Neodvisno politično glasilo
za Slovence
Izhaja vsako soboto, ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 vin. brez priloge, s prilogo po 16 vinarjev.
t
l mesečno prilogo
Slovenska Gospodinja
t
t
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista* v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3 krat. za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Sprava? — Bolgarsko carstvo in aneksija Bosne. — Aneksija Bosne in Hercegovine. — Politične vesti. — Iz slovenskih dežel. — Kranjsko: Razno. — Slovensko deželno gledališče. — Raznoterosti. Podlistek: čarovnik.
Sprava?
.......Mučeniška kri pa je delala še
vedno čudesa. Tudi Vajina mučeniška kri, Ivane in Rudolfe! mora jih storiti. In zares, prvi čudež se godi v tem trenutku ob Vajinem grobu. Tukaj sredi ravnega ljubljanskega polja, v očigled gorskih velikanov, ki obkrožajo krasno našo domovino, pod vedrim nebom, s čigar vi-eočin zreta Vidva na nas, polnijo se srca nepregledne množice s svetim ognjem za domovinsko stvar in ustna te množice šepečejo nemo prisego: služiti sveti domovini z vsem žarom in do zadnje kaplje krvi.
Ako Bog da, ni daleč drugi čudež, ki ga stori Vajina po nedolžnem prelita kri: čudež bratovskega objema obeh sedaj med sabo nesložnih slovenskih političnih strank."
Navedli smo besede iz govora župana Iv. Hribarja, ki jih je govoril ob odprtem grobu narodnih mučenikov Adamiča in Lundra. Takrat je utihnila vsa strankarska strast, složni in s solzami v očeh so stali ob grobu politični nasprotniki drug poleg drugega in kdor je slišal govoriti te besede, je v srcu trdno sklenil, da hoče po svoji moči pomagati k zbližanju bratskih strank.
Pokazale so se posledice, čeprav doslej ne take, kakor smo jih pričakovali. Potihnil je politični boj v časopisih, povsod so se ublažila
Čarovnik.
Ruski spisal Nikolaj Gogol.
I.
Šum in vrišč doni tja do konca Kijeva: asavl* Gorobec praznuje ženitev svojega sina. Nebroj ljudstva je prišlo k asavlu v goste. Tiste čase so radi dobro jedli, še boljše pili in predvsem uživali razposajeno veselje.
Na svojem rjavcu je prijezdil zaporožec Mikita naravnost s pojedine na pereslavskem polju, kjer je sedem dni in sedem noči gostil kraljevo šlahto z rdečim vinom. Prišel je bojni mu tovariš Danilo Burulbaš z nasprotnega dnje-prskega brega; prišel je z mlado ženico Katarino in z enoletnim sinkom. Gostje so občudovali bel obrazek gospe Katarine, obrvi, črne kot nemški baržun, težko svileno obleko in s srebrom okovane čevljičke. čudili^ so se le, zakaj ni bilo starega očeta z njimi. Živel je šele leto dni za Dnjeprom. Enoindvajset let se ni vedelo ničesar o njem in vrnil se je k svoji hčeri, ko je bila ta že omožena in rodila sina. Gotovo bi vedel veliko čudovitega povedati, ker je bil toliko časa v tujini. Tam je vse drugače: tam
niso taki ljudje, kristjanskih cerkev sploh ni.
In vendar ga ni bilo danes.
*) Kozaški glavar.
nasprotja in pred sodiščem so si odpuščali zaradi politike nastala razžaljenja na časti.
Kar je bilo odkritih in res rodoljubnih pripadnikov ene kakor druge slovenske stranke, je začelo delati v uresničenje zbližanja, v dosego sloge. Toda opažalo se je pa takoj, da je šlo pri narodnonapredni stranki prav vse: od voditeljev do naj zadnjih pristašev v vrsto za tako delo, dočim so se ravno pri S. L. S. držali voditelji reservirano ter se takorekoč malo ali nič niso vdeleževali skupnega narodnega dela, ki je postalo v zadnjem času prav obširno in je k temu treba privzeti vse sile, ako hočemo na gospodarskem polju doseči vsaj nekoliko osamos voj e.
Narodnonapredna stranka oziroma njeni pristaši in voditelji so takoj izjavili, da so pripravljeni pogajati se za spravo in so silili, naj se to hitro zgodi, dokler živimo še v burnih časih, ko takorekoč res še vedno padajo batine n& nas, ko se še vedno sprehajamo po Ljubljani v senci bajonetov. To kaže že izjava iz-vrševalnega odbora narodno - napredne stranke.
A ravno odločilni voditelji pri S. L. S. se še niso odločili, ali bi se pogajali glede sprave ali ne. čemu odlašajo? Ali mislijo, da je treba še kaj premišljevati, če je narodu ljubo ali ne. O tem so se že sami lahko prepričali, če so količkaj poizvedovali in vpraševali svoje pristaše za mnenje.
Nimamo vpogleda za kulise vodstev naših političnih strank, toda toliko vemo, da je volja za spravo pri napredni stranki resna, da ni pri njenih pristaših niti enega, ki bi ne bil za složno postopanje v narodnih in gospodarskih stvareh. Verske stvari itak ne pridejo v poštev in teh se napredna stranka tudi ni nikoli dotikala.
Gostom so prinesli sladko žganjico, rozine, slive in na velikem pladnju pepelnat kolač. Godci so segli po dolnjem delu, kjer je bil denar zapečen in za trenotek se je vrišč polegel, mirovale so cimbele, plunke in pavke.
Nato so stopile mlade žene in deklice, bri-sajoč si roke z vezenimi robci, zopet v kolo; mladeniči so se uprši roke v bok in ponosno se ozirajoč pripravili, da jim gredo naproti, — tedaj je stari asavl prinesel dve podobi, da bi blagoslovil mlada zakonca. Podobi je dobil pri častivrednem samotarju, pri starcu Jernaču. Nista bili bogato okrašeni, nista se blesketali zlata in srebra, toda hudobec ni imel moči do onega, pod čigar krovom sta se hranili. Asavl je dvignil podobi ter hotel izgovoriti kratko molitvico ......
Tedaj so zakričali otroci, ki so se igrali na tleh, ljudstvo se je z grozo v srcu umaknilo in vse je plašno kazalo s prstom na kozaka, ki ki je stal sredi njih.
Nihče ni vedel, kdo je. Tedaj je pa v slavo ljudstva zaplesal kozaški ples in posrečilo se mu je razveseliti in zabavati goste, ki so silili okrog njega.
Ko pa je asavl dvignil podobi, se je hipoma spremenil kozakov obraz: nos je rastel ter se skrivil na stran, rdeče oči so postale zelene in se vrtele v jamicah, ustnice so mu osi-
Kdor je odkritosrčen rodoljub, ta ve, kaj mu je storiti. Sicer so res med obema strankama nasprotstva, ki se bodo dala težko premostiti, toda o dj en j ati je treba in so izprva vsaj v najvažnejših točkah, ki so obema strankama skupne, zediniti. Vemo, da nobena stranka noče kapitulirati pred drugo in odnehati ali odreči se gotovim pravicam.
Glavna stvar pa je, da se združita stranki v narodnostnih zahtevah, da skupno protestirata zlasti proti zadnjim krivicam, ki so se nam prigodile. Treba je začeti, potem pojde naprej. To bo napravilo dober utis pri vseh Slovencih, pri pristaših ene kakor druge stranke, kajti vsi brez razločka zahtevajo vsaj v skupnih stvareh složno nastopanje.
Zadnji krvavi dogodki so po celem Kranjskem in Štajerskem omilili in ublažili v j a k o velikem obsegu strankarska nasprotstva in splošna želja je, da mora tako ostati, sicer se bo ljudstvo samo uprlo političnim vodstvom.
Dobili smo tekom tedna veliko izjav in dopisov v tem oziru, ker kot neodvisen in nepristranski list uživamo zaupanje pri treznih, rodoljubnih pristaših ene ali druge stranke. Nam naklonjene osebe vedo, da je bil in je naš list dostojen političen list, ki se izogiba osebnosti in ne vlači vero v politiko, kar je prav nepotrebno.
Opozarjamo torej še enkrat naše politične voditelje na ljudski glas in zahtevo, naj se sklene sporazumljenje, naj se združita politična nasprotnika vsaj v boju navzgor in na zunaj. Morda se potem tudi doma doseže sprava, da izgine brezplodna „kranjska politika" s površja.
Vsega ni upati, toda nek a'j se mora doseči, mora se ustreči želji in zahtevi vseh dobromislečih Slovencev!
nele, podbradek mu je drhtel ter se podaljšal in zožil na koncu, zobje so mu v ustih zrasli v čekane, na hrbtu se je pojavila grba in iz mladega kozaka je postal — starec.
„On je! On jel" je zakričala množica ter se plašno stiskala skupaj.
„Čarovnik se je zopet pokazali" so kričale matere ter objemale otroke.
častito in dostojanstveno je stopil asavl naprej ter glasno dejal, ko je držal podobi proti čarovniku: „Izgini, podoba satanova, tu ni prostora zate!"
Zaslišalo se je sikanje, kakor volčje škripanje z zobmi in čudni starec je izginil.
„Kakšen čarovnik je to?" so vpraševali mladi, še neizkušeni ljudje.
„Nesrečo naznanjal" so dejali starci ter zmajali z glavami.
In na vseh koncih obširnega dvorišča so se zbirale gruče, da poslušajo povest o čudnem čarovniku. Toda vsak je drugače pripovedoval in nihče ni mogel kaj verjetnega praviti.
Privalili so na dvorišče sodčke z medico ter postavili vedra z laškim vinom; zabava se je iznova pričela, godci so zagodb, devojke, mlade žene, urni kozaki so se v svetlih županih zavrteli v plesu. Celo stoletni starci so poskušali plesati ter se spominjali dobrih starih časov.
Aneksija Bosne in Hercegovine.
To vprašanje je razburjalo že nekaj dni vse evropsko časopisje, pa tudi diplomacijo. Uvedba ustave v Bosni in Hercegovini je vsled dogodkov v Turčiji postala neizogibna in neodložljiva. Toda uvesti se je ne more, dokler je Bosna takorekoč še v zraku visela, dokler ni bila ne avstrijska ne turška. Torej se mora najprej definitivno priklopiti k Avstriji, potem šele ji more Avstrija dati ustavo.
