo s svojimi četami prispel na 5 km daljave
pred Pošto, kjer je pa Horthy s svojimi četami zaustavil Osztenburga in ga vrgel nekoliko kilometrov nazaj.
Zagreb, 23. oktobra. Madžarski dopisni urad poroča:	Pokvarjene želez-
nične proge so zopet popravljene, tako da se je mogel nadaljevati transport sedmih vlakov Karlovih čet proti Budimpešti. Bitka pred Budimpešto se nadaljuje. V dobro informiranih krogih pa trde, da je bitka samo navidezna, da se pričaka pojačenja iz province. Po vesteli iz Zapadne Madžarske se nahaja med Karlovimi četami tudi večje število vstašev iz takozv. «Burgen-landa».
Dunaj, 23. oktobra. Iz Budimpešte poročajo, da vlada v dobroinformiranih krogih mnenje, da je upor Horthyja proti četam Karla Habsburga samo navidezen, ker stoji ž njim v zvezi in je bitka pred Budimpešto samo pesek v oči javnosti in posebno zunanjemu svetu, ter da se pričaka, kako bo stvar sprejeta od sosedov. Trdi se, da se v Karlovi vojski nahajajo tudi «hrvatski dobrovoljci», znani iz procesa Šuflaj.
Solidarnost med Prago in Beogradom.
Praga, 23. oktobra. Na današnji seji ministrskega sveta je izjavil predsednik Masaryk, da češkoslovaška stoji trdno na strani Jugoslavije, da jo bo v vsem podpirala, posebno pa v vseli I
korakih, ki jih bo storila proti restavraciji Habsburgovcev na Madžarskem. Sklenjeno je bilo tudi, da se vpokliče nekaj letnikov na orožne vaje.
Hudi boji med Poljaki in Nemci v Gornji Šieski.
Dunaj, 22. oktobra. Tukajšnje antan-tine misije so danes opoldne dobile poročila, da so se vnele v gomješlezijakem glasovalnem ozemlju hude bitke med Poljaki in Nemci. Obenem se poroča, da so sovjetske čete pričele napad na poljsko iztočno mejo. (Prva vest je verjetna, ker so bile v Šleziji čete monar-
histovskih oficirjev in dr. že zdavnaj ]>npravljene na napad proti Poljski, čim pade odločitev pri Vrhovnem svetu. Kaj je z drugo vestjo, bodo pokazala poročila v prihodnjih dneh. Morda,1 gre za čete drugega habsburgovskega pustolovca Vilima Višivanega (nadvojvodo Viljema) v iztočni Galiciji.)
PAPIRNICA V MEDVODAH V OGNJU.
Ljubljana, 24. oktobra. Tik pred sklepom lista doznavamo, da gori papirnica v Medvodah - Goričanah. Posameznosti nismo mogli doznati, omenjamo pa, da je pri požaru dvojica ponesrečila. Ljubljansko gasilno društvo je odšlo na kraj nesreče, da sodeluje pri gašenju požara.
OGENJ V BEOGRAJSKEM PRISTANIŠČU.
Beograd, 23. oktobra. Danes se je vnela na savskem obrežju ladja, natovorjena z bencinom. Posrečilo se je požar omejiti in tako odvrniti nevarnost, da začno tudi bližnje ladje goreti. Požar je vzbudil veliko pozornost, ker sc je dvigal črn dim gorečega bencina visoko v zrak. Ladja je last neke banke. Škoda se še no da natančno preračunati, ceni se pa od priliko, da znaša več kot en milijon dinarjev.
CarOTor krmwila številk»
Pod tem naslovom je izšel v beograjski I zakopanih družin! In vse to je dala Srbija
«Politiki» naslednji članek prof. St. Stanojeviča:
Pred nedolgim časom je izšel geografsko - statistični atlas nemškega profesorja Hickmanna. V njem se nahaja tudi statistika svetovne vojne. Po tej nemški statistiki je izgubila antanta v svetovni vojni na v boju padlih, umrlih in na padanju povišanja prebivalstva, 23,300.000 ljudi. Centralne sile so izgubile 13,700.000 ljudi. Skupaj je torej človeštvo izgubilo v tej ▼ojni okolu sedemintrideset milijonov ljudi.
Procentualno, po številu prebivalstva, je najmanj izgubila Amerika (0.4 odstotke), potem Anglija (3.7), Belgija (4.7), Rumunija, Italija, Bolgarska in Turška (po 6 do 6.5 odst.). Največ so izgubile: Francija (8.5), Rusija (9), Nemčija (9.3) in Avstro-Ogrska (11). Ampak nad in pred vsemi njimi v tej krvavi vrsti stoji Srbija 8 23 odstotki. Vse države skupaj, ki so Sodelovale v vojni, so imele povprečno 6.5 odstotkov izgub, Srbija pa sama 23 •dstotkov!
Človeka strese mraz pri pogledu na te številke in ko pomisli, kaj one pomenijo, toliko pobitih ljudi, koliko uničenih eksistenc, koliko porušenih ognjišč, koliko
prostovoljno, zavedno, rada, brez godrnjanja, in brez vzdihov, brez protesta in brez poze. Ona jo vse to dala v plemeniti, nesebični želji, da osvobodi brate od Triglava do Djevdjelije, da jim da svobodo in življenje.
In ko je bilo to doseženo, so je Srbija, razbita in izmozgana, z radostjo in resnostjo zopet dala na delo za svojo obnovitev in za zidanje sedaj velike, skupne hiše. Pri tem delu je ona bila sprejeta najprej z nezaupanjem, potem pa s psovanjem in zasmehom. Napake posameznikov so se generalizirale in vpisovale na račun celi Srbiji, posmehovalo se je njenemu kožuhu in opanku, ker nista bila simbol kulture, njena volja za delo in napredek se jo napačno tolmačila in' zlonamerno razlagala. V času, ko se urejujejo krvave številke vojnih žrtev, po katerih ima Srbija nezavidno slavo, da se nahaja na prvem mestu in daleč pred vsemi — Srbija doživlja, da jo najgrše psujejo ravno oni, ki jim je ona dala svobodo in življenje.
