Štev. 266 Pi»aineziia številka 20 stotink V Trstu« v četrtek 16, dtcambra 1920 Posamezna Številka 20 stotink Letnik XLV Izhaj« — Iiv:«mii ponedeljek — vsak daa KjutraJ. — UrednLitvo. ulic* av. FfjnfiS*- AiiiUcg* iitv. 20, i. nadstropje. — Dopisi naj s« pofcljaio nffivu. — Nefrtnklrana pisma « nt ofeopiai a« r» - lidajattij iz odgovtml urednik Šielan G o . -'04.UV Edinosti. — Tisk tlskainc Edinost- — rJafoir' — au« L 6 le:* l 37. — la celo Iet» L — Teitfcm ur« —iiva in uprtrr lier. i. ^. EDINOST Posamezna številke v Trsta in okolici po 20 stotiuk. — OgUsi ta r*£unajo * ^irakosti cu« kolon« (72 nun)'. — OgJaai trgovcev !a obrtnifeov men p« 40 stoi., •amrtuiaa, aahvfl«^ posiaaice in vabila po L L—, oglasi litramih zavodov nun L 1 — Mati ogUst po 20 stot. beaed*, najmanj p« L 3. — OgUa^. saračniaa ia reklamacija se poiiljajo IskljaČno upravi Edinosti, v Trata, ulica ti Frančifflta A«15kega štev. 20, L nadstropje, — Telefon uredništva i* J^rava 11-67 Otvoritev iaaoslooensKe ustavodajne sftuptflne fissssz ^ffl^jssj Mesto cork skoraj ^e^nr UlVUlittV JU*)UJIUVtlI4Ilt H^IHVVVUjllU • neoborožeiiim meftčanom so na dnev* OODOlllOlVta ZSOfOlO^ ki jc predal trdnjavo Rup«l Ko hod o ti- pobaci i*roć^» poobUatiiii fa» nem redu, in naSa kveatura mora. mol* ' fT Bolgarom. Ta. neprevidnost jc tako oja. ko bon. kolik* Tih J* ^rfiio. bom odredil fcrivci takih dejanj so vedno! LONDUN. 15. Namera angleške vla* £iia nemško organizacijo, ki ji ie Gu« prihodnjo mjo za ?utri ob leatnaMtlh. Pfo«iia t»| legijonarski apcfitif. Velikokrat ao polu! de, da s silo zatre irski upor, je uncla za| naris že leta slepo sredstvo, in taico se jro^TK:r, W imafo jH»bU«tUa. iih izrerfijo pred- ^fo aretirali ardite, ki do jih S posledico Strahovite dogodke. Proglasi* pojavile sile, ki so se zbirale na skriv* sedniitvu. (PosUfid izročijo sroia ooobi^Hia prej- prt *io£inskih dejanjih, todaltev prekega soda v raznih grofijah je - »edoištvu). Oni la poslanci U mogu ^^ ^ Jzpu^riri posredovanjujsinfajnovce razkačila do skrajnosti. vojaško policije. , ~ i Upor se širi in je zavzel, posebno v Vsaka poštena kombija, ki ni prežeta isjorftki Utopiji naravnost strahovite )dU J _ 1__f t? 1 L .____i ____je_____s „___ ™ 1 - M fc.-i ir H).irr(»nt: Iri CP BELGRAD, 12, Se,a u»ta% odajne- ekupiiine s* se, začela ob desetih. Vse. lož* *» bi!e presnajnst-n'eive. v no\inar»kih ložah pa }e bila pj-anra v i, V dvorani *o bila poslanska auacta \eCinc»ma s eden a- Skrajno levico »o zasedli komunisti, ki okrasUi m)« pr«! z rdečimi kokardama. Poleg--------—. . njih sr. sedel* po*l«oici zemlj«radničkr in s^tfačke pooblaatil, naj f4b ievlijo oddsU tajnikom, beda) -trunk®. dalje v sredini na enem krilu !vvice In j zakliuftim *&io ia odrejam prihodnio za jutr? ob enem krilu desnice pa so zavzeli me-to demo-' *eafT»aietih. Prosim p^ance, da prMeJo vm: »a kratic, potem pa radikalci. dočim so okrajno Je»- sejo (Burni ilvio-kHci). (Poslanec V ečealav Vi.der: rico okupirali socijalisti in Ju^ostovecski kiub. ker iiveU Jugo*lavi|af poslanci kormmrttfćae ^anke: nžso irucli mesla na !c\^ci. Za radikalci je sedelo živela sovjetska republika!) - ■de :i poslancev bosanskih težakov. Muslimanska ^ potekla po-polnoiaa mirno. « bila ^Iranka e zavzela mesta v sredini za demokrati^. iaJJ)'Učcaa ob ftoi tt. uri dopoidr.« Med demokrati in seliakl ^o sedeli republikanci j po ^ ^ ^ ^^ svečaaa služba boija. Na Od prisotnih poslancev je prvi spregovoril dr. jutrlSnji ^ji ^ bode t«tB veriftkacijaki odaak. Milan Roje , Gospoda poslanci Po predpisu po- Voditelji strank so &e daue? pogajali gledo skup--nflca mora izvoliti zača-: predsednik po yste jds«JT,ike ne sestavijo -»kupno lii^r. s* bodo vriile n{ frvio k?ici in ploskanje). 5 voHtve vtrliikaciiakega odbora potom tajnega gi*- N i kola PaSičs Gospodje pcarfanciJ Z*MMo£ » m»Ja po načelih IMi narodne skup«ćine, p* Vašemu zaupanju in Bogu. ko zavzamem to zna- katerih so y vH0mvol.tve v I .jj' j ^ čilno mesto. Vas pnorfm. da mi dovolite, da pri tej Vsaka organizirana skupina s na,man, Mjp^M priliki Spregovorim nekoliko besed. Gospoda po- ; more predložiti k^n^datno i^ Veiihkao)- llancit V zgodovini našega troimenakega naroda «#fci ^Ibor mora bit! a ^»lom gotov najdalj ; i biio značilneiiega in većega zgodovinskega mo.| v sedmib dnah. u i j »r:ent3, kakor je t«, v katerem se nahajamo sedaf.| Klui>i fie iJ»o ivooi&^vekavao ,klepaW gie«U •\"aS narod ie po svojih poslancih pozvan. utrdi priseganja. Za sod al i® go&rvo, da bedo ie-teHe eaSe bodoče države in da zavaruje vsa po radikalci. demokrat!, p^alanoi zac»!