Gotovo se že zdaj ve, katere velesile so za in katere proti aneksiji. Hrvatje, kakor smo že poročali, stoje na stališču, da je pri-klopljenje po sebi umevno in utemeljujejo to z razlogom, da so se velesile odločile pred 30 leti na berolinskem kongresu. Tam je Avstrija dobila pooblastilo, da zasede Bosno in Hercegovino za neomejene čase in nobena onih velesil ni dvomila, da bi okupacija ne bila trajna in da bi Avstrija sploh še k e daj izpustila okupirane dežele iz rok. Avstrija ni zasedla Bosne mirnim potom, ampak z orožjem v roki in ima poleg tega še zgodovinsko pravico do Bosne, ker so Habsburžani tudi hrvatski kralji in imajo hrvatsko krono, torej so tudi kralji Bosne in Hercegovine.
Ker so torej postale razmere take, da mora dobiti Bosna ustavo, morala jo je Avstrija tudi priklopiti, kajti po dosedanjem pravu je imel sultan še vedno suverenske pravice čez Bosno.
Tako Hrvatje. Srbi pa goje skrivno željo, da bi se Bosna priklopila k srbskemu kraljestvu, kajti večina prebivalcev je le srbska in jim ni zameriti, če silijo pod srbskega kralja. Bosanski Mobamedanci bi pa tudi radi videli, da pridejo nazaj pod turško oblast, torej tri stranke, od katerih vsaka drugam sili.
Za nas je vprašanje že rešeno. Avstrija je v najkrajšem času proglasila aneksijo. To nam dokazujejo zadnje vesti, odpotovanje poslanikov, cesarjeva lastnoročna pisma na druge monarhe in kar je za Avstrijo najbolj odločilno: proglasitev Bolgarije za slobodno kraljevino in aneksija Vzhodne Rumelije k Bolgarski.
Toda še nekaj je, kar vznemirja duhove v monarhiji sami, ko se je Bosna priklopila.
Vprašanje, kako stališče bosta anektirani deželi imeli napram monarhiji spričo dualizma, ki obstoji pri nas.
Hrvatska na vsak način zahteva, da se Bosna vtelesi, združi s Hrvatsko, kakor je bila že nekdaj združena. Ogrska ne nasprotuje temu, kajti potem bi bila ogrska državna polovica veliko bolj ojačena. To vprašanje smatrajo hrvat-
Prav do pozne noči se je pilo in jedlo in bila je veselica, da take ni mogoče več danes. Del gostov se je razšel, mnogi so prenočili na velikem asavlovem dvorišču in prav veliko kozakov je brez podlage spalo pod klopmi, na tleh, pri konju, poleg hleva. Kamor so se v pijanosti zavalili, tam so ležali ter smrčali po vsem Kijevu.
II.
Mirno je prijadral mesec izza gor ter obseval zemljo. Kakor s snežnobelo kopreno je zakril gorati Dnjeprov breg in senca se je izgubljala v gošči smrek.
Sredi Dnjepra plava čoln. Spredaj sedita mladeniča s črnima kozaškima čepicama na čelu in pod njunimi vesli brizgajo kakor iskre z jekla vodni žarki na vse strani.
Čemu ne pojeta kozaka? Čemu ne govorita o tem, da potujejo po Ukrajini rimski duhovniki, da prekrstijo kozake v katolike ? Zakaj ne kramljata o tem, kako sta se pri Slani vodi bojevala s krimsko tolpo? Ali smeta peti ali smeta govoriti o različnih rečeh, ako je njih gospodar pan Danilo zatopljen v misli in ako zdrkne rokav njegovega rdečega župana s čolna, da ga močijo valovi? Gospa Katarina tiho ziblje dete ter upira oči v moža in lepa s prahom pokrita praznična obleka se moči v vodi.
Slast je gledati s srede Dnjepra na visoke gore, na široke travnike, na zelene gozde I Te
ski politiki kot najbolj važno domačo politično zadevo.
Tudi v tem si nismo nič v dvomu. Bosna in Hercegovina postaneta državni deželi (Reichsland), kajti spričo razdelitve naše monarhije v dva dela ne more biti druga rešitev mogoča. Avstrija ne prepusti Ogrski, ta zopet ne Avstriji, da bi se vtelesili okupirani deželi k eni ali drugi državni polovici, torej morata deželi zavzeti posebno stališče, odvisno le od skupne vlade in od osebe vladarjeve.
Stojimo sicer na stališču Hrvatov in zasledujemo njih prizadevanje, da se združi nekdaj tako velika slobodna kraljevina Hrvatska, toda spričo dualizma ni mogoče na to misliti še zdaj, pač pa lahko čez deset let, ko poteče nagodba med Avstrijo in Ogrsko. Do takrat naj hrvatski politiki pripravijo ugodna tla in takrat se morda to vprašanje v prid Hrvatov odloči.
Bolgarsko carstvo in aneksija Bosne.
Pred tednom dni še nismo slutili, da se bo na nemirnem Balkanu izvršil nenadoma tak preobrat. Bolgarski knez je proglasil kneževino Bolgarsko za neodvisno državo, in sebe, za carja vseh Bolgarov. Dva dni nato je naš cesar izrekel svojo suverenitete nad Bosno in Hercegovino ter ju priklopil k monarhiji kot dedni deželi habsburške dinastije.
Pričakovati je bilo oboje, toda vendar sta ti dejstvi presenetili ves svet, to tembolj, ker se je kolikortoliko kršilo mednarodno pravo, oziroma pogodba na berolinskem kongresu 1. 1878. V boljše razumevanje se moramo vsaj nekoliko dotakniti berolinskega kongresa ter omeniti glavne točke, kako je prišlo danes do tega.
Po vsem Balkanu so bili od leta 1875 do 1878 neprestani nemiri, preganjaj e kristjanov, nič pravosodja in nikak red. Iz Bosne in Hercegovine je prišlo čez avstrijsko mejo tisoč in tisoč begunov, ki so ubežali vsled nemirov iz svoje domovine.
Evropske velevlasti so uvidele, da ta nered ne more dlje trajati in da je Turčija popolnoma nezmožna vzdrževati red v svojih deželah. Sklicale so 1. 1878 v Berolinu kongres, ki je sklenil glede Bolgarske: Bolgarska postane avtonomna kneževina, ki mora plačevati Turčiji stalen letni davek (tribut), sicer pa ima pravico do svoje narodne vlade in vojske. Kneza imenuje narod, sultan ga pa potrdi, ker je samo on suveren.
gore niso take kakor druge, zgoraj in spodaj so koničasti vrhovi in nad njimi kakor pod njimi se sveti nebesni obok. Ti gozdovi, ki pokrivajo griče, so lasje na kosmati glavi gozdnega duha. V vodi si umiva brado in pod brado kakor nad lasmi je nebesni svod. Ti zeleni travniki oklepajo v sredi okroglo nebo, dočim plava na zgornji kakor na spodnji polovici mesec. Toda pan Danilo se niti ne ozre na krasni prizor, ogleduje le mlado ženo.
„Moja ženka, moja zlata Katarina, zakaj si zatopljena v bridkosti?"
„Ni mi bridko, moj Danilo I Čudne pripovedke o Čarovniku so me prestrašile. Pravijo, da je bil rojen v tako grozni podobi .... noben otrok se ni hotel z njim igrati. Le slušaj, pan Danilo, strašne reči. Vedno se mu je zdelo, da ga ljudje zasramujejo in se mu rogajo. Ako je v temi srečal človeka, se mu je takoj zdelo, da odpira dotični usta in kaže zobe. Drugi dan je bil ta človek mrtev. Strah in groza mi je po-sMo, ko sem poslušala te povesti," je rekla Katarina ter vzela robec, da otre obrazček v naročju ji spečega otroka. Na robcu je bilo z rdečo svilo vvezeno listje in jagode.
Pan Danilo je molčal in začel gledati na senčnato stran, kjer se je iz dalje temnil nasip za gozdom in za nasipom dvigal star grad. Nad obrvmi so se nenadoma začrtale tri gube in levica mu je gladila drzne brke pod nosom.
Ti dogovori se pa niso izvrševali. Bolgarska ni nikdar plačevala določenega tributa in je tudi vedno nastopala kot svobodna država napram drugim državam. Sultan je bil bolgarski suveren le na papirju, toda v zmislu berolinskega kongresa je le bil.
Majhni povodi so bili, da se je Bolgarska otresla papirnatega suverenstva turškega sultana. Najprej je bila vzrok orijentska železnica, ki je last neke družbe s sedežem na Dunaju in ki teče skozi Bolgarsko v Carigrad. Uslužbenci te so začeli pred kratkim štrajkati in to je bilo Bolgarski povod, da je železnico zasedla ter zahtevala, da se železnica nji proda, češ: na svoji zemlji hočem imeti v lasti tudi vse železnice. Drugi povod je bil obed diplo-matičnih zastopnikov v Carigradu, na katerega pa bolgarski zastopnik ni bil povabljen, češ da ne zastopa suverenske države. Bolgarski zastopnik je bil razžaljen ter je takoj odpotoval.
Bolgarsko vlado je to seveda žalilo, kajti nikoli in nikjer ni priznala sultanove suverenitete, zato se je pa kar nenadoma otresla tega ter proglasila državo neodvisno od nikogar. Seveda so bili še drugi vzroki, ki so napotili Bolgarsko do tega, a v to se ne moremo spuščati.
če se torej reče, da je kršila berolinsko pogodbo in da so zdaj vse one velevlasti, ki so to pogodbo podpisale, dolžne dati izjavo oziroma dovoljenje za nov položaj, se mora pripomniti, da bi morale potem velevlasti vedno gledati, da se ni kršila pogodba, ki se je v resnici že od nekdaj na Balkanu vedno kršila.
Vse stoji torej pred dejstvom, da je Bolgarija turškemu sultanu nekaj vzela, česar dejansko nikoli ni imel. če pa ni imel, se mu tudi vzeti ne more.
S slovanskega stališča se iskreno veselimo novega slovanskega carstva, nove slovanske države na jugu, ki je s priklopitvijo vzhodne Rumelije postala ena najmočnejših držav na Balkanu. Bolgari so res hraber narod in s tem se jim je izpolnila vroča želja, kakor tudi knezu Ferdinandu, ki je že davno želel postati samostojen kralj.