Te psovke ne bolijo, ako prihajajo' iz provincijalnih malih listov, ki jili pišejo nezreli eksaltirani ljudje, nevravnoteženi in novračunljivi, ali boli ono, kar se piše v listih, v katerih sta včasih pisala Štros-
majer in Rački. Ko bi ta dva moža mogla videti, kako njuno nekdanje glasilo seje sovraštvo med sinovi istega naroda v času, ko so se Srbi in Hrvati končno našli pod eno streho, kako to glasilo z uspehom tekmuje z nekdanjim delom in pisavo «Neue Freie Presse» — oba bi se gotovo odrekla svojih nedostojnih potomcev, ki s takim svojim delom d e me utirajo vse njuno življenje.
Nihče ne misli, da niso umestna mnoga in opravičena očitanja. Ali razlika'je v načinu, kako se očita in s kakim namenom. Vsi smo mi slabo govorili o Srbiji pred vojnami in dokazovali, da v njej nobena reč ni dobra. Za najslabše reči se je vedno govorilo: to je samo pri nas mogoče. Ali mi smo zmerjali Srbijo tako, kakor roditelji zmerjajo svojo deco. Iz našega zmerjanja je govorila naša ljubezen do nje in globoka želja, da se popravi ono, kar ni prav. Sedaj pa oni, ki zmerjajo Srbijo in ono, ki so jim iz Srbije prinesli svobodo, psujejo iz sovraštva in zlobe.
Mi bi radi tega morali obupati, k« bi j ne bili prepričani, da prihaja nova geac-racija, ki bo pravilnejšo presojah», ki Im boljše razumela besede krvavih številk i» ki bodo zmerjale državo in vse njene i* j stitucije, ki bodo' dokazovale, da je (država) poslednja na svetu — ali ki bod* ljubile svojo svobodno državo nad vse, kakor smo mi ljubili našo drago Srbije, ki je žrtvovala 23 odstotkov svojega pre
j bivalstva v nesebični borbi za osvobodi I teh svojih bratov.
Ta lepi članek je napisan očitno na a»
I slov zagrebškega «Obzora», nanaša se pa j vsaj deloma tudi na naše razmere in zato I smo ga priobčili, da se nekateri naši listi in ljudje malo zamislijo in začnejo resnejše in treznejše presojati razmere in komentirati dogodke. Ne s sovraštvom in J nadutostjo, temveč samo v slogi in z ljubeznijo v srcih moremo zgraditi našn j mlado državo, da bo ona taka, da bomb I ponosni na njo in zadovoljni z njo.
Jfa branika slovenstva m jugoslovanstva,
ali «Kulturnih delavcev» — «imenitna dela».
Sestali so se, eni pravijo, da na inicijativo «Društva slovenskih leposlovcev», drugi pa, da na inicijativo «Matice Slovenske», «najboljši med najboljšimi, pred-stavitelji naše umetnosti in kulture» (pravi «Slovenec). Ti najboljši med najboljšimi so med drugimi gg. Kimovec, Kraigher, Zorec, Lončar, Kogoj. G. Šerkota ni bilo. Niso povedali, ali velja pevsko društvo «Ljubljana» kot predstavitelj kulture ali umetnosti ali obojega. Pač pa so gospodje —: radi odklanjaje boljše informacije — sprejeli resolucijo:
«Ob glasovih, ki sporočajo namero ministrskega sveta, da se odpravijo posamezne fakultete ljubljanskega vseučilišča, protestirajo slovenski kulturni delavci, slovenski kulturni zavodi in slovenska kulturna društva zoper vsako tako namero, ker smatrajo, da bi bil s teni oškodovan življenski interes slovenstva, čigar celokupni program je prav tako bistveni del kulturnega in gospodarskega progra-ma jugoslovanskega, kakor sta njegova bistvena dela program srbstva in lirvat-stva. Ni je skupnosti in ni edinstvenosti v naravi, ki bi ne sestajala iz prvin. Cim popolnejše prvine, tem popolnejša tudi sestavina. Zato je ideja, ki zaideva demontiranje slovenstva, nesrečna in škodljiva zmota. Zločin zoper jugoslovanstvo bi zagrešil, kdor bi hotel odpraviti že obstoječe narodne dobrine. Naloga države je, da te dobrine ščiti in jih do najvišjih ciljev izpopolni in zgradi. Zato smo tudi mnenja, da ne gre varčevati pri potrebah narodne kulture, ki skrbi za dušo naroda, ko je prilike dovolj, da se omejijo državni izdatki na manj škodljiv in manj boleč način.»
Na konventiklju je bilo z oficielnimi povabljenci skupaj dvajset oseb. Resolucija pove, česa se gospodje boje: Demontiranja. Kdo to želi, kdo koče demontirati, tega gospodje niso povedali. Konventikelj je imel zopet enkrat nalogo, da podpre politično laž, ki jo širijo zakulisniki, da je namreč nekje nekdo, ki hoče demontirati. S to konstatacijo odpade potreba vseh nadaljnjih razjasnjevanj. Ce doslej gospodje niso hoteli vzeti na znanje pojasnil, tem tudi nova pojasnila ne bodo pomagala. Enim gre za zgolj osebne ambicije in zgago, nekateri so prišli kakor Pilatus v «Credo», zadaj pa straži «Slovenec», da opravijo «najboljši med najboljšimi» ... borbo za teološko fakulteto in za hujskanje nerazsodne množice v politične svrhe. Slovenski kulturni delavci, ne vsi, ampak le «najboljši», vrše svojo nalogo požrtvovalno in nadomeščajo manjkajočo kvaliteto in kvantiteto svojega resničnega kulturnega dela... s povzdignjenim glasom. Klerikalci pa hvalijo reševanje kulture.