(orad&l«ka »traa-istična in državljanska prava, prava našega tro*- ic€f ju^osloveiw»k» rausfcmaaAa orga»iT«*ci4a in ^leoskega naroda brez razlike na vsa državljane, j damokrati. ki Živijo v naši domo-.tni. Naša mila domovfna je LAGINJA fN KOROŠEC ODSTOPILA 3olgo lef živela vključena v druge države, služila | jc Uidi gosjiodi in delala za tuja aarode. Sedaj ^^ft StSŽSŽVSSl V™* ^ Giorgio dva L. . eTT.,. 1 . ~ naiit. zave««: 99 i« udaiattl tuol nrvatskt ban -dr. Lagmja. Uw iaj , ___j_ ___i®. r dobri ali slabi veri, z oboževanjem našega tlačitelja, hi lahko ugotovila, da govorimo resntoo. D'Annunirijevi junaf ki so poc.eli in počenjajo dan na dan najhujše zločine in terorizirajo z orož* jem meščanstvo.« Oklic našteva nato nekatere zločine, počete a strani D'AniMmzijevih legijo* narjev. kakor napad na mestnega svet« nika Hanibala Blana. rope v Drenovi, umor Torrette, plenitev v '>Caffi Bor> saa itd. in nadaljuje: »Moglo bi se nam odgovori r i, da je lahko pomešanih med iogijonarji neko« liko lopovov, ki Izkoriščajo iziiedhe razumete za p omenjanje ovojih grdih dejanj« To je res. Toda mi govorimo o »zako* nitih zfočinstrih«, to je onih, ki jih je ustvaril D'Annunzib nam v škodo. Evo enega, klaafccnega primera: Dne 30, m. m. ob IS'30, ka je bii Kor* zo poln ljudi, sta bila brutalno napade* hvsh- Bcfi-i preliti krvi in pomoči nasiti zave/.«: ?«)* ------. . , ,, IXv o^cboKna ter z edin j eL (Burno ploakanf. priloino.il ie dr. La*nj» predloid ^ demt^ n živio-ktM). Usod- nale bodoče drfive in ua-| ki 1® bila *pf*}ela. oMrod* im ijostavljena v Va3e roke. Ako fo Tudi minfcter t^eznic dr Kora»a^ i* peedlnsi t \ i i rr-i l^L^MJLl TJZk^u Kžodovtoe. .vojc o nudila možnost razvitka vseh n»tra Kretske Orink^viete K^aCeri« '»održ«*vlianov, petem bomo ta posel lahko u^r- ji* Jziavtla, da borta podpisafa pravilaUv & Kc*» Glli ako na» bo vodila blago^ in izkušnja, ako, atituanto. bomo strpljivi in složni z vsemi naJimi brati« Gc. RADIČEVC1 SO OSTALI DOMA spodje poslanci! Mislim, da bo naS tramom narod,- GRAD 13 Včeraj se vrtUa otvoritev f«- Ui j« toliko pretrpel, pofabil ta mement, ko U u-J Jf^f, ** VT** 7 - (Ja » »Tvih T,«-'.-"' S * — JSa K« ZIMO* aahtevo, dB bi pctaH krvnUd „, tel i,„ popolnima ^đov^v-j.. ^.bL ^J^Z Je doj^ljcno. « i. uM.v j sroJeSa n«atfl. U»«U teh n^rečn^v je nas*- f-H" r . , «_______, „i. Ce»a sta biJa obdolžeea ta dr* Revana? Orwatova Sevanj a zmage... Vojaški zapori so polni reskih me-Munov, ki ječo tam le vefUc očaa*. Niso to .7ugos!o\xni (..ker so bili izvrtani. Pr. ur->, t«mve5 UaBjan! in b1\iH legijo-narji, ki so odklonili v dobro Reke in ^ ^rr~d*e narode, ki bo zadovoljila n^ j^i^bi ^tala'v dvora« bivSa k«i/e- j strada. Poročnik PalmieH, naiOgnUS^ . razkrojtti. tPIo.kanie) V tem imena ie- ntoke s<*iMcs. Prisotni ao biil O^K vbirtč«, ki je kedaj nahajal V "in da vlili strah onin». ki uu^lifo. da daj na skupittn^ ftiSiff 'orairdce.--------_ ,--— --------- —------j , -,n konstlh^nti .retno cf.lo in ^lavo. Po po.iov- ^rank. raz^m lUđU^C^. kmalu = izliva SVOje okrutuostf na »liku fe treba, da izberete Itiri tajnike. (Č-u^ ^ -kup^o delo a ^e bod®, kakor .kaJa ^ j t© nase nesrečne TtieSdane. Ta i'rvntk Kandidirajte pb vil) Pro«m Vas. da poslu- Wl v ^ « ^'najprej živinski pretepa vsakega areti= . te njih imeaa. Ja? vseh niti ne po^am. pc^i «raftaga megčana in ga nato vrže v kako -.>a sem poslance, da mi navede,«, toena omfa na> je ^ ^ r^eSai po|me, tla p.avJgnbttlO Celico. Te Stvari ve VSe mesto, požiganje represalija, h drugo,, ki *o n^mb^i med nami._ m^emo^e n ^ ^ ^ ^ Take so toda nihče ne pivtestiVa, ker bombe t«] ;$««či >e ^ vršila o tom dogodku razp delu H ^onilci Vlada je nem. Dovolj je en sam ^ram. da se pre* vrže ra\notežje na tehtnici. V £r$k! afe« ri tvori ta gram pan^ermanska organi* zacija. Konstantinizem je bil le plašč /a akciio. Agenti in pripravljeni denar bili tu in Gunaris je mogel po svojem povratku uvesti besno opozicijo, ki je v nekoliko dneh strašno poslabšala ne« zadovoljstva, ki so se mogla naperiati proti Venlzelosu in ki brez teiža pret?; ravan j a nc bi bila moijla igrati odloČil* ne vloge. Ta udarec se jc pripravljal dolgo časa in govorilo sc ie, tla vspe proti Venizelosu ta ali oni način. Cheradame omenja zaroke Konstan« tinovega sina z romunsko princczo i»\ grške princeze z romunskim prestolu naslednikom Karlom, ter navdušenju, kakor jc romunski vladni list slavil to /vezo s ^kraljevsko rodbino v Grški . Ti zaroki po padcu Venizelosovem ka žete, da so se te stvari dolgo pripravlja* !e med tema nemškima dinastijama! Kar se tiče Turkov, ki jih upravlja Bc-> rolin preko En ver - pase, so ti že dolg<> čakali, da Venizelos izgine vsled katc« rega koli postopka. Zato so vse do sedaj odklanjali ratifikacijo dogovora v Se* vresu, dobro vedoč, da se Čim \*enize^ los pade. ta pogodba ne bo mogla iz* vesti. Dalje pripoveduje Cheradame: N:ai bistvenejši rezultat zavezniške zmaee ie ustvaritev Poljske, Cehoslaviie, VeM^ bliinfa poslopja, čemur le veliko poma* ke Romanske, Jugoslavije in VenizelrT galo metanje vžig^inib bomb. PoznejeCir-zlr* c« c^. .