Skoro verjetno je, da vsled proglasitve neodvisnosti ne pride do vojne s Turčijo, ki si bo dobro poprej premislila, predno bi napovedala vojno Bolgarski. Do danes vemo toliko, da bo Turčija pozvala velevlasti, ki so podpisale berolinsko pogodbo, naj se te izrečejo o upravičenosti ali neupravičenosti koraka, ki ga je Bolgarska storila.
Bolj nevarna in s hujšimi posledicami zvezana se kaže proglasitev aneksije Bosne k Avstriji.
„Ni tako strašno, da je čarovnik, ampak da je tako zloben gost. Kaj mu je dobrega do-neslo, da se je vrinil med nas? Čujem, da hočejo Lahi zidati trdnjavo, da bi nam prestrigli pot k Zaporožcem. Ako bi bilo res ... . Strem hudičevo gnezdo, ako se bo le količkaj slišalo, da je pri njem kakšno skrivališče. Sežgem starega čarovnika, da niti vrane ne bodo imele kaj kljuvati. Pravijo, da ima zlata in premoženja. Tu stanuje ta hudič! Ako je pri njem najti . . . Takoj bomo veslali mimo križev — pokopališče jel Tu trohnijo nečisti njegovi predniki. Govorijo, da so bili vsi takoj pripravljeni, za denar zabarantati dušo in raztrgani župan hudiču. Ako ima res zlato, se ne smemo dolgo obotavljati, zlata se ne dobi vedno v vojni
„Slutim, da nekaj nameravaš, nič dobrega si ne obetam, ker smo ga videli. A Ti dihaš težko, zreš tako strogo, obrvi so se Ti tako temno namršile! .
„Molči, ženska!" je jezno viknil Danilo, „kdor se peča z Vami, postane sam ženska. Dečko, daj mi ogenj v pipo!“
Obrnil se je k veslaču, ki je v svoji pipi prebrskal žareč pepel in ga natlačil v gospodovo.
„Strašijo me s čarovnikom!" je nadaljeval pan Danilo. „Kozak se hvala Bogu ne boji ne hudiča ne rimskih duhovnov. Velike koristi bi imeli, če bi hoteli slušati ženske. Ali ni tako, mladci? Naša žena je pipa in ostro brušen meč L
Po že omenjeni berolinski pogodbi je bila Avstrija pooblaščena, da zasede Bosno in Hercegovino in da napravi red in mir v teh deželah. V ta namen se ji je izročila tudi vsa uprava in sploh vse pravice s pridržkom, da ostane turški sultan suveren teh dežel. No, to suverenstvo je bilo ravno tako kakor pri Bolgarskem. Prav v nobeni reči se ni pokazalo in je avstrijski cesar v vsakem oziru izvrševal v Bosni pravice suverena.
Tudi Avstrija je bila vsled zadnjih političnih dogodkov takorekoč prisiljena anektirati Bosno in Hercegovino.
Mladoturški upor je povzročil, da je Turčija dobila ustavo, da je postalo ljudstvo tudi deležno vladarskih pravic po svojih poslancih v državnem zboru. Posledica je bila, da so prebivalci Bosne in Hercegovine tuda zahtevali ustavo, češ mi smo pod avstrijsko vlado veliko bolj kulturni narod nego divji turški pripadniki v Aziji, ki imajo zdaj postavne pravice.
Da so Bošnjaki z vso upravičenostjo zahtevali, ne dvomi nihče, toda nastalo je vprašanje, kdo naj jim pa da ustavo, ko sejo mora na vsak način dati? Dati ustavo ima pravico suveren, vrhovni gospodar dežele. Kdo pa je suveren Bosne? Po berolinskem dogovoru je to turški sultan, toda Avstrija bi ee lepo zahvalila, ko bi se hotel sultan vmešavati v bosanske razmere, ko ima Avstrija že trideset let neomejeno besedo v Bosni.
Dokler je bil pa sultan še vedno suveren Bosne, čeprav na papirju, tudi Avstrija oziroma cesar ni mogel dati Bošnjakom ustave. Torej Avstriji ni drugega kazalo, kakor anektirati Bosno in Hercegovino k svojemu ozemlju ter jo proglasiti kot del avstro-ogrske monarhije, kar je cesar tudi storil pred par dnevi.
Obenem s proglasitvijo Bosne in Hercegovine za dedni deželi je cesar tudi odredil, da se takoj ustanovi bosansko - hercegovi n s k j d e ž e Ln i zbor, torej je podelil prebivalcem pravico sodelovanja pri upravi deželnih stvari, pri zakonodaji in sploh pri zadevah, ki se tičejo deželne uprave. S tem je torej dal ustavo deželi, katera je imela doslej vojaško vlado.
Spričo 'dualističnega razmerja naše monarhije, se anektirani deželi ne priklopita ne eni, ne drugi državni polovici, ampak postaneta skupno državno ozemlje z lastno upravo, neodvisno od avstrijske ali ogrske vlade. Hrvatje sicer žele in zahtevajo, da se Bosna priklopi k trojedini kraljevini hrvatski, slavonski in dalmatinski, ker se opirajo na zgodovino, ko so bile te dežele združene ped hrvatskim bosanskim kraljem Tomislavom. To se pa spričo -dualizma
Katarina je molčala ter uprla oči na tiho vodo, v kateri je le veter delal lahne brazde, ves Dnjeper je imel srebrn sijaj kakor volčji kožuh v temi.
Čoln se je obrnil in držal obrašeenega brega, kjer se je videlo pokopališče; trohneli križi so stali na kupu. Niti brinje ne raste med njimi, niti travnata bilka ne zeleni, samo mesec jih obseva z nebesne višine.
„Ali slišita kričanje, dečka? Nekdo nas kliče na pomoč!“ je dejal pan Danilo veslačema.
„Tudi midva slišiva kričati in kakor se mi zdi od te strani," sta istočasno zaklicala veslača ter pokazala na pokopališče.
A vse je zopet potihnilo. Čoln seje obrnil ter zavil okrog brega, ki je molel v vodo. Hipoma sta mladeniča izpustila vesli ter onemela zrla pred se. Tudi pan Danilo je nepremično obstal: Strah in groza sta zaplala po kozakovih žilah.
Križ na grobu se je zmajal in tiho se je dvignilo iz njega izsušeno truplo. Brada prav do pasu: na prstih dolgi kremplji, daljši nego prsti sami. Tiho je dvignilo truplo roko, obraz je zdrgetal ter se spačil. Najbrž je trpel grozovito muko.
„Soparno I Soparno 1“ je zastokalo z divjim, čeznaravnim glasom. Glas se je kakor nož zaril v srce in hipoma se je mrtvec zopet udrl v grob.
ne more zgoditi, čeprav bi tudi mi Slovenci to zelo želeli, ker bi bili Jugoslovani v naši monarhiji zelo okrepljeni in ojačeni. Kljub temu je pa slovanski element v Avstriji vseeno za veliko ojačen.
Bosanski Hrvatje so zadovoljni z aneksijo, čeprav ne v tej obliki. Nikakor pa niso zadovoljni Srbi, ki zahtevajo združitev s kraljevino Srbijo in Mohamedanci, ki hočejo nazaj pod turško vlado.
Skoro smo prepričani, da aneksija Bosne in Hercegovine ne bo ostala brez prelitja krvi. V deželi sami bo neštevilno vojaštvo in orož-ništvo ter dobro razvito vohunsto že zatrlo vsak revolucijonaren pojav, morda včasih tudi s silo, s puško in bajoneti. Toda Srbi v kraljevini zahtevajo na vsak način, da Srbija zasede Bosno in da se ne sme nikdar sgoditi, da bi Bosna in Hercegovina postali avstrijski provinciji. Ta zahteva srbskega naroda je tako odločna in resna, -da se ji srbska vlada ne bo mogla zoperstavljati.
Srbi že nabirajo prostovoljce, ministrski svet se je konstituiral kot vojaški kabinet in vojnemu ministru se je tudi že nakazal denar za bojne potrebščine. Morda si bosta, ko list izide, že stali vojski na meji nasproti. Črnogorska vlada je tudi izjavila, da udere z vojsko v Hercegovino, kakor hitro prekorači Srbija Drino, mejno reko med Srbijo in Avstrijo.
V toliko se je Srbija že izjavila, da napove Avstriji vojno, ako bi se Avstrija ne hotela udeležiti konference zastopnikov onih vlad, to so prisostvovale berolinskemu kongresu. Avstrija se je namreč izjavila, da se ne udeleži te konference, ako bi se na nji razpravljalo o aneksiji Bosne in Hercegovine.
Najbrž bomo slišali, da bo nemirni, s krvjo Bapojeni Balkan zopet postal pozorišče krvavih -dogodb. Zopet bo tekla v potokih — slovanska. kri1!
				
Slovenci!
Delujte povsod na složno postopanje
Zmajal se je drugi križ, zopet je vstal iz groba mrtvec, še strašnejši, še višji nego prejšnji; popolnoma zraščen; brada mu je segala do kolena in okostneli kremplji so bili še daljši.
Še bolj divje je viknil: „soparno I soparno!“ ter se zopet pogreznil.
Zmajal se je tretji križ, tretji mrtvec se je dvignil in bilo je kakor bi le okostnjak molel nad zemljo. Brada se je dotikala pet, prsti z dolgimi kremplji so se zagrebli v zemljo. Strahotno je dvignil roke v višino kakor bi hotel mesec došeči ter kričal kakor bi kdo žagal njegove orumenele kosti ....
V Katarininem naročju speči otrok je zakričal ter se zbudil Tudi gospa Katarina je vskliknila, veslačema sta čepici padli v Dnjeper in gospod se je groze zdrznil.
Hipoma je vse izginilo, kakor bi bilo to le slepilo, toda kozaka še dolgo nista prijela za vesli. Skrbljivo se je ozrl pan Danilo na mlado ženo, ki je v strahu zibala dete na rokah, pritiskala na srce ter ga poljubljala na čelo.
„Ne boj se, Katarina! Glej, saj ni nič!" je dejal ter pokazal na vse strani. „Ta čarovnik hoče ljudi ostrašiti, da bi nihče ne silil v njegovo gnjezdo. Samo ženske lahko straši s temi burkami! Daj mi sina v naročje!"