Zanimivo je tudi še to, da so se isti ljudje lani ustili proti demontiranju slovenskega gledališča. Nemara pripisujejo sebi v zaslugo, da gledališče letos še stoji. In nemara bodo ti gospodje še kmalu pisali — in klerikalci jim bodo to potrdili, — da je slovenska univerza, slovenska svoboda in obstoj Jugoslavije sploh zasluga ... gd. Kimovca, Kogoja in Kraigherja. Pri prihodnjih volitvah bodo najboljši med najboljšimi kandidirali gospoda Prepeluha kot ljubljanskega koalicijskega
kandidata na programu kulturnega b»ja za teološko fakulteto, če mu do takrat ne izpodnesejo šans gg. Kraigher ali Erjavec ali Pegan ali Kimovec...
Suša, draginja in gospodarstvo.
«Slovenec» ima redkokdaj kakScu pameten članek. To pot ga je pa imel, pa seveda no v političnem, ampak v gospodarskem delu. Kdo ga je napisal, ne vemo, članek pa v polnem obsega ponatiskujemo, ker je njegova vsebina res dobra in gospodarska brez ozira na strankarske spore:
Letošnja suša nam je vzida skoraj polovico kmetijskih pridelkov. Razo» žit in po nekod krompirja, jo izpadel; človeških živil ogromen in kar je najhujše — nenadomestljiv. Poč^ kati moramo do prihodnje jeseni; d» tedaj smo navezani na pridelano letino in na uvoz. Če upoštevamo silno lakoto, ki vlada v Rusiji in ki po svojem vplivu, da so ne bodo mogla pri manjkajoča živila dobivati iz inozemstva, vidimo, kakšna tužna prihodnjost nas čaka.
Nujna in korenita odpomoč je. polnima. Razni predlogi merijo »ut tis, kako to pretečo življenjsko katastrofo-vsaj ublažiti; o preprečenju ni misliti. Od teh nasvetov ima za mestno i» kmečko prebivalstvo največji pomen: samopomoč. Od posameznika, od rodbine, od naselbino in vasi, od občine, vse naj prešine samo ta pomoč. Kar nam je narava odvzela na eni strani, skušajmo si pridobiti na, drugi strani, ker le potem se vzpnemo do ravnotežja. To pa dosežemo le z lastno inicijativo, in sicer 1.) z del o m, 2.) z vareč e v a n j e m.
Delo posameznika, rodbine, naselbine, vasi, občine, naj se poveča. Ce je bil vsak desedaj priden, če je vestno izvrševal svoje dolžnosti, naj pomnoži svojo delavnost; se to in to more napraviti itd. Ce je zgodaj vstajal in si tu pa tam privoščil počitek, naj poveča svoj delavni čas in naj si prikrajša počitek. V večjem delu dobi posameznik sredstvo, s čimer od sebe odvrne nasledke draginje. Isto vrija v večji meri od rodbine, vasi, občine itd. Le z neumornim delom moremo od narave pridobiti, kar nam jo lotos odrekla.
To delo je tako mnogovrstno, da, je nemogoče s primeri nasvetovati, kaj naj se vse zgodi. Vsak posameznik, vsaka rodbina itd., mora sama vedeti, kaj je treba, da se ta smoter doseže,
Ce smo z večjim delom pridobili sredstva za vzdrževanje, našega življenjskega obstoja, moramo z varčo-v a n j e m skrbeti, da se naši izdatki tako v gotovini, kakor na upravi, sa blagu, na življenjskih zahtevah, na živilih itd. kolikor mogočo zmanjšajo. Ozrimo se okrog sebe! Kakšna potrata vlada povsod:	pelji so po železnici,
vstopi v trgovine, poglej v gostilno in zabavišča, poglej nošo in obuvalo; opazuj rodbinsko življenje, zlasti v zidanicah vinorodnih krajev; e[>azuj nedoraslo mladino, življenje poslov in delavcev — kakšna razsipnost! Poglej v našo žitnice, skednje, hleve; kolik« dragocenega blaga, s etam nepotrebno uničuje, dočim se njega imetnik zabava ali so mu nevede dela Skoda na blagu.
ki je «edaj nona/iomostljiv — kolika brezskrbnost in malomarnost!
Tu je treba zgleda, pouka, svarila In resnosti, da se to Škodo odpravijo. Kaj nam pomaga dobra letina na žitih, dobri vinski in krmski pridelek, če to narodno imovino lahkomišljeno izdajamo in ne računamo ž njim do prihodnje jeseni.
Ce bo posameznik, če bodo rodbine, vasi in gbčino začele sedaj pral zimo s skrbno in varčno oddajo tega narodnega premoženja gospodariti, potem imamo upravičeno upanje, da bo katastrofa manjša in ne; bo prišlo do skrajnosti — do obupa in njega strašnih posledic. Sicer smo izgubljeni; brezmejna nesreča nas bo objela in uničila.
V roka našega kmečkega prebivalstva je položen obstoj našega mestnega prebivalstva: obrtništva, uradništva in delavstva. Od njega umnega oskrbovanja in izdajanja naših pičlih pridelkov zavisi, kakšno spomlad in poletje bomo dočakali!
Dolžnost naše državne uprave je, da z vso resnostjo izda potrebne odredbe in jih vzdržuje v pregledu, da se naši kmetijski pridelki obdrže za vzdrževanje našega naroda v domovini ter se sleherni pouč io neobhodni potrebi varčevanja ž njimi v korist sebi in celokupnosti.