-nrvot>* menzije. Mesto Cork je v plamenu, ki se razširja na vznemirjajoč način v okoli/ co. Popolnoma zgorela je mestna palača, slavna knjižnica Carnegie in mnogo dru* gih privatnih poslopij Požar spremljajo zaporedne eksplozije, ki povzročajo ne* popisno paniko med prebivalstvom, katero v brezmejnem strahu išče izhoda iz te grozne situacije. Gašenje je otežko? čerto vsled odpora revolucij on arce v. Ve* liko je 5toviIo mrtvih in na stotine je ranjencev, Škoda se ceni na milijone funtov šterlingov. Neka stotnija angleš^ kih vojako\% ki je prihajala na mesto požarta. je padla v zasedo sinfajnovcev. VeČina vojakov ie bila ubita in razo* rožena. Vse veati O teh grozotah v Corku prihajajo iz Dubiina, kjer se zbirajo be^ t unci. ki so vsi prepadeni. Begunci pri? povedujejo, da je mesto popohioma uničeno* kakor po silnem potresu ali obstreljevanju^ Nad 3«X) hiš je že popoln norna razdejanih. Zdi se, da je najprej začela goreti mestna palača. Zažigatel so vdrli s smokjresi v roki v poslopje, od* koder so izgnali gasilce in straže in nato polili tU s petrolejem ter zažgali po« in druge z^orljive pfedmete. Po* z neverjetno nagHco razširil na se je začelo plenjenje po razni U trgovi« nab in zasebnih hišah. Kdo so prava^prav zažigalei, se prav ne ve. toda zelo značilno je dejstvo, da ie naki Hst v psfcek prinesel vest, dar se bo od 10. ure dalje vsako uro razdejalo eno «oslopje in ustrelil en upornik, če ne bo do tega časa osvobojen eden »A'ganov«. ki je izginil pred nekoliko dnevi. Vest, ki je kfrnićala z »Bog ohrani kraliaU so prinesli v urcd» ni&tvo H»ta obo^zeni možje, ki so točno naznačili obliko črk in prostor, kjer se mora vest objaviti. Smatra se. da ie fo gospod« Nikola Periča. 4anje mc= tajniki za-iitrutjo tako) svoja »nesla). Oo- tnak« v r.c- svetujejo V9«5ti?rrtu prcvrdnosi'. Jit da. iWo sedaj Ie| je oglasno ra2pol podje posdajicll Po členu l začasne^ poslovnika rrpubi^n da n, vedo sta, lahko \idi VS^k, ki pride Samo za ^ ki imajo svnja pooWa- «oer J-J^ ^- Z^U dan v naše mesto; vidi to tudi fDAnnunzio, toda kot pravi »amosHnik .-rosim n&>?3ancc, da t>t». ki i1"1"""- """ r~ . m - Jc H*, t« pooblaMU« predaedniatvu. P^rudU dela, < \ se prav malo zato briga. On noče svo* - • —11 ii>oanega ljudskega glasovanja, ker irfe* SSSeS^TI^ bi pomenil njegov iz^oa z Re^ [ke; D'Aonunzio razpiišča »Narodni »Slusenski Narod, roro^. U. 6e 5e^fffjf^ —- voirutkiik triaskega *Piccok« tmnolega D'Annunzijevo časopisje ven= moaeca mudil v Jugoslaviji, da sc na ^ Miaj0 or^prtčati vc^ik del italijanske -----javnosti in tudi nekoliko toozemske jav^ nostt, da vlada na Reki sam nebeški raj in da so reSki iegijonarli najbolj ne^ dolini angeijčkl. Ime Rdca je dobilo za tiste, ki ne vedo, kaj se na Reki godi, Ha^oloženle v JusosltraiH napram Italiji rta iiiuuu v IJ«I —■ Jicu mesta uvert o razpoloženju. Posetil *e Ljubljano, Zagreb in Bclgrad. Pmel ie z uverjeciiem, da bo odslej možno prijateljsko občevanje med Italijani in Jugosloveni. Ali že v Ljubljani ie dozi* ^ ^ ^ _____ __________ vol razočaranje, ko so mu povedal t da pomcn največje ideahiosti. Italijani so .^ii^^lifitiK riJno^atih ne more biti spjQf, moistri v zavijanju resnice, toda D'Atanunzijo je v tem oziru n^ed njimi pni. O preganjanju jugoslovenskega pre- iri treh« nof^ehe? ^ovoriH. VT^i Sličnri se mu ie dogodilo tudi v Za* j bfvalstva ni treba posebe? <*ovoriH tj prijateljskih fulno5ajlh ne more govora, ker jo jufioslovenska du§a pre^ globoko užaljena. tiom, ki bodo prUcljučeni k Italiji. Uvi^po jvgosiovenskih zapuščenih domovih r a je tudi v Redkem vprašanju, ker je SopiHjo pritepene^ iz Italije in D'An» Reka neobhodno potrebna za gospodar^ nunztievi legiionarji. Kdor ni mogel bko življeuje Jugoslavije. zbežati, živi sedaj pod najhujšim te* V Belgradu pa mu je rekla neka vko* rorjetn. k.^ oseba- »Nahajamo se v dvojnem du ( ^te metode, ki so sc porabile na Re* Še vnem razpoloženju. Na eni strani jc! U rabiio sedaj tudi na nest^onem narodov* razpoloženje, na drugi pa re-j Rabu m Krku. Jugoslovoneki otroci se s sen pretres pri možeh, ki nosijo svojojsito ^dnijo v italijanske šole in kdor* rlavo na ramenih « Oni \isokt politik je l^i se upa upirati se nasilju D Annunzi* rekel Nor din, da vlada mora misliti na' j®vih legijonarjev tudi samo z besedo, «-0 da odpravi sovražnosti proti Rapali, *v*ga nevarnost, da ga pretepajo in od. Bki oo^Kibl. Nordio jc vprašal: Ali se I ve&jo v zapore na Reko Na tak n^m um ^ posreči? Srb>ki politik na to: i ^ hoCe nesrečno premvalstvo Poditi, »To bo