S temi besedami je vzel pan Danilo sinčka, ga dvignil kvišku ter ga poljubil.
„Kajne, Ivan, Ti se ne bojiš čarovnikov ? ... Reci: ne, očka, jaz sem kozak! No, nehaj vendar
za slovenske pravice!
.	...	• v'	:	■ - i . . 'r ■	:
Politične nesti.
Aneksija Bosne. Stališče velesil k temu vprašanju. To politično vprašanje je zdaj zapostavilo vse druge in je predmet vsem diplomatom in časopisju celega sveta. Stališče, ki ga zavzemajo velesile, je različno. Nemčija in Italija, zaveznici, se strinjata z aneksijo. Turčija, ki je takorekoč najbolj interesirana, je odgovorila, da bo protestirala pri vseh velesilah proti kršitvi berolinske pogodbe. Angleška je pa odločno nastopila proti aneksiji ter je zato, da se mora berolinska pogodba natanko držati. Rusija je tudi proti in bo ona zahtevala kompenzacije, če pristanejo države za aneksijo. Francija ne pravi ničesar, ampak izjavlja, da mora konferenca zastopnikov velesil o tem odločiti. Grška hoče Kreto anektirati ter napraviti dobiček iz položaja. Zadnje vesti poročajo, da so Krečani že proglasili združitev z Grško.
Proklamacija aneksije je bila v Bosni od Hrvatov jako navdušeno, od Mohamedancev zmerno, od Srbov z veliko nevoljo sprejeta. Občinski svet je sklenil poslati zahvalno adreso' cesarju. Vojaštvo je konsignirano v vojašnici in za vse slučaje pripravljeno. Na vplivne srbske politike in agitatorje se strogo pazi., Iz Sarajeva je odšla deputacija Srbov in Mohamedancev, da. protestira v Budimpešti zoper aneksijo.
Srbija proti aneksiji. Po celi Srbiji je savladalo nepopisno razburjenje proti Avstriji in narod poživlja kralja in vlado, naj napovesta vojno. Priglasilo se je že več tisoč prostovoljcev, zlasti vseučiliških slušateljev. Vojaštvo je baje že mobilizirano in v velikem številu zbrano ob meji. 'Za vojnega ministra bo imenovan bivši ministrski predsednik Nikola Pašič, odkrit nasprotnik Avstriji, in to se že tolmači, da je vojna z Avstrijo sklenjena stvar, ako se Avstrija ne udeleži konference zastopnikov velesil. Tega pa Avstrija ne bo storila, ako se bo na konferenci razpravljalo o aneksiji Bosne. Vojna je torej neizogibna!
Avstroogrska delegacija je otvorila 8. t. m. -sasedanje v Budimpešti. Otvoril jo je cesar s prestolnim govorom, v katerem naglaša miroljubnost avstrijske politike. Aneksija Bosne in Hercegovine da je bila potrebna, da se dokon-
jokati! Skoro smo doma! Saj smo že tu, mati Ti -da kaše, Te položi v zibelko ter Ti zapoje :
„Lulej, lulej, lu, spančkaj v sladkem snu!
Basti, se razvij v radost!
Vsem kozakom v slavo, zlobnim pa v britkost!"
„Čuj, Katarina, zdi se mi, da Tvoj oče noče živeti z nami v miru. Siten, slabovoljen je prišel kakor bi želel prepira in razpora .... No, če je slabe volje, čemu je prišel. Ni hotel piti na kozaško slobodo! Ni hotel pestovati dete! Začetkoma sem mu hotel vse zaupati, kar mi teži srce a zmanjkalo mi je veselja, nehote sem požrl besede. Ne, on nima kozaškega srca! Že če se srečata kozaka, jima drug drugemu bije srce naproti. No, vrla dečka, smo kmalu pri bregu? Dobila bosta nove čepice. Tebi, Stecko, dam z baržunom in zlatom našito, vzel sem jo z glavo vred nekemu Tatarju. Vsa bojna oprava mi je zapadla, le dušo sem pustil uiti. Pritisni k bregu! Vidiš, sinko, zdaj smo doma in Ti še vedno jokaš! Vzemi ga Ti, Katarina!"
Izstopili so iz čolna. Za gričem se je pokazala slamnata streha; rodni dom pana Danila. Za hišo zopet grič in nato polje in zopet polje; sto vrst se lahko jezdi naprej in ne najde se kozaško posestvo.
____________ (Dalje prih.)
čno uredi državnopravno stališče med državo in okupiranima deželama.
Slovenski in hrvatski delegati so se združili v skupen klub, kateremu je bil izvoljen načelnikom dr. Šušteršič in namestnikom Bian-kini.
Nemški delegati o aneksiji. Nemški delegati izjavljajo, da so avstrijski Nemci z odkritosrčnim veseljem pozdravili aneksijo, čeprav je vsled tega slovanski element v monarhiji okrepljen. Proti škodljivim posledicam okrep-Ijenja slovanskega vpliva v državi z ustanovitvijo bosanskega deželnega zbora, bodo nemški politiki pravočasno ukrenili vse potrebno, zakaj v nevarnosti so veliki politični in gospodarski interesi avstrijskega nemštva.
Bolgarsko carstvo bo najbrž srečno izšlo iz položaja, ker Turčija ne misli napovedati vsled tega vojne. Edino Rusija zelo graja korak bolgarske vlade. Splošno je pa pri velesilah mnenje, da sta bili Bolgarija in Avstrija sporazumljeni, ko sta stopili pred svet s svojimi proglasitvami.
V češkem deželnem zboru še vedno traja obstrukcija in vsi pomirjevalni poskusi ministrov niso nič zalegli. Najbrž bo morala vlada deželni zbor zaključiti ali odložiti. V nemškem delu dežele so se začeli davkoplačevalci braniti plačevati deželne doklade in se je to že razširilo po vseh krajih.
Za istrski deželni zbor so volitve po novem volilnem redu razpisane za 25. t. m. Slovensko in hrvatsko politično društvo je že postavilo kandidate v splošni kuriji.
Jz slovenskih dežel.
Položaj na Štajerskem. (Dopis iz Celja.) Poročali ste o izgredih v Ptuju, Celju in Mariboru, o demonstracijah in pobijanju šip in omenili, da so Slovenci začeli odgovarjati z demonstracijami na gospodarskem polju. Naj Vam še opišem zadnje dogodke. Najprej omenjam, da so nemški izgredi zahtevali žrtev, mrtev je danes Slovenec, ki so ga celjski Nemci natepli. Čevljar Obuje bil napaden ter so mu z gorjačami prizadeli težke rane na glavi in možganih. Revežu se je vsled tega začelo mešati in v blaznosti se je obesil! Bil je oženjen ter zapušča ženo in otroke. Tako moramo torej Slovenci z življenji plačevati nasilnosti naših „mirnih" sosedov. No, zdaj je konec tega teptanja in preganjanja. Slovenska raja se je dvignila in kaže zobe — na gospodarskem polju. Posledice se že kažejo v Celju, Mariboru in Ptuju. Nemške trgovine stoje prazne in marsikateremu se že majejo tla, v kratkem bo nekaj polomov! — Nemci prirede slovenski tečaj v Mariboru, da si bodo lažje služili kruh med Slovenci! Zopet nekaj priznanja zaničevanemu slovenskemu jeziku, toda raje vidimo, da ostanejo Nemci pri svojem, mi pa pri svojem. Kdor med nami živi, mora biti Slovenec, najsi je potem privatni ali državni uslužbenec! — Shodi, ki so se priredili v nedeljo, so izvrstno uspeli povsod, le po nekaterih krajih jih je vlada prepovedala. — V nedeljo je sklican v Brežice velik protestni shod, ki se ga udeleže tudi Hrvatje in Kranjci. Brežiški Nemci se že tresejo strahu in so poklicali vse vojaške in policijske oblasti na pomoč. Čujemo, da je glavarstvo shod prepovedalo, toda vršil se bo najbrž vseeno, ker ni povoda shod zabraniti. O, ne bojte se, mili prijatelji Nemci, mi ne pobijamo šip in ljudi j, mi bomo le sklenili Vas na žepu ubiti, pozvali bomo brate, naj podpirajo le brate, ne pa zatiralce, ki nas potem s slovenskim denarjem preganjajo. — Pričakovali smo od slovenskih poslancev, da bodo v štajerskem deželnem zboru spravili v razgovor izgrede v Ptuju, Mariboru in Celju. To se ni zgodilo in verujte mi, gospod urednik, da je to napravilo jako slab vtis na štajerske Slovence. Zakaj bi na odločilnem mestu ne protestirali proti nasilnostim? Povejte nam, zastopniki naših koristi!
Iz Rajhenburga. V nedeljo, 27. sept. t. 1. je nastal ob pol eni uri popoldne v Senovem pri Rajhenburgu strašen požar, ki je vničil v par
minutah posestnikoma Kozoleju in Seničarju hiše, hleve ter druga gospodarska poslopja. Zgorelo je vse pohištvo, žito, krompir ter sploh vsi pridelki, ki so bili že spravljeni. Rešili so samo živino, razen enega teleta. Skoda je cenjena nad 8000 K. Pogorelca sta bila zavarovana za neznatno vsoto. Le gasilnemu društvu v Rajhenburgu je zahvaliti, da se niso vnele v bližini stoječe hiše, ker je omejilo ogenj. Požar so povzročili otroci. Ker je zima pred durmi, siromaki z otroci pa brez strehe in živeža, se je sestavil odbor, ki bo skušal po možnosti nesrečnežem olajšati neizmerno bedo. Obračamo se do usmiljenih src, da priskočijo na pomoč s prispevki, katere blagovolijo poslati gospej Raj-nerjevi, soprogi načelnika postaje v Rajhenburgu. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme!
P. J.
Demonstracije v Celovcu. Tudi koroškim Nemcem niso dale lavorike bratov v Ptuju, Mariboru in Celovcu spati. Tudi ti so morali po stari navadi napadati hišo Mohorjeve družbe in pa stanovanja Slovencev. Ker so pa celovški Slovenci že poprej poskrbeli za varnostne naredbe, se to pot ni zgodilo hujšega kakor da so Nemci razbili par slovenskih napisov ter kričali svoje psovke na Slovence, katere so še osolili s slavno „Die Wacht am Rhein". Tudi tukaj smo sklenili podpirati le slovenske trgovce in obrtnike. Koroško nemško časopisje strupeno napada Slovence in se v tem posebno odlikuje klerikalni „Karntner Tagblatt.“
Narodna šola v Št. Jakobu v Rožni dolini se je slovesno otvorila predzadnjo nedeljo. Do 2000 ljudij, med temi 200 Kranjcev, se je udeležilo te lepe slavnosti. Govorili so poslanec Grafenauer, dr. Kušar iz Kranja, Špicer z Jesenic in župnik Ražun.