Našim občinam pa svetujemo, da skušajo s previdnim gospodarjenjem Ul 55 vpeljavo zalog (žita), življenjskih živil za občinske reveže, delavce in male sloje prebivalstva skrbeti za to, da ti Občinarji ne postanejo katastroa za ob-
AH ste pre5lta.ll ta članek? Dobro! Seti a j pa pride drugo poglavje, namreč suša, draginja in politika.
«Slovencu» se je namreč pametni gospodarski članek pripetil samo slučajno, ali kakor pravimo, po nesreči. Njemu je suša sicer ravno dobrodošla za hujskari-jo, ki je glavna naloga tega lista in pa «lih gospodov, Id vede in hote vodijo politiko zapeljevanja in blatenja. V rav-«oisti številki, v kateri je «Slovenec» prinesel lepi in dobri svoj gospodarski članek, tiskan odzadaj in z najmanjšimi črkami, je pa napisal na prvi strani in z
vollkimi ork;L;iLi	«narodnega
poslanca» klerikalca in profesorja Sušnika, ki si je dal napraviti na poljedelskega ministra Puclja interpelacijo. V tej interpelaciji, napravljeni samo za to, da jo bo «Slovenec» prinesel, da poduči duhov-■e gospode, kako naj hujskajo s sušo po deželi, pravi ta poslanec: Suša je in vsega primanjkuje, repa, korenja, koruze, krompirja, pese, slame, sena, krme. Kmetje m o ra,jo živino prodajati, spomladi ne bo živine niti denarja, trgi in mesta ne bodo imeli hrane, draginja bo rastla. In kaj zahteva dični poslanec SLS? Pravi, da bi ministrstvo moralo misliti na to, da spravi iz Srbije, Srema in Banata k nam krmo, seno, peso M. Minister pa do da-*es ni storil svojo dolžnosti! Kaj ste storili, gospod minister in kaj mislite s teliti?
Če poslanec kaj zahteva, mora tudi vedeti, kako naj se dotična zadeva izvode. Toda Sušniku in njegovim ljudem ni za to, da bi kaj napravili, ampak le za to, da bi hujskali. Zato tudi ne povedo, kako se naj posestniki v Sremu in Srbiji prisilijo, da no izvažajo sena in pese, temveč da dajo ta krmila ravno v Slovenijo, ko vendar takoj v njihovi bližini ravno tako vsega primanjkuje. Eselesarji pravijo, da jo minister za to tu, da iz-tuhta, kako naj so to napravi. Poslanci so pa samo za to tu, da nič ne iztuhtajo, ampak le, da pišejo interpelacije?
Da pa Je Sušnikova interpelacija napravljena samo v hujskaške svrhe in da danes ni ministra pri nobeni stranki, ki bi mogel zabraniti izvoz onim pokrajinam ■afie državo, ki živo od izvoza, dokazuje «Slovenčev» bratec «Domoljub», kjer je Sušnikov tovariš iz iste stranke in istega kluba napisal in podpisal članek «Nakup živine za izvoz». Temu članku smemo dati radi Brodarjevih strokovnih sposobnosti naslov:
Suša, gospodarstvo in kšeft.
Štednji čas se iz naših krajev izvaža veliko število živine, kar je iz gospodarskega ozira zelo pametno, da bode kmet zamogel ob velikem pomanjkanju krme preroditi čez zimo vsaj še plemensko živino, katero nujno rabi za svoje gospodarstvo. V prvi vrsti seveda pridejo tu-
v prvi vrsti od mestnih ljudi, večkrat zabavljajo in se pritožujejo češ, vse bodo izvozili, kaj pa bomo mi doma jedli.
Seveda to govorijo ljudje ki gospodarskih razmer kmeta ne poznajo. Pameten gospodar nikdar ne proda svoje živine več, kakor jo je prisiljen prodati, ker si s preveliko odprodajo živine oškoduje svoje posestvo. Dober pridelek zavisi v prvi vrsti od gnoja. Ako ima posestnik več živine, ima več gnoja, ako ima več gnoja, več pridela, kar ve vsak gospodar in zato vsak redi živine, kolikor le največ more. Zato je nespametna misel in neupravičen strah nekaterih ljudi, da bi naš kmet radi dovoljenega izvoza, odprodal preveč svojo živine. Odprodal jo bode le toliko, kolikor jo je prisiljen ob letošnji hudi suši.»
0 suši in krmi pravi Brodar:
«V treh do štirih mesecih bi torej kmet toliko dal za ki-mo, kolikor bi bila njegova živina vredna. Ali bi ne bilo to nespametno gospodarstvo? Ali bi ne bil to gospodarski grob za kmeta samega? Ob takem gospodarstvu bi se naš kmet v enem letu tako zadolžil, da težko še kdaj iz-lozel iz njega. V tako gospodarstvo našega kmeta vendar ne more nihče siliti. Ne učite našega kmeta gospodariti. On že sam dobro ve in zna, kaj mu je treba ob takih izrednih slabih letinah ukreniti, kakor je letošnja. Treba bi bilo le, da bi našega kmeta malo več poslušali in upoštevali njegove želje, namesto da se zabavlja čezenj po gostilnah in kavarnah. Tako bi bilo boljše za vse, ne samo za kmeta. Vsled letošnje suše bodemo trpeli vsi brez izjeme: kmetje kakor meščani.»
Kdo ima sedaj prav? AH Brodar? Ali pisec gospodarskega članka? Ali Sušnik? «Slovenec» bo zabavljivo trdil, da vsi trije, in bo poslal v boj zoper draginjo hujskat svojega duhovnega sobrata Rupnika od Nese se, da bo stavil vladi ultimat, naj... suša takoj preneha. «Jugoslavija» bo pa napisala še enkrat iz peresa čuvenega Figljafoglja, ki se razvija v prvovrstnega gospodarskega strolrovnja-ka, da nič no stri, če pada valute in vse slabe valute po celem svetu, kajti da pada naša valuta, tega ni kriv nihče drug, ko samo urednik «Pondeljka», zato volite pri prihodnjih volitvah vsi uradniki in zasebni nameščenci le one kandidate, ki jih priporočajo «Jugoslavija», «Slovenec» in «Avtonomist», ker bo potem valuta, takoj boljša, suša odpravljena in krme dovolj, če ne za uradnike in nameščence, pa vsaj za... klerikalne in nesesesarske agitatorje.