bolj odvisno od vas. nego od da se teiavi za pnkljucitev k reški drža, nas. Bodočnost nagih odnošajev se na, i ^ oziroma k itahji haj a v vaših rokah in ne v naših Vsej Da se more dooitt prava slika u gro* e Odvisno od tega, kako rešite reško ^rah. ki se počenjajo v .menultahje v vprašanje in kako boste postopali z Ju* R^^t "t zadostuje ta obupni klic. ki ga je na* slovila na pošteni del italijanske javno* sti italiianska (I) »Reška narodna zvezaa: tir. Začetek bo težak, "ali skupni visoki re$ki '^ani - pravi t^^___: „ i. vseiokhc. naslo^ien na italijanske liste — pio.loven!, ki &o ostali z vami! Veselim pa se, ila strto nastopih dobro pot. Nor* malno življenje mora priti zopet v svoj interesi na5 *iliio, da odstranimo vsci .. _ . r. . ., -. . _____• „vire. 7. dofcr,', voljo i« prijateljskim ^t^r^ult^^ZZ srcem se reši vsako vprašanje.« »Slov. Nafoii" dostavlja: Ra^polože* nie v Jugoslaviji napram Italiji je v bistvu povsod enako, samo drugačen je bil način pojave tvga razpoloženja. ,\ko bo Italija hotela res dobrih razmer z nami, bo morala prav korenito izpreme« niti svojo dosedanjo politiko napram l.am!l ki ga ml, Rečani pošiljamo noStenim U u dem vseh strank. Ko je prišel Ga^ briele D*Annunzio v naše mesto, smo ga snrejeli kot osvoboditelja in smo po* nudili v materijalnem in moralnem ozi* ru vse. kar more dati en narod. On. do* mnevni osvoboditelj, je prekoračil vse meje. poteptal je v blato našo meššan* sko čast, oneČastil nas je pred svetom s svojim gusar j en jem po morju in nam vzel ono malo svobode, ki nam je niso bili zanikali v onih dveh tednih zasedbe niti Jugosloveni. To so dejstva, ki se lahko dokažejo in ne morda pralne be* Spomenik Viljema TL v Kasovicoti rcijtr^irtn KATOVICE, 14. Včeraj* se neznanci razstrelili spomenik Vitjema TI. Pok je sede. Čeravno zelo poetične, kakor one bil tako siVn. ^a so raz poči le šipe na v navadnih govorih samoizvoljenega oknih bližnjih hiš. ] »Poveljnika«. Ognjusnosti in nesramno^ sti, ki jih vsak dan oočen^o in n^etJovi janičari!, so brezštevilne. stopaio proti notranjim sovražnikom, to ie vsem meščanskim strankam, izvzema »i »bo4evniš1co zvezo«, ki ie sestavljena od legijonarjev. ki niso Rečani. Dosti ie, de se Čita on! odstavek govora mi* Wuk» nedelje« kjer D'Annunžio govoH o notranjih sovražnikih, da se č4ovek prepriča o zločinski norosti človeka, ki je vrgel eno celo mesto v bedo, ki je je prevari! in osramotil. Toda on, polubog., ne sk&i bolestnega io ogotčenga klicanja reškega naroda, ki Ha preklin ja; on zbira svoje biriče, jih ^blačl v civilno obleko (to se more ugos toviti ob času izhoda legijonarjev iz vo* jašnic); plača v propagandne svrhe (to je bilo dokazano) na stotine žensk, ka^ terim so dali Rečani lepo ime »po* hubhVnke«, In si je zago« -*vil »alala« »Vedette«, edinega ^koncesijoniranega« lLsfa »La voce del popn!oc in drugi nje' nu< na&protni listi so bili prepovedani, lako je farsa popolna in kdor pride na Reko — recimo slučajno kaka komisija poslancev — ugotovi, da jc re.^ko pre« bivalstvo nerazrešljivo in soglasno veza* no na svojega poveljnika. Naša potrpežljivost je dosegla Čas je, da se stvari naredi konec. i*li Rečani vseh strank hočemo, zahtevamo: 1. da se takoj svobodno izrazi prava volja meščanov potom plebiscita, da se že pred tem odstranijo legijonarji, in da se pleMscit izvrši ob vladanju popolne svobode in javnega miru. Po plebiscitu bo videl človek, obdan od biričev in poognušen vsled grde iju* bežni s svojimi priležnicaml, ki se upa rogati lakoti in bedi Rečanov, ta človek bo videl po plebiscitu materiialno udej* stvitev svojega lastnega gesla: *>Kdor Reko ?,ali, bo od Reke poginila. 2a rtško »Narodno Zvezo« podpisan »Scrobogna-« Rusi uradno priznali armensko neodvisnost PARIZ, 15. Agenciji Havas poročajo iz Carigrada: Po poročilih, ki prihajajo iz Bakua, so se po zaključitvi miru med Armenijo in turškimi nacijonalisti zače* le v Erivanu pogajanja v svrho dolo* čitve armenskih mej. Po zaključitvi mi* ru z Armenijo in Anatolijo so se vršile velike slavnosti Moskovska vlada poro* ča uradno, da odobrava neodvisnost Armenije in da bo branila antenske interese. prava v vila, da bo dala uvesti strogo preiskavo, da pa že sedaj isključuje možnost, da bi bili povzročit? po/a r vojaki. Čeravno le- sove Grške, ki so se mogle konstituirati kot direktne, alf indirektne naslednice po zlomu Avstro * Ogrske, rndi kateiv ie Nemčija napovedala voino. Pangei:* manfzem proklinia te države tudi zat«>, ker njihtjva konsolidacija, niihova stv-av na neodvisnost ne le da definitivno one mogoča berolinski načrt o svetovnem gospotisK'u. marveč more?o prisiliti k miru tudi Nemci to. sovo Orško naj bT povzročila še ceK» \Tsto eksplozij ponret, nct'o prid^ v-izmeSnJavo vsa Srerfnfa Evropa. bodo unfoene pogodb« v Sevresti. Tri nonu in Sainr Germalnu, bo ia^no. da bo Versa.'Me^Vt hilr nem|o^-< bilo požioanie organizirano zelo skrbno, l^usmanist pomehia obnovlH»«*e n^m kar bi pri voiakih ne bilo mogoče, in da Skecia valiva v Atenah s teritorijalnim so se uporabljale vžigalne granate, s ka* terim i ne razpolagajo vojaki, pač pa sinfainovet. Strahote mitmkt volne m Irskem LONDON, 15. Položai na Trškem se poostruje bolj in bolj. Sinfajnovci po= stopajo najbolj okrutno medtem v od* •fovor rabi angleška po-lioija najbolj derutne represalije. Ves »zeleni oto-k^ je v pJamenu. Policija je v mestu Cork zažgala z bonibami najbogatejše dele mesta. DosedaJ je zgorela skoraj po!o= vica središča rne&ta Cork. Število poŽfa* nih in uničenih hi§ znaša nad tristo. Do* gaj a jo se odvratni prizori, tatvine in plenjenia. Več oseb, zasačenih pri ropa* nju, ie bilo na mestu ustreljenih. V noči so bile napadene zavratno angleške pa= trule, vnela se je bitka, ki je trajala pet ur. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Po na* padu je bilo ponovno sežganih več hiš. Dogodki v Corku so razpršili zaHnie upe na kako mirno rešitev angleško* irskega spora. Fenijanci so ponovili potom svojih zastopnikov, da jc mogoč samo en mir: mir. ki bo imel za podlago odcepitev od zedinjencSa kraljestva in popolno neod* v^nost Trske. Ker pa angleška vlada od* ločno odklania t« pofloje. bo voi n a obema strankama trajala do skrajnosti. avtonomna Inki LONDON, 15. Zbornica lordov je v tretjem Čitanju odobrila zakoii o avto* notr ijl Irske. Od Berolina do Aten m — Belgratiu Andre Cheradame, ta znani francoski poznavalec našega juga, je poslal iz Bu* karešta »Matinu« kaj interesanten čla* nek, v katerem opisuje razmere ha Vzhodu. In to na podlagi informacij, ki jih je dobil v Grški in po drugih sre* diščih balkanskih držav. Sedaj se naha* j a v Bukarešti in pravi da je na izvr* stnem mestu za proučevanja, kjer se morejo nabirati sodbe o velikih dogod* kih, ki se pripravljajo. Najprej se bavi z vzroki Venizeloso* vega padca ter pravi, da tudi pogreške na upravi nekaterih njegovih ministrov in podaljšanje mobilizacije ne bi bile mogle preprečiti Venizelosove zmage, da se ni dogodilo sledče: G. Venizelos, lojalen do skrajnosti, je bil strašno ogorčen, ker so ga krivično obtožili, da je tiran. Zadet v živo je storil to po* skrben iem i C Trki so n*r»ji'fan? o^ Turkov v Muli AziH. a od Holgaro 5 Turkov v Tracin. Istočasno imam ranoga, da vera tem, da si Italijani in Bolgari nrizadevafo. Ha bi nagnali Srbe proti Solunu, da hI Hh angažirah ua »ogu. Verjetno »e. da ta dejstva koincHira«o z «kcilo drugih ele* mentov splošnih nemških manevrov, to je z nastonaniem bp1?*evtkov na vrača* niu iz Krima uroti Besarabiji. ^ Morem tfMti. da so v Bukarešti z vsakim dnem boli v skrebh radi te eventnaluosri, Z druge strani koncontrira?o Nemci svoie čete v Litvi, a boliševiki pripravka io zimsko voino. da izkoristijo zimsko vreme. Pol'cVi prozi tore i nov ii^nflci. Vrfseru tem oner^cilam ie namen, da lira to Čehoslavifo in Juc!oslaviio ter da i u norisneio v obnemodlost. Končni cilj v«eh teh akcii ie ustvaritev Srednie Kvrone z nemško hegemonijo. Zato ho* čeio no vrsti uničiti vse mirovno pogodbe. V Franci i i moraio račun^^i a o^ko 7vezo med vsetni tremi pogodbami, ka^ lcor tudi s tem, da bf uničen ie prvih dveh pogodb pr»+egnilo za seboj t«»di uničenie tretie. Vse te akcije ao v Be^ rolinu izvrstno pripravllene in uporab« liaio se potrebna sredstva v potrebnih momentih. Zato, treba v prvi vrsti "nU čitf nangermansko c^rganizact^o. Ki ic snlošni vzrok nesigurnosti v Evropi, in, če se to ne zgodi, stali bomo pred novo katastrofo. Stavko državnih nameščencev Stavka državnih uradnikov in uslu/ bencev traja še vedno. V torek se je vršil v gledališču Fenice tretji shod. ki je izpadel impozantnejše nego prva dva, ker se gibanje širi. Shod se je otvorfl ob 11 uri. Prvi Je govori! tajnik Delavsko zbornice Salvadori, ki je poročal o raz* govoru, ki ga je imel v torek predpol* dne s komisarjem Mosconijem. V ponedeljek zvečer so bili namreč krožili gld« sovi, da je vlada baje pripravljena po« gajati se. in to da ga je bilo napotilo h komisarju, kateri pa ne samo, da ni sta# vil nobenega konkretnega predloga, tem* več celo vprašal govornika, nima li mor* da on v imenu nameščencev kaj pred* lagati. Nato da je opozoril komisarja na to, da so bile zahteve zborovalcev predložene že 2. decembra in da se z vsakim dnem le množe. Razgovor 9 komisarjem ni torej spremenil položaja v ničemer, in stoje stvari danes ravno tako, kfkor so stale v nedeljo. Dalje pravi govornik, da se ne smejo prizadeti zanašati niti na Stru IL »£DINOfi« ttCT, sm v trstu, one