Protestni shod v Borovljah se je pretečeno nedeljo izborno obnesel. Navdušeno je govoril dr. J. Oblak ter naštel krivice, ki jih trpe Slovenci spominjajoč se krvavih dogodkov v Ljubljani.
I. slov. delavski dom v Podljubelju se slovesno otvori dne 18. oktobra. Priglašenih je veliko govornikov ter državni poslanci Grafenauer, dr. Krek in dr. Korošec.
Tabor na Veliki Otavi. Goriški Slovenci sklicujejo na dan 18. oktobra t. 1. tabor na Veliko Otavo pri Šempasu v spomin na tabor, ki se je tukaj vršil pred 40 leti in na katerem je tudi nepozabni dr. Lavrič govoril.
Iz goriškega deželnega zbora. Slovenski klerikalci in laški liberalci še vedno nadaljujejo obstrukcijo. Nujni predlogi, ki jih stavijo, so nekateri prav smešni. Dr. Pinavčig je stavil predlog, naj se razdeli goriško deželo v slovenski in laški del. Poslednjemu naj bi bilo središče Gorica (!), torej mesto sredi slovenske okolice. Slovenski deželni zbor naj bi se pa potisnil v gore, v Tolmin!
Bojkot laških trgovcev v Gorici nam kaže, da je to najuspešnejše sredstvo za osamosvojitev Slovencev na gospodarskem polju. Prav tako dosledno kot se držijo goriški Slovenci gesla „Svoji k svojim," naj bi tudi v vseh drugih slovenskih pokrajinah podpirali Slovenci samo narodne trgovine. Na ta način bi se kmalu otresli tujčeve premoči, obenem pa bi vzgajali v svojih ljudeh podjetnost in veselje do narodnega dela. Potrebno pa je, da Slovenke ne pazijo samo, kje kupujejo, temveč tudi, kaj kupujejo. Ni vseeno, ako se daje prednost nemškemu izdelku, če lahko kupimo slovenski izdelek. Tako opozarjamo slovenske gospodinje, naj niKari ne kupujejo nemških kavinih primesi (cikorije), ki se razpečavajo v slovenskih ovitkih, da bi se s tem premotilo slovensko občinstvo. Saj imamo ravno za ta predmet solidno domače podjetje „Prvo jugoslovansko tovarno kavinih surogatov“ v Ljubljani, ki izdeluje znano izvrstno „Zvezdno" kavino primes, od katere dobivajo razna slovenska in hrvaška društva znatne prispevke. Ta izdelek naj se udomači v vsaki slovenski hiši!
Kranjsko.
Naš List zopet zaplenjen! Zadnjo številko nam je vlada zopet zaplenila in obenem
tudi prilogo „Slovenska gospodinja" radi uvodnega članka „Naprej, Slovenke!" Kakor smo iz te konfiskacije uvideli, je cenzura pri deželni vladi čimdalje strožja. Pri prvi konfiskaciji ni bil konfisciran uvodnik „Krst in preporod" ter notica „Ljubljančankam v album", čez osem dni pa tudi te stvari niso našle milosti pri deželni vladi. Kakor z našim godi se tudi z drugimi listi, vse po vrsti jih zaseže deželna vlada, ki hoče menda tem potom uničiti slovensko časopisje, da bi popolnoma molčalo o krivicah, ki se gode slovenskemu narodu. Kako pišejo in so pisali nemški časopisi! Mi jih ne bomo dosegli v tem ostudnem pisarjenju in jih tudi nočemo, toda pravico imamo vprašati, zakaj se nas z drugačno mero sodi nego Nemce!
Klic k zedinjenju Slovenije! Dobili smo iz naroda naslednji dopis, ki ga priobčujemo, da se spozna, kako želi priprosto ljudstvo sprave ter takorekoč zahteva, da nastopijo slovenski politiki v vseh narodnih in gospodarskih vprašanjih složno. „Zadnji dogodki v Ljubljani, posebno pa še sedanje postopanje vlade napram Slovencem kaže dovolj, kako opravičen je klic za zedinjenje Slovenije, to je vseh strank, ki čutijo slovenski in jim je mati Slovenija. Ako še katerega uplivnega slovenskega politika vodijo sebični nameni, tedaj ni več naraven človek, ampak največji neznačajnež, radi katerega bi lahko trpel ves slovenski narod. In reči se mora, da ni psovke, ki bi šla izpod peresa, dovolj huda za takega brezvestneža. Ako se bomo oklenili drug druzega in kot en mož šli v boj proti našemu krutemu narodnemu sovražniku, bo premagan na naših tleh tujec in ne bo mu pomagal tudi ne minister Prade. Bojno polje pa ne bodijo samo ljubljanske ulice, ampak cela Slovenija in način boja ne bodi nasilje, temveč bodi gospodarski. In ako bodo slovenski politiki nastopili složno pot, potem je zagotovljena nam pomoč tudi od drugih slovanskih narodov in za večno je odklenkalo nemški vladi na slovenski zemlji. In kakor je narod slovenski mal narod, vendar bo imenovan v zgodovini narodov s častjo kot čil in zaveden narod. Ne ližimo več pet nemštvu, ne prosimo jih za svoj lastni kruh, ne v uradu in ne zunaj urada, ampak zahtevajmo brezobzirno kot en mož složno svoje pravice. Uklonili bodo Nemci svoj tilnik tudi na cesarskem Dunaju, kakor so uklonili predzadnji ponedeljek Nemci v Ljubljani na mirno, a odločno zahtevo Slovencev, da so odstranili nemške napise. Koliko več lahko dosežejo zreli slovenski politiki, seveda združeni brez razlike strank v deželnem in državnem zboru. Voditi jih mora seveda skrajna nesebičnost. Vse enkrat na stran, pred oči samo narod slovenski in njega bodočnost. Gotovo pa je, da bodo morda nekateri hoteli preprečiti združitev, toda tem povem: do tukaj se je dal narod slovenski voditi in zapeljevati, odslej pa ne več! Mi zahtevamo zedinjenje, ker bomo le tako dosegli svoje pravice, sicer bo pa spet vse zaspalo in v časopisih ne bomo drugega brali kakor zmerjanje oseb z liberalci in klerikalci."
Izjemno stanje v Ljubljani se je kar kratkim potom uvedlo, ne da bi se kaj opozorilo ljudstva. Čut imamo, da smo takorekoč noč in dan pod Damoklejevim mečem in tesno nam je pri srcu, ko gledamo na cesti še vedno bajonete, ne da bi vedeli, kaj smo zakrivili. Časopisje se z drakonično strogostjo konfiscira in ne sme navajati niti suhih dejstev, če količkaj dišijo po vojaštvu ali po gospodarski osamosvoji. Od uso-dopolne noči 20. septembra se vendar ni prav ničesar prigodilo, da bi imela vlada povod s takimi sredstvi nastopati. Niti najmanjše demonstracije ni bilo, a še vedno nas stražijo kakor razbojnike. Vidi se res, kako smo Slovenci pohlevni in ponižni, nihče se ne pritoži zopet tako stanje. Le poslanec Hribar je protestiral proti konfisciranju in preganjanju časopisov, a tudi to ni nič zaleglo. Veliko škode imajo tudi ljubljanski obrtniki, zlasti kavarnarji, ki morajo že tako zgodaj zapirati svoje lokale. Doklej bo še to trajalo?
Kavalirstvo mestnega občinskega sveta v Ljubljani. Znano je, da so po demonstracijah
v Ljubljani cenili Nemci škodo na pobitih šipah na 50—60.000 kron ter zahtevali, naj se jim ta znesek takoj izplača. Vemo, da bi jim dobro teknil ta dar, toda računali so brez krčmarja, kajti sodišče je cenilo škodo le nekaj nad 8000 K. In zdaj se je občinski svet ljubljanski na predlog dr. Tavčarja izrekel, da plača Nemcem to odškodnino pod pogojem, da bodo občinski sveti v Ptuju, Mariboru in Celovcu isto storili.
Nemci bojkotirajo slovenske trgovce in obrtnike. To se godi prav sistematično in jim je to tudi lahko storiti, ker se poznajo med seboj kakor slab denar. Naj navedemo par slučajev. Neki Nemec (v državni službi) je šel sam z deklo na trg, da jo je nadzoroval, da ni stopila v kako slovensko trgovino. Ime na razpolago. Nemci na Blehveisovi cesti — tukaj jih je še največ — so opustili vsi v bližini se nahajajočo slovensko špecerijsko trgovino ter jemljejo odslej pri Kastnerju, kateremu so slovenski trgovci dokazali tako nereelno postopanje v prodaji, da bi moral izgubiti zaupanje pri vseh odjemalcih.
Posnemajmo Sudmarko! Množe se slučaji, ko Nemci v Ljubljani bojkotirajo slovenske trgovce in obrtnike. To jim je tem lažje, ker imajo že dlje nego pol leta od Siidmarke izdano knjižico „Wegtveiserdurchdie Geschiifts-welt von Laibach," ki ima namen urediti in osigurati sistematično bojkotiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov, da noben Nemec ničesar ne kupi in ne naroči pri Slovencu. Zdaj, ko se je po zadnjih dogodkih začelo opuščati nemške trgovce, ie-ti milo tožijo in vsi Nemci kličejo vlado, ministre in državne pravdnike na pomoč. Vprašamo le: kdo je poprej začel? Slovenci ali Nemci? Vračamo jim le to, kar so Nemci nam storili, mi smo se od njih naučili in kar je za nje dobro in dopustljivo, bodi še za nasl Posnemajmo torej Nemce in se poslužimo istih sredstev kakor jih imajo sami proti nam. S tem jim nobene krivice ne delamo, bodi torej za obe strani enaka pravica.