Takšna je zveza med .sušo, draginjo, gospodarstvom, politiko in — kšeftom.
Kabaret Habsburg.
Eden izmed Habsburgovcev nastopa po dunajskih kabaretih v svoji stari admiralski uniformi. Drugi je neslavno končal lota 1918 c. in kr. dunajski kabaret in se sedaj zopet pojavlja na Madžarskem. Tretji jo pa odprl ukrajinski kabaret. «Špasna» rodbina!
Po prevratu je nadvojvoda Viljem Habsburg ubežal v Ukrajino k Petljurov-cem, kojih general je pred kratkim ubežal v Rumunijo, naučil se jo nekoliko po ukrajinski, približno toliko, kakor je Franc Jožef znal slovonski (Zivioooo, bum, bum!) in si sedaj predstavlja, da! postane morda v kratkem ruski ali pa vsaj ukrajinski vladar. Njegovi kamera-di v armadi eo mu dali svoječasno ime «Višivani», kar pomeni toUko, kakor da je neprestano našemljen z žaifo in pudrom in dišavami, kakor dunajsko babnice. V petljurovski vojski si je mož po tem vzel to ime za svoje in Evropa no zna sedaj bivšega nadvojvodo Viljema Habsburga pod njegovim kabaretnim imenom Viljem Višivani... Ta mož dela to, kar drugi s tronov pregnani člani njegove rodbine. Potepa se po svetu, išče raz-1 j'‘j 7'vez, kuje zarote in vodi «visoko politiko» s pomočjo Vatikana, raznih ple-mpnitih vlačug, prejšnjih generalov in nekaterih monarhističnih bankirjov v Berlinu in Miinchenu. Včasih se pelje tudi v Italijo in včasih skoči pogledat k «svojim zvestim» pri Peti surovi armadi. Včasih pa veriži na debelo z raznimi akcijami in dni go robo, da ima ob čem -i veti, in sicer dobro, kakor je bil prej vajen na naše stroške. Seveda se redno oglaša tudi pri Karlu «Bedastem», ki je bi! nekoč naš cesar in smo ga potem pognali z njegovim rumom vred. Pri Korlnu so se po-
zopet spravila «svojim ljubim narodom» za vrat. V Hartensteinu so se sestajali razni organizatorji in propagatorji, tja so romali razni Dvorzaki, Ludendorffi, Tvškoviči Šušteršiči, Franki, Gagliardiji, razni škofi in baroni, grofi in generali in mnogo vojvodinj, grofic in nadvojvodinj, da so gospodje imeli tudi kaj za zabavo. Uspeh teh posvetovanj in sestankov je vzdrževanje raznih monarhistično-nacio-nalnih «Orgeschov», ki so delale nemir v Zgornji Slezi ji in drugod: tudi koroški Heimatdienst je dobival od njih denar in orožje. Ruske ujetnike, Ukrajince in druge reve, ki se še potikajo po Evropi okrog, so pa zorganizirali v Arbeitsgemeinschaften, da jih pozneje še kdaj po-, rabijo za vsenemško in habsburško mon-! arhistične cil je.
Višivani se je v zadnjem času bavil na j Dunaju, v Monakovem, na Rabensteinu in Hartensteinu in v Berlinu in njegovi agenti so zbirali razne ukrajinske kaline na njegov lim. Tudi si jo gospod Višivani dal napisati ukrajinske pesmi in pripovedke in jih je potem podpisal, kakor
Stari znanci.
Ze zopet poje naš kopun!
2o zopet piše naš Bračun!
Da to pot kdo bi šel za njim, si fant izbral je — psevdonim.
Seveda hoče mož s citati iz «Njive» dokazati, da je delo najboljših naših političnih mož — škodljivo. Mož, ki ni sposoben, da napiše eno pametno misel in ki po svojem delovanju ni vreden, da drugim čevlje sezuje, — ta mož si upa spravljati se na «Ponde-Ijek» po vsem tem, kar je doslej sam napisal? In ta mož opozicije, ki se dela, kakor da hoče delati za dobro žurnali-stiko, ta mož ja v glavnem glasilu laži, psovanja in zabavljaštva, v «Jugoslaviji», bil v času Peskove afere najboljši njen sotrudnik! In to's polnim imenom! Bračune moj, ogledalo v roko, in najprej potegni sebe za ušesa! Potem si pa oglodaj «Stražo», «Jugoslavijo» in druge kloako, ki jih hoče «Ponde-Ijek» pobijati] — Toda, čemu da pra-
da je on tisti pesnik in piute^	d “	^
Cernu?
V naprej moramo po zagrizenosti tega člankarja soditi, da on noče in ne bo hotel slišati, ker že v naprej ni dobre volje, ampak ima slab namen delati zgago. Samo v to svrho in s tem namenom se je oglasil in samo to je delal. Le v to svrho je tudi citiral «Njivo», sicer je itak ne bere.
Gospod je pač star znanec znane vrste. Takšnih znancev jo v Sloveniji še vse polno, in ni čuda, da so se zbrali okrog Figljafoglja in njegovih protek-torjev. «Krepak zabavljaški zalet in brezmejna naivnost.» Sedaj pa le piši še dalje, prijatelj, za svoje ... »ideje»!
je prideloval priljubljenost med Ukrajinci.