i«. Mecmura irjv. obljube 6 strani vlade, niti na njene čast« ne besede. Pogajali se bomo samo, je rekel, na podlagi resnih in konkretnih predlogov, in zahtevamo podpise. Ngtn naznani predsednik, da so se pridružili stavki tudt nameščenci g«av M «Mi — fcritt naslovom pjroia »Ficcob«, li fe m—i dogodek na Miklavževem večeru v dvorani Tartini ax ečno i« povoljno reien. Tq zadovoljstvo Brki3« lovo« pa je kaj čudnega izvora, preznačilnega za duševnost, mrralo in logiko teh ljudi. »Incident* da |e povoljno rtiec: 1.) ker se je ugotovilo, da i- alpa Pi nih skladišč. Naslednji govornik Spaz» I bili napadalci v jrmotj, ker so menili, da je to — — * • katera hoče — slovenska slsvnost; kajti ono zabavo fe prire- za H obsoja način vlade, ugnati stavku joče z grožnjami. Pri tem da se poslužuje dveh krumirjev, enega, ki je klečeplazil že pod avstrijsko vlado, in enega viteza s stavkokaza Italijana, viteza Angelottija, vrlega Piccolovega sotrudnika in dopisnika »Epo-ce«. Itali* janski dodeljeni nameščenec Lisa pripo* vedujc podrobnosti o dogodkih, ki so se odigrali na glavni pošti, kjer je ostalo 13 stavkujočih nameščencev 20 ur pri aparatih in s tem preprečilo, da bi za* sedli stavkokazi njihova mesta. Izreka zato priznanje neustrašenim in vstraj* nim sobojevnikom in prcdlaaa dnevni red, s katerim se državni nameščenci Ju* lijake Benečije obvežejo, da b nada* ljevali boj, ako bi se uporabljale proti omerjenim 13 nameščencem represalije. Dnevni red je bil sprejet z burnim odo* bravanjem. Nato se oglasi k besedi Passigli, ki pravi v začetku svojega go* vora, da se je zatekla vlada k 42 cm možnarjem, in da na eni strani ponuja, na drugi pa grozi. Pripoveduje, da je nas meraval komisar Mosconi razposlati vsem okrožnico, da mu pa je bilo to ne* mogoče iz tehničnih vzrokov, iz vzroka stavke. Zato, da se je odločil govoriti s stavkujočimi potom tiska. Veliko smeha je izzvala govornikova ugotovi* tcv, da rabi vlada po tolikem času se dva meseca, da ugotovi, so li ti name^ ščenci italijanski državni nameščenci ali nc. Dosedaj, pravi govornik, ni hotela vlada v tem pogledu ničesar konkretne* ga udejstviti, temveč je hotela, da osta« ne vse nejasno, da je lahko postopala z nameščenci sedaj po avstrijskih, seklaj Eo italijanskih predpisih, kakor ji je pač olje kazalo. Govornik opozarja vlado, da državni nameščenci niso več hlapci, da so svobodni delavci, in da se ne bo* do dali uanati z grožnjami od vlade, ki ie na napačni poti, ako misli, da se bo dalo na ta način kaj doseči. Preči taj o se spod huje in voščila k do* d^la čeiko-sloven<;ka kolonija In so se je udeležili: osebje konzulata, častniki in nameščenci pri čeških borkah in podretjih; 2.) čhn so se »mladeničia, vstopiviii v dvorano, prepričali o naravi zabave, so videli, da ta nima nobenega ofenrivnega značaja za narodni čut mesta, v-Jed česar so »e tudi opravičevali ru».pra.m prirediteljem radi tegu * nesporazumi jenjam. Na to pravi »Piccolo«: »Incidcnt, ki »c ie povoljno rešil, pa i® imel neki žurnalistici privesek, ki pa se je tudi zadovoljivo rešil. Cav. Filipu Manera, raxnatc!ju konzervatorija Tar- stanojačagfl v ufid Andronn d ti!« I DAROVI Scuole M. Omenjena dva etraiaika sta pripor«.. . dovala, da sta naMn Panzera pijanega ležati na! V P°ccščeti}# spomina pok. Maksa Knavsa da-m gf. trgu Vmfii*- Tam rfuftbujoči zdravnik mu ""i*** sorodUkn L in M. 2C0 L ca bofičmco. De-je obveza! levo roko, katero je imal ranjeno ter *** Magajnicl jospe) ttepančičevi dal odpeljati v >«ko za pijance«. __ Bonnm porofila. Te£a& V Trstu, 14. decembra 1^20. v »mmo za pifance«. m H fe* Včeraj zvečer js prišla iskat pomoči na reiilno postajo 571etna Ana Comelli, stanujoča v ulici Carducci St. 10. Službujočemu zdravniku Je pravila, da se ji je izpodrsnilo na le- Jmaranskn banka denih tleh, in se pri tem ranila na glavi. Zdravnik C os ulic h ji je dal primerno pomoč in jo poslal domov. Dalmatia Po stopnicah j« padla. Včeraj popi dne je padla Gerolimkh pD stopnicah Ernesta Zupančič, stanujoča v ulici Libera Tnestina Madcnnina M. 39. Pri padcu je zadobila težke po- Lloyd škodhe v hrbtu. Prvo pomoč je dobila na retilni Lussino postaji. | Martinolich Delavce «srl na dalo. Včeraj zjutraj se je pripe- Oceania Ula v prosti lukl pri sv. Andreju velika nesreča, Premuda -15 U 46? 395 1820 724 PRODAJALKA c večletno prakso, izvsžbana posebno v manufakturni in specerijski stroki. Uč« primerne službe v mestu ali pa na deželi. Ponudbe pod »Trgovka« na upravo. 682 MIHEC IN JAKEC, dva izobražena mladeniča, želita dopisovanja z gospodičrair v starosti 18-21 let. Pisati je nan slov Bucck 84, poitno ležeče To maj. 700 OKOLIČANU iTrtnica« Forčič, Komen - Prcserje tprodtja ta prejema naučila za cepljenke vsaki dan po najn&iih c«nah. Vsako nedeljo v Društveni gostilni, v Kojvinu (blizu cerkvc). («>53 1970 KUPUJEM cunje ter jih pK.