Občinski odbor občine Dol je v svoji seji dne 3. okt. 1.1. sklenil, da prispeva za spomenik nedolžnih žrtev 20 K ter sprejel sledečo resolucijo: Občinski odbor izraža svoje ogorčenje nad pobalinskim napadom na mirne skupščinarje v Ptuju. Protestuje zoper brutalno postopanje vojaštva v Ljubljani, ter se pridružuje žalovanju nedolžnih žrtev in je za složno izvajanje gesla „svoji k svojim". Vse slovenske poslance pa poživljamo, da zastavijo vse svoje moči, da pridobijo žaljenemu slovenskemu narodu popolno zadoščenje.
Čudni tujci v Ljubljani. Časopisje se nam preganja, shodi prepovedujejo, orožniki mečejo ljudi iz gostilen, če nočejo ob zapovedani uri takoj ven. Po Ljubljani hodijo tuji neznani obrazi, dobi se jih v gostilnah in kavarnah, na javnih sprehodih in ljudje si v družbi zvečer v gostilnah ne upajo več govoriti, ko sedi pri drugi mizi neznan človek in prisluškuje. Ti ljudje so elegantno, pa tudi slabo napravljeni, govore slovensko, češko, italijansko, hrvatsko, a poznamo jih ne, slutimo pa, zakaj hodijo v lokale, kjer jih še nikoli ni bilo. Vemo, da bodo nekega lepega dne izginili, toda kedaj ?
„Vojska bo P Ta klic gre po Ljubljani in vsak je trdno prepričan, da bo vojna in da bo tudi naše vojaštvo moralo v boj. V več družinah je bilo že jokanja in zlasti mlade žene in matere so neutolažljive. Vse računa že z vojno kot z gotovim dejstvom ter obupuje. V pomir-jenje omenjamo, da vojna še ni napovedana in drugič, da tudi v tem slučaju ni gotovo, da bi morali naši fantje v vojno. V prvi vrsti bodo poslali neslovanske vojake, zlasti Madjare, ki so tako nasprotni Srbom. Torej ne preveč solz, ko še ni nobene gotovosti, ali bo kaj iz tega ali ne.
Kranjska hranilnica podpira družbo sv. Cirila in Metoda! Neverjetno, kajne, posebno v sedanjih časih, ko je slovensko ljudstvo začelo griztito nemškonacijonalno gnezdo, trdnjavo in zaščitnico naših zatiralcev. Toda iz naslednjega slučaja si to lahko tolmačimo, črkoslikar Pristov je tožil nemškega nacijonalca Gučeka radi raz-žaljenja časti in se je poravnal z njim na ta način, da plača Guček 30 K za Ciril-Metodovo družbo in 30 K za žrtve. K Pristovu je prišel
po poravnavi znani zagrizeni hujskač Dzimski ter plačal te zneske ter stroške, ki jih je imel Pristov. Kakor znano je Dzimski v službi Kranjske hranilnice in bo ta najbrž poplačala Nemcem vso škodo, ki jo imajo pri sodiščih zaradi svojega dolgega jezika. Tako je tudi v tem slučaju storila, kajti dvomimo, da bi Dzimski iz lastnega žepa plačal s vitle kronice. Na ta način je torej Kranjska hranilnica prispevala 30 K za Ciril - Metodovo družbo! Da se je ta slučaj res tako pripetil, sta priči Pristov in Guček.
Prva nemška predstava v dež. gledališču v Ljubljani se je vršila še le v ponedeljek, in sicer so Nemci igrali francoski igrokaz „Sim-son". Na treh straneh gledališča so stale močne patrulje orožnikov z nasajenimi bajoneti. Tudi na dvorišču so bili skriti orožniki, da so „varovali “ oder in igralske garderobe. Na balkonu v gledališču je sedel policijski svetnik z Dunaja, v parterju sta sedela policijska svetnika Lauter in Wratsehko, na odru je stal policijski komisar Robida, v vestibulu je stal policijski koncipist Jančigaj s policajem, po hodnikih je tekal policijski komisar Švigelj. Poleg teh policijskih uradnikov je stalo med dijaštvom in sedelo na galeriji in v parterju še več vladnih in mestnih detektivov. Tako je bilo okoli gledališča • in v gledališču nad 30 policij sto v ter še 15 orožnikov! Ta armada je stražila okoli 200 Nemcev, ki so se dolgočasili v praznem gledališču. Motil jih ni nihče, kajti Slovenci so se jim smejali le — oddaleč.
Repertoar slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. V soboto 10. t. m. opera „Madame Butterfly“, — v torek 13. t. m. opereta „Valčkov čar", — v petek 16. t. m. se ta opereta ponovi, — v nedeljo popoldne ob 3. uri „V znamenju križa“, zvečer ob pol 8. opera „Madame Butterfly“.
„Svoji k svojim11. Slovenski socijalni de-mokratje so se zlasti pri pogrebu narodnih mučenikov pokazali solidarne z vsemi Slovenci in pričakovali smo že, da se tudi pripadniki te stranke združijo z nami na gospodarskem polju, za gospodarsko osamosvojo. Zadnji „Rdeči prapor11 pa tako cinično piše o tem, da, naravnost norčuje se iz gesla „Svoji k svojim11, češ da hoče kapitalistična buržoazija izkoristiti položaj v kapitalistične namene. Koliko pa imamo Slovenci kapitalistov? Saj smo več ali manj vsi reveži in reveži morajo pomagati revežem. Delavec dandanes ni več tako nezaveden, v vsakem tli tudi narodnostna iskra, ne pa samo zmisel za gmotno zboljšanje. Zato se bo pa zavedni delavec ravno tako pridružil v gospodarskem boju proti zatiralcem rodnih bratov, naj si bo „Rdečemu praporju11 prav ali ne!
Topliške novice. (Odgovor „Domoljubu11) Pisano je bilo v „Domoljubu11 št. 37. več člankov o občinskih volitvah v Toplicah na Dolenjskem. Mar li hočem povedati, da je imela večino volja kmetskih davkoplačevalcev? Ali naj odgovarjam? Ali naj povem, da ni lepo ljudi, ki nikomur škode niso napravili, grditi po „Domoljubu?11 Naj-li vprašam gospode, zakaj bi ne smel ud Marijine družbe voliti po svojem prepričanju za občinsko stvar ? Ali zakaj naj bi Škerle grešil, da je kot dober kristjan odpustil svojemu nasprotniku in ga volil? Mar naj bi se dal oni izbrisati iz katoliške vere, ki je, kakor se trdi v „Domoljubu,11 izpregovoril besedo: far? Ali je oseba, ki se jo označi s tako besedo, sv. vera sama? Kaj ni sv. vera iz Onega, ki je rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta, Onega, ki je pustil 99 ovac in je šel iskat eno samo izgubljeno? Kaj, ko bi dotični nastopil tako, kakor je župnik Vole, — ali bi mu ne rekli silovitež in kmetska surovina? če stori kaj takega gospod, ostane jmenda izobražen gospod kakor je bil prej ? Črne bukve in vse to nas ne bi spravilo, da govorimo javno, pač pa je nas primoralo, ker ni „Domoljubov11 pisač dovolj pojasnil, da bi namreč tudi tisti bralci „Domoljuba," ki naših razmer ne poznajo, lahko presodili. Storil bom na kratko. Lansko leto je predlagal Topliški župnik pri obč. seji bivšega gospoda župnika v Soteski za častnega občana. Ker je bil dotični gospod res vzoren duhovnik
in ni v 23 letih župnikovanja v Soteski napravil nobene zdražbe, so vsi odborniki to imenovanje radi odobrili. Letos je predlagal zopet odbornik B. dva gospoda (Šukljeta in Zamido) za častna občana in ker ni vedel navesti k temu imenovanju potrebnih zaslug, je poprijel za besedo župnik Podboj in je govoril na dolgo in široko med drugim tudi takole: „Možje odborniki, nikar ne mislite, da ima to imenovanje kakšno politično ozadje ali da bi se hotelo to izkoriščati v volilne ali kake druge namene, ampak to imenovanje se izvrši le zato, da ta gospoda počastimo11 itd. Ker je odbor imel izjavo in zatrdilo župnika Podboja za resnično, je tudi ta predlog enoglasno sprejel. — Da se je pri občinskih volitvah na Toplicah volilo s pooblastili teh dveh gospodov, ni treba omeniti, ker to je povedal že „Domoljub11 sam. In če je kaj takega počaščenje ali pa politična komedija, to naj sodijo bralci sami. Mi bi tega gotovo ne spravljali na dan, še manj pa v časopise, ko bi drugi molčali o stvareh, ki jih ne brigajo in pa ko bi možic iz Toplic, ki je pisal v „Domoljuba," znal brzdati svoje strasti. Naročnik sem „Domoljuba" in „Dolenjskih novic" in nobenega liberalnega lista. Toliko pa povem, da pri volitvah ni bilo treba delati strankarstva in bi prosil gospode, da če jim učitelji nočejo para' rirati, naj zato nikar ne netijo sovraštva med kmeti in' jezo med sosedi.	e—.
C. k. kmetijska družba kranjska bo oddajala čistokrvne plemenske bike pinegavske pasme, ki jih je kupila z državno podporo, posestnikom in živinorejcem. Prošnje je vložiti do 15. t. m. pri glavnem odboru.
Premije za govejo živino se bodo delile za Notranjsko dne 12. oktobra v Postojni, za Gorenjsko dne 15. oktobra v Spodnjih Gorjah in za Dolenjsko dne 19. oktobra v Št. Lovrencu ob Temenici. Določenih je 36 premij in poleg tega še priznanske diplome za umno živinorejo in v posebnih slučajih izredna posebna premija.
Znižana cena sena. C. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku razglaša: Vsled ukaza e. kr. deželne vlade z dne 28. sept. 1908. št. 22892 daje se glede dobave krme na občno znanje, da bo vsled zvišane državne podpore mogoče me-terski cent sena dobivati po 5 K. Brezplačno ne bo dobil nihče sena. Mogoče pa je sedaj tudi za druge vrste krme prositi n. p. za otrobi i. t. d. in sicer po znižani ceni. Nove prošnje za dobivanje sena ali druge klaje po znižanih cenah se imajo vložiti najkasneje do 14. ok-tjobrat. 1. pri županstvu inv taistih napovedati bivališče, število konj ali goveje živine kakor tudi zaprošeno množino sena, otrobi, ovsa i. t. d. Z vložitvijo dotične prošnje je pro-sitelj vezan napovedano množino krme sprejeti. Konečno se naznani, da bodo dobili tisti, ki so že prosili za seno samo polovico (50%) zaprošene množine. Glede oddaje oziroma dobave sena bodo v kratkem naznanjeni tozadevni pogoji.