Tiskal je pa svoje stvari v listu «Ukra-jtinskoje Slovo», ki ga izdajajo njegovi plačanci z njegovim denarjem. Tudi si je naročil cele vagone svojih slik, da jih njegovi agenti lepijo po škatljicah, krtačah, steklenicah itd., ki se prodajajo po Ukrajini in Iztočni Galiciji.
Drugi kabaretniki Habsburgovcev so se pa drugače potrudili.
V avgustu tega leta se je vršila na Dunaju velika konferenca, ki jo je sklical gospod Višivani in na katero se je pri-teplo polno lačnih gobcev iz raznih kotov Evrope. Posledica tega sestanka je bila, da se bodo sedaj Orgeschi ustanavljali tudi po Ukrajini.
Med tem časom je pa postala zrela tudi J druga bula na vratu Evrope. Gospod j Kori je po svojih pristaših na Madžarskem dal vse lepo pripraviti in se pripeljal moderno, z aeroplanom, iz Švice najbrže Čez Bavarsko na Madžarsko. Tu hoče biti kralj. Ne vemo, ali je on bolj vreden taksnih podanikov, ali pa so ti podaniki bolj vredni takšnega kralja.
Karlov povratek pomeni hudo novar-nošt. Njemu namreč ni dovolj, da pride ,	....	..	,	.
sedet v svoj ljubi Magyar Orszag, kjer i V «Jugoslaviji» pravijo, da imamo na ga baje pozabiti no morejo, ampak rad bi, I 'tiranskem morju nekakšen prestriž. Ni-da poseže tudi po nas. Seveda tudi ne | so povedali, ali mislijo na striženje _v Rainere pozabiti svojih palač na Dunaju in I-dlu, ali pa je onim pn «Jugoslaviji» kaj pa auf den dummen Kerl von Wien. Zato ! Postriženo.
je v nevarnosti obstoj avstrijske rep,ib- i rl *Jutru''	° «aneleških demar
like; pa tudi Cehi in naša demokratska i f1’' KaJ so Anfiležl’ nam ^ nifio P,)ve-ujedinjena in svobodna Jugoslavija si ne i ^ ?ato cno nov.ico razumel, samo bomo pustili pljuvati v skledo od visokih I1118].1’. k‘8t> ^' ProPlR;lvalL	.
gospodov, ki nam hočejo po vsej sili vla- ! P.rl. <<Narod“’> Pa 116 mioref Pribiti na r *	i	vezirje m paSe m se zato bore «z odpr-
Zato pomeni najnovejši kabaret Habs-i	Naktoref «velikega re-
burg za nas manj zabave in več skrbi. V £ 80 nnkl mml1 Prl	No, takšne
svojem kožuhu takšnih uši ne rabimo, i ]lsk.ovl]e P0TIiote so dovolj nedolžne. Huj1-
Dobro bi bilo, da jim malo pokadimo z I‘V’ C® f ta	humor pn-
žveplom!	Pekl m°žakarjem, kadar hočejo biti hudo
kunštni.
Tako je Figeljfogelj 'prinesel z debelimi črkami najnovejšo brzojavko o va
Vprašanje.
Zakaj ne prirede slovenski klerikalci na univerzo Bauernsturma, kakor svoj čas v Gradcu?
Zato, ker opravljajo isti posel kulturni delavci v obrambo teološke fakultete. —
a	Hupt
Jtäalkemtentev Drobil.
fjaroš.
l a? v poštev krove. Nekateri ljudje, in to tem posvetovali, kako bi se vsa rodbina
Prejeli smo:
Vprašanje luke Baroš je rešeno že dvakrat: v rapallski pogodbi in povodom razmejitve z reško državo. Luka Baroš je naša, o tem ni nobenega dvoma, ampak nekdo misli, da bi bilo morda vendar dobro, razširjati vesti o nekaki drugi rešitvi tega vprašanja in pri nas se dobijo listi, ki takim poskusom prav radi nasedejo in vznemirjajo občinstvo.
Te dni sem videl v ljubljanski trafiki neko gospo, ki je videla v «Jugoslaviji» naslov: Baroš izgubljen — in je začela takoj ostro napadati vlado, češ, da nas samo «farba», da zatrjuje neprestano, da je Baroš naš, v resnici ga je pa že zdavnaj «prodala» Lahom itd. Povedal sem ji, da o izgubi Baroša niti govora ne more biti, da nam je ta luka končno voljki vno prisojena, skratka, da je vest o izgubi Baroša iz trte izvita. Gospa mi pa ni hotela kar tako verjeti, ker je pač bolj verjela tiskani kot govorjeni besedi in odšla je godrnjaje.
Publika je. nekritična, ampak v uredništvih bi morali sedeti kritični ljudje, ki ne bi priobčevali v listu prav vse, kar dobijo s te ali one strani, brez vsake opombe s svoje strani. S to svojo nekritičnostjo in lahkomiselnostjo se nerazsodno občinstvo po nepotrebnem razburja in — hujska proti državi.
lutah v Curihu in pristavil hudo opombo: «Pač posledica naše umno gospodarske politiko». Da ne bo nikdp v dvomu, da je ta opomba ros z rast la na zeljniku Figelj-foglja, je dostavljeno v oklepajih: (Op. ur.) Tako slično se je nekdaj ponosno Rafael podpisal na sliko in dostavil svoj «Pinx», da se spozna roka.
Gospod Protič se je premislil in je napisal pismo, v katerem sporoča parlamentu, da pride v kratkem vanj sedet. To imenuje «Jugoslavija»... «Tišino pred viharjem».