čaai do 40 L q, in že- 21TO lcxo p^j ugodnih cenah. l*iazza Belveder« St. 2. 3251 652 458 -—_ tint — ki fe bil obdoižen. da je dvorano prepustil ^tere žrtev je postal delavec Viktor Janessich, Tripcovich protiitalijunskim elementom — je bilo javno pripo-znano, da je postoDal v dobri veri in se je javno izreklo spoštovanje njegovemu čisto italijanskemu čustvovanju, na katerem po itak ni mogel nikdo dvomiti-. — Je-li cavaliere Manera zadovoljen s tako rehabilitacijo nfegovega italijanstva — nam tudi prav. Pomisiitel N^iprej pravi -Piccolo*. da je Ml g. Manera obdolien. da je prepustil dvorano protiitallfansklm elementom, kar bi menda pome-njalo, da eči&ti- Italifani niso uverjeni o či«tobi njegovega čustvovanja. N*. koncu pa pravi sPic-colo«, da tli nikdo dvomil na čisto italijanskem čustvovanju njegovem! Tc se nc vjema. Kdaj je terej >Piccok> iekren: ali tedaj, ko dx-oml. aH tedaj, ko — nc dvomi?! Sicer pa — kakor rečeno; če je g. Mar.era zadovoljen, potem je aferr. kar se njegove esehe tiče. res povoljno rešena. Nas pa ne boli glava radi nje. — Resnejio stran pa zadobiva za nas po utemeljevanju »Piccolove« radovednosti na »povoljni, rešitvi glede prirediteljev one zabave Ko se je ugotovilo, da prireditelji niso Slovenci — to jc temelj *PiccoIovemu* zvijanju —J ni imelu zabav«, več -ofenzivnega značaja za na-! star 25 let, stanujoč v ulici Colofna St. 476. Ome- Ampelea njeni Janeosich je bil zaposlen pri razkladanju tra- Cement Dalmatia mov z železniških vozov. Včeraj je prevažal Janes- Cement Spalato ?ich tramove kot vsaki dan, a pri tem se je zvr- Krka nil nanj cel kup tramov, pod katerimi je ostal Ja-nessich — mrtev. Dospe vi i sdravnik rešilne postaje na lice mesta ni mogel ugotoviti drugega, kot smrt valed razbke črepttfe. 2rtev so odpeljal Neprepečatene krone v mrtvaSnico pri sv. Juatu. Avstrijsko - neroSke krone Nepošteni natakar*. Natakarji Valetich Anton. ««ho^>venske krooe Podresca Allons in Coian Mar« so bili včeraj ure- ?™ni tirani zato, ker no sleparili svo|eg» go«poda*j« A-ri?ija, kl fm-' reeUvrmcifo nm. fužai postaji v tem, da so nosili goltom kosila na. miso brez gospodar-jeve vednosti. ^ 500 530 630 410 4T3 5% Tsla valute a a txža*kem Irgn: V Trstu, 14. decembra 1920. 5*25— 6'— LESIČJI KOŽUHI IZDELANI, črni, sivi in temno-rujavi ter scalskin za Stole, sc prodajajo po nizki ceni. Ustrojenje, izdelovanje in barvanje koiu-hovin se iivrinje z jamstvom. TRGOVINA KO-ŽUHOVTN V VIA GATTERI 32. TRST. 624 Prilika! Dobro upeljana liupčlja z vinom leii marke dolarji francoski franki 5*- 5'50 32'- 33'— J5'50— 76'— , . 3S'50_30'— i6* proda. 39-4;__ -t__„.___LI „ ___________tt^ t . .ti ___„^ tjj' za silno stvar, ki fe v interesu vsega prebivalstva, skega Čuta mesta*. Nam sc tako pkarenje ne zdi, ^ ^ ^ ^rfH vsi potrebni kora posebno laskav kompliment ka* ^ni bi monU, ^ ^ ^^ ^ ^ ^ { ^ da to itahfanstvo mora btii precc^ rahle konsti-, g ^^ ^ ^ ^ ^ _ Ce bi ^ moralo rav- naproša, da se poalutujc italijanskega jezika. Izredni občinski kotmeaj: Avvocaio Fetrueio Co- sta m. p.« Kar k. liko D1U pTeh'a'et,jc °d^!f;t7 nateljstvo le keda} obrniti na to občino (municipio) .Miklavževega večera«. Ta usmii,en7a yedna ita- ^ ^ ^ a.^, iJTJ lijanska javnost naj ve. kaka nevarnost ni mofcla {Jroziti itahjanslu Trsta. A na branik-: sloji neomajno in junaiko — »Piccolovau dipiomatifa z. . , armado per*S. kt junaški »išejo tu* vsako — bc. Kar ss tiče meritorne ^tram tega dopisa, nas brčmu uspehu, k! jih pošiljata društvo j dastočo! Podali so zop^t defe^ kako bHru ^TČ. w ^ uitiiiu u.iHVilu. * J » J 1 • ___u -»t riidni In^ika ncordravlfiv rfo.anost kot gerent občine, za katere blagor ima namcšćencev pri udruženju zavarovalnic n«sU so: sm^inost. iKrf.dna iogina. neorurav^ » ' političen fanatizem jn oafpertrdae»s« nameet. ^oett- 1 nja proti SJovenccm mora biti, ne ««ivc peenehaii j Njegove besede, ki w tičejo jezika, se nam pa _ in če se rdi, da hi hotela upadati, fe i*4 ^Plc- j zdijo — naf nam oprosti — nekoliko naivne. Izra- colo« tu, da uatv-za. liitro meh. 1 žajo, sicer v uljudni obliki tisti čuden pojm, ki ga Od Sv. Ivana. Slovenski otroški vrtec v Sv. Iva- j imajo mnogi, mnogi javni lunkcijonarji naše nove nu sc je zopet otvorli v poccdeljek b. t. m. Svoj oblasti. Gospod komiaar. Vi sto uradnik, t. j. ja- tnglc3ki funti, zlati rubli napclconi 2365— 2875 168*50—1W— 440'-445'—, 116"-118 — 1 18'- 20'— j 92'- 94*—i v Sežani IvOnmzTt, 299> tfM^/ft >rtbrne' zlate plač. po najvi^iifi cenah le PerkOt BLLFfSBCCSCOIS.II.B. fkiOcie 111 društvo obrtnih nameščencev, ko. nečno naynani-o odbora goriških pošt* nih in brzojavnih