Slovensko deželno gledališče.
Prvič, odkar imamo kranjski Slovenci svoje deželno gledališče, se je letos zgodilo, da smo imeli v štirih zaporednih dneh petero različnih predstav.
Z bridkostjo in gnevom smo se spominjali pri tem tiste tužne dobe, ko smo smeli Slovenci na lastnih tleh igrati le po trikrat na mesec in pa tiste sramotne dobe, ko nam Nemci sploh niso dovolili igrati v deželnem gledališču. A. Trstenjakova Zgodovina slovenskega gledališča govori obširno o teh žalostnih dobah, ki ni niti celih 100 let za nami. Tako smo se letos veselili čudnega, dasi čisto naravnega svojega napredka. Pred 100 leti smo pobirali še drobtinice, padajoče z mize bogatega gospodarja Nemca, a danes — „sami smo gospodarji, naš Bog in naši carji 1“
Zares, kolo časa se vrti hitro, in v Ljubljani se je vkratkem izvršila izprememba, na katero je naš narod ponosen. Kakor iz vulkana je bruhnila na dan hipoma žareča lava narodne zavednosti, Ljubljana si je v enem popoldnevu
dala sama čisto slovenski značaj, vse nekdaj ošabno nemštvo se je poskrilo, nemško gledališče si ni upalo niti začeti s predstavami. Kakor vse kaže, se bodo mogle nemške predstave le še umetno, le s silnimi žrtvami Kranjske hranilnice vzdrževati, a to ne bo več življenje, nego hiranje, vegetiranje, ki se mora končati s smrtjo. Brez slovenske publike se nemško gledališče v Ljubljani ne more vzdržati.
Tako se naglo bližamo dobi, ko bo možno v Ljubljani edinole slovensko deželno gledališče, kakor imajo v Zagrebu le hrvatsko kazalište. In potem se bo igralo tudi v Ljubljani vsak dan le slovenski ter pelo le slovenski. Dovolj nas je in zadosti smo zreli, da dosežemo ta edino pravični položaj čim preje. Naše slovensko gledališče je že letos — dasi na to nepripravljeno — dokazalo, da je sposobno igrati s svojim osobjem ves teden; ako bi se to osobje pomnožilo le še neznatno — zlasti pri drami, smo v stanu sami igrati slovenski zdržema skozi ves mesec. To je ogromen napredek izza tistih dile-tantovskih časov, ko smo imeli novitete jedva vsakih 14 dni, in tega napredka se veselimo od srca. Stvar zavednih Ljubljančanov je, da se sedanji položaj vzdrži in še popolni!
Sezona se je otvorila s štirimi zaporednimi novitetami:	1. oktobra se je igral
Spažinskega ruski igrokaz „Gospa majorka11. V njem je briljirala naša velika umetnica ga. Zofija Borštnikova, poleg nje pa sta se osobito odlikovala g. režiser Dragutinovič, vsestransko jako uporaben igralec velike inteligence, ter g. H. Nučič, prvi ljubimec v drami, jako marljiv in zanesljiv igralec. — 2. oktobra se je igrala Paultonova angleška burka „N i o b a", ki je s svojo presenetljivo tehniko in izvirno zabavnostjo prav zanimala občinstvo. Tudi v tej burki so se odlikovali navedeni trije igralci. 3. oktobra se je igrala Schonthan Kadelburgova veseloigra „Gospod senator", ki gaje dobro predstavljal g. Danilo. Zbujal je mnogo smeha, podpiral ga je ves ensemble. — 4. oktobra pop. se je po dolgih letih uprizoril zopet Raimundov ljubeznivi „Zapravljivec", v katerem je imel glavno ulogo domači naraščaj, g. Povhe (Valentin) in gdč. Thalerjeva (Roza) i. dr. Gledališče je bito nabito polno. Zvečer pa je bila premijera krasne Puccinijeve opere „Madame Butterfly'‘, ki je dosegla sijajen uspeh pred razprodano, navdušeno hišo. Glavni pevci in pevke so resnični umetniki, izborni pevci in igralci. Veliki razloček med lansko in letošnjo opero se je videl že tekom L dejanja, koncem opere pa je bilo vse gledališče preverjeno, da takega opernega ensemble še nismo imeli. Primadona gospa Lili Nordgartova je mlada, a že zrela umetnica, ki ima obsežen, velesimpa-tičen glas. Zveni ji izlahka v najvišjih legah ter je izdaten tudi v globini. Poje čustveno ter igra izvrstno. Odnesla je palmo večera. Prav dober tenor je gosp. Fiala; on poje, a ne kriči, jemlje najvišje note igraje ter prepeva z vidno inteligenco, vsekdar s čustvom, ki prihaja iz srca. G. Fiala ima tudi kot igralec dovolj rutine ter je dokazal z dosledno najčistejšo intonacijo, daje fino muzikalen. Izboren bariton je g. Bogdan pl. Vulakovid, velikega sonornega, velesimpa-tičnega glasu in elegantne igre. Tudi mlada altistica gdč. Peršlova je prav dobro rešila svojo težko nalogo ter s svojim globokim altom vzbujala strmenje. Njen glas je velik zaklad, ki pa se šele dvigne, ko dozori. Tudi igrala je dobro. Prav lep vtisk je napravil končno agilni, vedno v okusni meji se zibajoči Goro g. Bohu slava, ki je očividno izvrsten igralec. Drugih ulog ne bomo navajali; vse so bile izvršene gladko. Tudi zbor je zadoščal, mestoma je bil
celo odličen. Veseli smo bili tudi novega civilnega orkestra „Glasbene Matice". Sviral je zares dovršeno, umetniško. Kdor ni gluh na obe ušesi, je opazil velikanski razloček med prejšnjim vojaškim in današnjim! Opera se je v torek zopet pred razprodano hišo ponavljala ter dosegla iznova viharno priznanje. Tako se je sezona začela prav srečno in za Slovence zelo častno.
Raznoterosti.
Ženskam zabranjeno študirati na ruskih vseučiliščih. Ruski ministrski svet je pooblastil ministra za prosveto, da prepove ženskam študirati na vseučiliščih. One ženske, ki so že vpisane na vseučiliščih in katerim je prestop na kak višji učni zavod za ženske onemogočen, smejo dokončati svoje študije na vseučiliščih.
Zivinozdravniški doktorat. Živinozdrav-niškima šolama na Dunaju in Lvovu se je dovolilo promovirati absolvente z doktoratom živinozdravništva (doctores medicinae veterinariae). S tem se je izpolnila želja slušateljem živinozdravništva in se je obenem izreklo, da so živinozdravniške šole glede akade-mične časti sovrstne z drugimi visokimi šolami.
Testament. Odvetnik je bil poklican k smrtni postelji starega moža, ki mu je narekoval svojo poslednjo voljo. „Celo svoje premoženje zapuščam svoji ženi," je rekel, „ali ste to zapisali?" „Da," je odgovoril odvetnik. „In s pogojem, da se tekom enega leta zopet omoži." Odvetnik je začudeno pogledal starca. „Zakaj pa ta pogoj?” je vprašal. „Ker želim," je umirajoči odgovoril, „da bo res komu žal, da sem jaz umrl!"
Trinajstletna nevesta, V Temešvaru se je poročil 20 letni Friderik Fassbinder s trinajstletno deklico Barbaro Kokelan. Ker se smejo tam mladi poročiti le z ministrskim dovoljenjem, so se nevestini stariši obrnili na ministra notranjih zadev in grof Andrassy je poroko dovolil.
Kaznovana zakonska nezvestoba. Gospa soproga se je odpravila na počitnice za par dni in je še soprogu pred odhodom vlaka naročila: „Glej, da dobiš hitro perico, da odnese umazano perilo, ki je tamle v zavoju." Gospod je obljubil, da pojde sam ponjo in z mirnim srcem
se je gospa odpeljala na kolodvor. Gospod soprog je pa šel na izprehod v Gosposke ulice — godilo se je to v Gradcu — in se veselil svojega vdovstva. V gneči na promenadi ga pa mlada, srčkana gospodična zadene s solnčnikom v oko. Ljubeznjivo se je oprostila pri njem in ga prosila, naj ji ne šteje v zlo njene nerodnosti. Gospod je prav rad oprostil, ker ga je mlada, živahna in lepa punica bolj zadela v srce kakor poprej njen solnčnik v oko. Prosil jo je tudi, da jo sme malo spremljati. Gospića mu je dovolila in skoro sta bila toliko znana, da je šla z njim v gostilno večerjat. Večerja je bila dobra, pijača še boljša in ni čuda, da sta skenila tesno prijateljstvo, vsled katerega je punica bila pripravljena, da spremi gospoda na njegov dom. Šla sta, toda kdo opiše grozo nezvestega soproga, ko doma odpre vrata in mu nasproti pride soproga! Ta je nekaj pozabila ter se med tem časom vrnila domov, hoteč se drugo jutro odpeljati. Onemela sta obstala oba grešnika, toda gospodu šine naglo v glavo rešilna misel. „Torej si že nazaj, ljuba ženka? Vidiš, kako sem priden; iskat sem šel perico ter jo kar s seboj pripeljal." Gospodična je čudno gledala, ker ni razumela položaja, toda gospod vzame hitro zavoj s perilom in ga posadi gospodični na njen čedni klobuček. „Tu je perilo, zaznamek najdete notri, zdaj lahko greste," je rekel in jo obrnil proti vratom. Punica je res šla in par hiš naprej jezna vrgla zavoj v neko vežo. — Gospa se je sicer malo čudila in zabavljala, da so perice dandanes že tako elegantne, sicer je pa verjela. Ko pa perila le ni bilo od nikoder, se je začela jeziti ter zabavljati, pri čemer ji je soprog kaj hrabro pomagal. Toda vse skupaj ni nič pomagalo, perila ni bilo nazaj. Nekega dne pa pride gospa vesela domov ter pove soprogu, da je na ulici spoznala perico ter je s pomočjo stražnika poizvedela njeno ime in stanovanje. Naznanila je že vso stvar stražniku in tatinska perica pride pred sodišče. Presenečeno in v strahu je gledal soprog ženo ter klel njeno gorečnost. Nič mu ni pomagalo, pred sodiščem je gospa izvedela njegov greh in punica je bila obsojena, češ da bi morala tudi v tem slučaju paziti na perilo, ki se ji je izročilo. Punica se je pritožila, toda pred razpravo so se poravnali. Kako sta se nezvesti soprog in njegova soproga pobotala, o tem molči zgodovina, ker se je to zgodilo med štirimi stenami.