Figeljfogeljske lovorike niso dale spoti gospodu Hinterlechnerju in da ne pozabimo kulturnih delacev, se je tudi Kraigher zopet oglasil in sklical svoje čete. Porodila se je nova deklaracija. Tiste čase je tudi luna skoraj popolnoma mrknila. Obetajo nam, da se bodo takšni natumi pojavi sedaj še večkrat ponavljali. Najbrže so ”se takšii • peiave mpd seboj v organični zvezi, kajti čimbolj popolne so prvine, tem lepša je tudi njih sestavina!
Vkljub protestu Serkota in Hinteriech-nerja jo excesar Karel priletel z aeroplanom v Sopronj.
Tudi teološka fakulteta v Ljubljani še stoji, in ogorčena mladina, na čelu pevsko društvo «Ljubljana», demonstrira proti demontiranju teologije. Pegan svojega strokovnega mnenja še ni oddal. Vkljub temu ne dvomimo, da ostane Brence pozabljen in da bo letošnja suša dobrodošlo agitacijsko sredstvo Sušniku,
Brodarju in Rupniku. Gliha »kup Striha. Piko na i bo postavil Prepeluh v tAvto-•OMistui. «Picoolo» bo uspehe združene ftoalicije raztrobil po svetu — in mirna
Bonu.
Klerikalna morala.
♦Na «Domoljubov» članek «Temno, črno je obzorje...»)
Skromno črneži za plotom po prevratu so čepeli:
Vse preveč na svojih dušah črnih grehov so imeli.
Tam za plotom prav previdno so teren si pripravljali in slabičem, malkontentom skrivno mreže nastavljdli.
Kmalu Ijul’ka šla je v klasje — bevsk za plotom so zagnali...
Zdaj že davno izpod plota so na cesto se skopali.
Saj zaveznikov imajo v Nesese, avtonomistih, pri «delavcih ta kulturnih»,
Protiču in komunistih!
Vsepovsod zdaj malkontentstvo in sovraštvo le budijo, v listih svojih pa hinavsko v mračni horicont kričijo
in pozabijo povedat’, da so z gnojnico polili vse le sami v črni zlobi — zarjo našo zameglili.
„Ker je vse dražje..
58 ozirom na vedno naraščajočo draginjo smo prejieli od čitateljice naslednje vrstice:
Podraženje nekaterih živil človek še razume, ker je bila suša res huda. Sicer je podraženje preveliko in nam dokazuje, «la «e hoče ne samo nadoknaditi škodo, provzročeno po suši, temveč sušo tudi dobro izkoristiti, ampak vzrok jo vendarle tukaj in človek mora molčati in pla-4ati zahtevano ceno.
Ampak draginja se pojavlja tudi pri predmetih, ki niso s sušo in drugimi elementarnimi nezgodami v čisto nobeni zvezi. Te predmete dražijo prodajalci kar tako, iz navade in motivirajo svoje odiranje z besedami: «ker je vse dražje». Navajam za to naravnost drastičen slučaj, ki pa nikakor ni kaka izjema ali posameznost, ker se tako dela povsod. V trgovini sem kupila volno za ročno delo, ki je ▼ novih razmerah veljala 5 do 6 kron, te dni se pa zahteva od mene — 9 kron. Ker sem dobro vedela, da je tukaj tudi vsak izgovor na valuto ničeven, ker zaloga je gotovo stara in blago pride gotovo iz Avstrije, katere valuta še veliko bolj pada kot naša, sem so začudila temu velikemu podraženju in izrazila moje začudenje tudi prodajalki. Ta pa ni prišla čisto nič v zadrego, temveč je odgovorila popolnoma mirno, da je cena zato višja, «ker je vse dražje».
Tako torej. Kakor hitro prisilijo razmere producente gotovih izdelkov na podraženje, se mora takoj podražiti vse, samo da gredo cene kvišku in da je beda večja! Ako to ni kazniva brezvestnost, potem res ne vem, kje bi jo bilo iskati.
Draginja je neznosna. Vzroki so različ->i, ampak glavni vzrok je v brezvestnosti in dobičkažoljnosti, v tem, da nekateri ljudje nikdar nimajo dovolj in se niti z največjimi dobički ne zadovoljijo, ker bi vsakdo rad preko noči postal milijonar. Ljudstvo pa pri tem trpi in strada in ljud-i stvo je danes vse, kar živi od stalnih zaslužkov, kar ne razpolaga s kapitalom.
Ali bi se moglo najti temu leka? Ali bi se mogla ustanoviti kontrola, ki bi vestno in natančno nadzorovala vsa povišanja cen in preizkušala upravičenost teh povišanj? Kdor bi organiziral tako kontrolo, bi postal resnično zaslužen člo-
vek, ker malo število brezvestnih krvosesov naravnost odira veliko večino državljanov.
Razno.
j — Zaprisega novega župana. Danes ob 11. uri dopoldan so vrši v mestni posve-I tovalnici zaprisega novega ljubljanskega I župana dr. Periča, v navzočnosti pokr. I namestnika. Prva seja novega občinske-I ga sveta Im pa v četrtek, 27. t. m. Na tej seji bo izvoljen podžupan in odseki.
— šiškarji! Pater Ernest je danes v Šiški oznanil, da prične z zbiranjem za ncvo cerkev. Stau je pa še trdna in dobra ter itak vedno polprazna. Nova zgradba bi požrla milijone. Sedaj je pa čas štedenja, ne zapravljanja! Če imamo kakšen krajcar odveč, ga dajmo za šole, za invalidske domove, za knjige, za telovadnice, za bolnišnice! Tega nam je treba! Zato opozarjamo na zapravljivi na-tra Ernesta in poživljamo, da Šiškarji in vsi drugi poduče nabiralca, da Slovenci nimamo denarja za nepotrebne zidave cerkev!
Izzivanje brežiških nemčurjev. Iz Brežic nam poročajo: Dne 10. oktobra so brežiški nemškutarji na svoj in v naši državi nedopusten način proslavljali obletnico koroškega plebiscita. Zbrali so se v hiši še izza prejšnjih let proslulega in nam še vedno sovražnega «pristnega» Nemca brivca Paidascha in njegove povsem vredne mu žene ter njegove ostale družine; kričali, hajlali, nemško peli ter po mestu j na cesti razsajali so že v zgodnjih jutra-I njih urah, pri kateri «slavnosti» so se posebno odlikovali «nadebudni» in za ušesi še moker sinček tuk. trgovca de Costa ter fanatična nemškutarka, hčerka navedenega brivca.
j V nedeljo dno 16. oktobra proti večera so zopet hajlali ter s svojim nemškim petjem izzivali tukajšnji nemškutarji, med katerimi in s katerimi tudi vedno občuje tukajšnji mesar Srečko Bogovič, bivši nemškutar, Madžar in sedanji rogovilež Josip Czelec; vsi ti so si pa za to potrebno korajžo dobili pri tuk. odvetniku dr. Rosini uslužbenem in bivšem turnverein-skem «fanentregerju» Swobodi.
Upravitelju tuk. bolnišnice bi na srce položili, da bi z odjemanjem mesa ne podpiral in s tem indirektno še podpihoval mesarja Bogoviča, ki je že od nekdaj «nemško čuteč anneRr Bürger».
Sedaj pa se naj dovoli vprašanje, kje in kaj da delajo brežiški policaji, ki so še isti, ki so pred nekoliko leti Sokole zapirali, psovali, tepli, izzivali pa kakor so le znali in mogli. Ali se res ne najde za ta policijski posel zmožnih in jugoslovansko čutečih ljudi? Da bi se le-ti kdaj otepli svojiega nemškega mišljenja, o tem ni govora; že nad tri leta kažejo, da ne.
Sicer pa ne odvisi vse od teh policajev; dolžnost oblasti je, skrbeti za nočni mir in za to, da take nemčurske barabe ne izzivajo poštenih državljanov nekaznovano. Tej nemčurski zalegi bi se moralo stopiti na prste tako, da bi eden za dragim odšli v lačno in spufano Avstrijo, kamor jih vleče srce.
*
Priobčujemo ta dopis kakor smo ga prejeli. Po našem mnenju je edino zdravilci, ki bo pri nemčurjih zaleglo, to, da se vsakega za vsako izzivanje in vsako nesramnost na mestu kaznuje. To ni stvar oblasti, temveč stvar naših ljudi, ki se lahko sramujejo, da se pustijo po treh letih svobode izzivati in žaliti v svojih narodnih čustvih po nemčurjih, ki so- navadno tudi družabni izvržki. Kakor hitro se nemčuji prepričajo, da se z naše strani takoj in z vsem poudarkom reagira po zaslugi na njihova izzivanja, bo kmalu mir po- štajerskih mestih in trgih. Nem-čurstvo je sramota, ki smo jo sami zakrivili z našo — bodimo kar odkriti — boječnostjo, z našim popuščanjem, z odsotnostjo vsake nacionalne vzgoje in sami se moramo najprej popraviti in med. ponosnimi Jugoslovani bo nemčurstvo kmalu izginilo, ker vsakodnevnih batin ne bo moglo izdržati!
mwmi mmmmmt
Otvorite? bovo trgovine
Podpisani naznanjam, da sem otvoril v bivših opuščenih trgovskih prostorih g. K. A. Kregarja, Sv. Petra cesta št. 23
trgovino z galanterijskim blagom
na drobno in na debelo.
Zaloga vseh šolskih potrebščin. Stalna zaloga kleja (lima).
A. STADLER.
MsmmmmstMSM)
poLNOQunuflsn
OBROCI ZA TOVORNE ÄVTOnOBILE
FNEV/WIK/I za KO-LE5/I IH /JVTOMOB1LE KOLESA AVTOflOBILl
NAJCENEJE
J. QOREC
LJUBLJANO
GOSPOSVETSKA G. 14

O. Bernatovič
Miestnl	S—©
Največja izbera najnovejšife, najfinejših in uajcens-šiii
oblek za gospode, dame in otroke.
V zalogi tudi moški klobuki in kožukcrina.
fsi

„JADRAN“ d. z o. z. LJUBLJANA
=============== DUNAJSKA CESTA 9 ===============
priporoča:
kolonijalno in špecerijsko * blago ter žilne pridelke.
Točima in solidna p>ostnežl>a.


Gonjenemu ohčinsiim!
Dolgo smo bili v kozmetiki odvisni od uvoza tujih kozmetičnih sredstev, ki niso bili niti po kakovosti niti po cenah naši javnosti priporočljivi. Skrajni čas je že, da se osvobodimo v vsakem oziru tuje pomoči in da nehamo podpirati tujce v obrti, ki je pri nas dovolj razvita in nudi občinstvu najboljše proizvode.
Po odstranitvi težkih in mnogoštevilnih ovir, se je posrečilo domačim podjetnikom ustanoviti
kozmetični laboratorij in parfumerija,
kjer se izdeljujejo po najnižjih cenah dobra, solidna kozmetična sredstva ter vsakovrstni parfumi neprekosljive kakovosti.
Podpisana tvrdka se tem potem cenjenemu občinstvu najtopleje priporoča:
kozmetični laboratorij in parfumerija, Ljubljana, Gradišče 7.
B
e=r
►s

$3
O
C»
n
Telefon št. 508.
HaaaaaBHsi^AL^iiuia 'i tu iiiiii iiii i mr»
St. pošt. ček. urad* 12.051.
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
tCCHGRESNC TRG 4
pogojih, pospešuje ustanavl rse bančne transakcije najk
daje kredite t obrtne srrhe po izre ’uih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtniških in industrijskih podjetij,
izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Obrestuje vloge na tekoči aačun in vložne knjižice
4%
•d dne vloge do dne dviga.
lisa