§ Slavna šolska vodstva in gg. trgovei! U
Naročajte in priporočajte šolske zvezke slovenskega izdelka!
Založnik A- Slatnar V Kamniku. Glavne zaloge v Ljubljani pri V. Kenda, Vašo Petričič, Fr. Iglič i. dr. ter pri trgovcih po deželi.

Prva češka
splošna delniška družba za zavarovanje v Pragi
na življenje.
Najugodnejše in naj-
a)	Za slučaj smrti.
b)	Za slučaj smrti iu doživenja.
c)	Zavarovanje dote in oprave nevest. Ceneje zavarovanje* d) Moderno zavarovanje s sočasnim obresto-
vanjem vseh vlog.
e)	Moderno zavarovanje s sočasnim zavarovanjem za slučaj nesposobnosti.
f)	Najrazličnejše kombinacije zagotovljenje pokojnine.
Edina slovanska delniška življenska zavarovalnica.
Glavno Zastopništvo Za Slov, dežele V Trstu, Ulica Torre bianca Št. 21. I., kjer se dobi vse cenike in potrebna pojasnila.
Edino praVi je samo Thieser‘y-iew balzam z zeleno nuno kot varstveno znamko. Najmanj se 1 pošlje 12/2 ali 6/1 ali 1 patentovana družinska steklenica za potovanje K 5-—. Zavojnina prosta. Thierrg-jevo centifolijsko mazilo Najmanj se pošlje 2 puščici za K 3 60, — Zavojnina prnsta. Vsepovsod priznani kot najboljši domači sredstvi zoper želodčne težave, zgago, krče, kašelj, zasli-zenje, vnetje, poškodbe, rane itd. — Naročila ali denarne pošiljatve je nasloviti na: A, Thierry, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rogatcu 1	Zaloge v več lekarnah.	
	
i
Priporoča izborno zalogo vsakovr-
stnih novih in starih vin v sodih in steklenicah
Va------------------------------------------t\J
Čudež industrije!
New-Jork in London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gl. B-90 in sicer:
6 kom. najfin. nam. nožev s pristno angl. klinjo
6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega kosa;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov;
1 kom. cedilnik za čaj;
1 kom. najfinejša sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6*90.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gl. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*90. Američansko pat. srebro je znano, skoz in skozi je bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženitovanjsko in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se ji MiMenllhofN 9 eksportni hiši amer. edino le v	jUIiUGI pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandstr. 19 L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varst-|i:1™ veno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem: lisi Tbl sem s pošiljatvijo krasne garniture jako za-fUl dovoljen. Oton Bariusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku v Ljubljani, ISj ® I*61' erekrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru,
6 S
V JI*'
Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Blihm, okrožni in tovarniški zdravnik S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Sarajevo, 22. oktobra 1904.
M.hae! Kovačevič, ravnatelj pomožn. uradov dež, pri vladi v Sarajevu,
Steekenjjerd-
KHpnottileeuomili
Za kožo najmilejše milo.
Proč s peresom!
,.L I I^I F* IUTa je pisalni stroj za vsakogar.
Model A......K 38-—
Novi model III . . . K 50"—
Brez konkurence z ozirom na ceno in uporabnost.
Ni igrača; ne zamenjati s sicer cenejšimi posnetki, ki pa so brez vrednosti; črke tako lepe kakor pri najdražjih pisalnih strojih; črke niso iz mehkega gumija. Raz-množbe vsake vrste. Pretiskalne kopije. Jamstvo za brezhibno delovanje.
Odi ilvov^iia it n. vseh. razstavah.
Krauss & Co., Kufstein.
Prospekt zastonj in poštnine prosto pri razpošiljalni družbi
O0P00Q0i389B9090QBe99QBBQQ9BQB98OBQBB0993BQBB9BQ899B09i39BB9900O0009i3
Posojilnica o Radooljiei
Rezerv, zaklada iznaša:
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Denarni promet v letu 1907:

sprejema hranilne Vloge od
vsakega in jih obrestuje
po 4
II 01 2 O
ir
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
se dajej0 na vknjižbe brez amortizacije po 51/4%
9 j I i aij z io/o amortizacijo, na menice pa po 60/o-
Eskomptirajo se tudi trgovske menice.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. ure popoldne izvzemši nedelje popoldne.
Poštno-hraniln. račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
■ ' . ■'_
wss

Tiskovine
za industrijo, trgovino in obrt
od navadnega trgovskega zavitka do obširnega cenika. Tisk umetniških razglednic.
Postrežba točna.
TISKARNA KNJIG IN UMETNIN
A. SLATNAR V KAMNIKU
IZVRŠUJE NAJRAZNOVRSTNEJŠE ENO- IN VEČBARVNE TISKOVINE IN SPREJEMA V TISK TUDI NAJOBSEŽNEJŠA DELA. ~ ° IZVRŠITEV VEDNO d PRIZNANO LIČNA IN PO ZMERNIH CENAH, d
Založništvo
„Našega Lista11 s prilogo ,Slo v. Gospodinja6 Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Knjigoveznica. Zaloga in izdelovanje šolskih zvezkov.


***************:
Pohžoica v Spijeta
Delniška glavnica:
2,000.000 K
Rentni davek plačuje banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
—. v Ljubljani .—..
obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga
po 4%°lo
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev „Hotelske družbe z o. z. Triglav“ po K 500 —, 1.000	5.000 — in 10.000 —.
Podružnica v Celovcu
Res. fond:
200.000 K
Rentni davek plačuje banka sama.

Fran Čuden
Ljubljani ^ V Prešernovih ulicah - Urar -

Delničar tovar: niške Me „M0N“ za izdelovanje najčoljših nr v Švici
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
- Kot zanesljivo uro priporočam posebno „Union".
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd,
W Anton Turk ©
knjigovez in založnik v Ljiljani na Dunajski cesti
priporoča: ----------
„Velika egiptovska sanjska knjiga"
ki obsega 320 strani; razlaganje sanj, navodilo za srečkanje, srečni in nesrečni dnevi in kažipot človeškega življenja, kazalo o različnem pomenu sanj po posameznih nebeških znamenj.
Cena 60 vinarjev po pošti 10 vinarjev več.
Jos. Bojina v Ljubljani
¥ Šeienburgovih ulicah št. 5
priporoča
iz pristnega angleškega blaga,
Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev iz tirol. nepremočljivega ledna. Najsolid. postrežba.
8SS 5S3 SSS gSS
Slovenci spominjajte se podpornega društva za slovenske visoko-šolce v Pragi.
SS2 SB2 SB2 S52
JCudoutk Widmager v fijubljani
Resljeva cesta št- 3.
v lasni hiši poleg Fran Josipovega mostu * poprej skoz 24 let na Bregu številka 10,
proda vsake vrste hišno ogravo kot: celo bališče, omare, postelje, mize, stole ter tudi skrinje itd. iz mehkega in trdega lesa, kakor tudi modroce, žimnate in na peresih. Ogledala in podobe lastnega izdelka.
Ustanovljena obrt od leta 1828.
i
Veronik? fenda
JLjubljana, Dunajska cesta 20 Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin
Glavna zaloga }os. Petričevih zvezkov
-1
Oglejte si --- tinjiorlolclrill efrniPti Slamoreznic, čistilnic,
največjo zalogo HUljCUClSIlIH JllUJCV, mlatilnic, gepelnov in
preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri
V LJUBLJANI --------------
FR. STUPICA
na Harije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu 6, nasproti Križanske cerkve.

Ravnotam zamorete kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete.
Slovenci,
kupujte uži-galice v korist družbi sv. Cirila in Metoda. =

Julija Štor
¥ Prešernovih ulicah štev. 5. poleg Mestne huanilnice
Največja zaloga
moških, ženskih in ohčjih četljev
iz najboljših to varen, domačih in tujih.
Turistom priporoča pristne gojserske gorske čevlje
Zmerne cene.
Solidna postrežba.	/-'v
Sc------------------------3\S
82$S82$S82$Sj52$S8SS82$S82$SB2$Sg2$S
FR. ŠEVČIK
puškar
u fijubljani, Židovske ulice št. 7.
Drogerija_ ANTON KANC
Ljubljana, Židovske ulice I.
priporoča: drogve, kemikalije, ustne vode in zobni prašek; redilne in posipalne moke za otroke, dišave, toaletne predmete, fotogra-fijske aparate in potrebščitne, obvezila sredstva za desinfekcijo, pase in vosek za, tla, čaj, rum, konjak, mineralne vode in soli za kopel. Zaloga karbida.
Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov. Kupuje vsakovrstna zelišča (rože) semena! korenine, cvetje, lubje itd.
Priporočajte
povsod
,Naš List
Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah.
Popravila se točno izvršujejo.
Cenik na zahteVo zastonj.
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poštnih
znamkah ga.A.Kaupa, Berlin S.W. 296
Lindenstrasse. 50.
e5
>CZ8
C3
<33
Ctt
ts*
I
r	^	^	registrevana zadruga z neomejeno zavezo	r
Ustanovljena leta 1882	V Ljubljani	Ustanovljena leta 1882
	Podrejena škontraciji „Zveze slov, zadrug" v Ljubljani	
Telefon štev. 185.
na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic
obvestil) e lit*.'in i 1 ne vloge po
Poštno-hranilu, urada	| /	© /
štev. 828.406.	/2	/©
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. l(radne ure od 8. do 12. in od 3. do U. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Stanje hranilnih vlog
K 12,434 933.24 K ,2,888.795.43
^ \ -------------------------------------
Upravno premoženje kmetske posojilnice 31. dec. 1907
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po 51/40/0 z U/g'Vo na amortizacijo ali pa po S1^0/, brez amortizacije; na menice po 6°/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
Denarni promet
K 59,197.246-20
f----—------—f
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax v Kamniku.
Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.