nameščencev, da so se pridružili stavki. Nato se je shod aa* ključil. Z globoko žpJostfo ▼ srcu na7iiar|qmo{ pretresi Ivo vest, da je naS blagi in nepozabni Mikso Knavs rrajor v p. dne 14. t. m., ob 7 zvečer, preminul v bolnišnici pri Sv. M Magdaleni po dolgi in mu ni bolezni. Pugre^ se bo vrSil danes, 10. (. m., ob 15 iz omenjene bolnišnice. TRST, ltt decembra 1920. etjc, Trst, Corso V. E. 47. immmmtmtim Prodaja voznih listkov tz Logatca za vse postaje južne železnice, v Ju-igoslaviji in Nemški Avstriji v potniški ( pisarni „COSULICH", Societ^ Triestina di Navigazione via Milano 10, pritličje. Agencija želez, voznih listkov, Via Borsa Z. (!K€) ven fuskcijosur, in kol tak st« Vi tu radi ws in is. na«, ne pa mi t* Vas. Kot tak «tc tudi plačan sedež ima v »NarcKluetu don.u-, Spreji;B:a?o »e o-Z uradne strani smo naprošeni, da ob^ Uroci (Ue^ki in deklice) od Z-t leta. Vsem »lo-ia^-imo* Pričen^i 3 16 t m se bodo V venskim »taribem najtopleic priporciamo omenjeni, jn plaCti)«mo Vss trA a svojimi davki Vemo. da veži poštne palače razdeli evala navadna j ^vod. kjer ^otr^i duievru> h, tc!e»o w Je težko, ker ae pacate naietfa je rilca, in - - 11 4- i* ___1 »Glasbena Matita- v Tr*tu. Danes, v četrtek.' krivi niste Vi, ampak omi, ki so Vas postavili na privatnal pisma Vakor tudi ekspresna in . ^ oaborova seja i čelo občine, ki «* hrv.teka. VaSa prošaia. zastale brzojavke, m Sicer 10. t. m. od j Včeraj so začele naleUvati pr.e naj »e VaSi občani v uradovan)u z Vami p«Iužujejo 14 do 17. Imenovana korespondenca sne±in]ce m tekom par ur je imelo mc5tCT 2e iMfio j italijanskega leeUta, fe popoTnoma ■•umestna. Kot im<» ■zniif^vuri n.i naHlai?! začetnih črk MALI OCjLASI se r«čttna|o po stotink beseda. — N^foianj*« pristojbina L 2.— Debele črke 40 stotink be**d* Na)0aaj4a pristojbina L 4.—Kdor iiče službo P»ča polariČBo <*«!«•- ima za1itevati na podlagi začetnih _____ naslovljene ulice yJi tT^a in sc moraj ' " ■ fe; ravnati se po sakoaa! Ta pa govori ja*no, da SPALNA SOBA, popolna, posamezne postelje in predložiti kilkrsenkoli dokument v svrho i V®*t§ imamo mi pravico posluževati se svojega jezika. nočne omarice ter kuhinjska steklena oniara v osebne identifikacije. V nasledniih dneh j Cene aarznjenega Jiesa. Mcstn: magistrat aa- S takimi pr0<»0rt het^rad« Celje, Dubrovnik. Dun tj. hotor, Kranj, Ljubljana, Maribor. Metković, Op t>j<4, Sarajevo. Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče ; Spraja^a vlog« na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3' -*"'0. a v bancot»ixo prometu po 4 '/,. Iz tržaškega živllenh Do^^e ve«! Smrtna k >sa. Udarec iz* udarcem zadevlje rodbino Mankočevo. Se ^e ni prav zgrnila zemlja nad kr^to gospe vdove Margreiterjeve, sestre gospice Milke in gg. Ivana in Jakoba Mankoča. ie nam prihaja vest. da je predvčerajšnjim ob 7. uri zvečer v bolnišnici pri Sv. Mariji {Magdaleni po dolgi ui mučni bo'ezni preminul gospod Makso Knavs, major v p. iu nečak Monkočevih. Pokojnik je bil svo- «------ ___ . ječasno državni uradnik v Trstu, a si j« potem stanujoč v ulici del Pozzo St. 2. Na zgornji nstrucj izvoli! vcjaški slan. Ali toliko v uradniški kolikor jc imel 4 cm dolgo rano. Tam službujočemu zdrav da •rtr-^BOtht^*^. i v častniški uniformi, je ostajal blaga duša in kre-menit nareden značaj, kakor je pač pri Manko-čevili samoobsebi umevno. Užaloščeni družini izrekamo iskreno sočutje v imenu slovensko družbe tržaške. Dobri Makso — pu počivaj v miru!, mcv. Pogreb se bo vrsd danes, dne 16. t. m. ob 15. uri j »ATStrifaki < koaf. Včeraj so zaplenili policijski popoldne iz bolnišnice pri Sv. Mariji Magdaleni, agentje nekemu Ivanu Mavezu, stanujočemu v Ro-Milan PikL Nedavno je bil »»ključen iz našega jaau, avstrijskega konja. Obtožbo proti Mavezu so cem Pret'eklo noč okoli 3. ure je bil teiefonično J mestu; na Voloske« pa Vam manjka velik pred- GOSTILNIČARJI! Viktor Stoka. Trst, Via Petromo pozvan zdravnik rešilne postaje v hotel „Bristoi«, | pogoj. J^zikf Toi* ae zahtevajte od nas, da se it. 24 priporoča svojo zalogo vina.____697 v uiici S. Nieolo. Tam je naJel ležati na tleh Pro-, poslužujemo Vašega j«ikal Dav^ so dovol, vi- kohinjsko pohištvo se proda po stitutko Štefanijo Stfpicb, staro 33 let, stanuj očo v;solu, ne moremo pre^aU ^rsjk,Smerni c^n" Via MoBno VVcnto 35 pritličk. ulici Crosada It. 3. Njen obraz fe bil ves popra-( čas je dra* Iu poznamo- no n« mo-i rmCrm Ctm' " 699 s kan in okrvavljen. Na zdravnikovo vprašasje. kje re«oo sami pravaiati; pfawa fe aai- strani; --- Blagajna posluje od 9 do 13 niku je povedal, da se le prepiral s svojim prijateljem, kateri ga je potem udaril s pestjo po ustnicah. Zdravnik ga je poslal v mestno bolnišnico, kjer so mu zašili ustnico ter ga nato poslali do- uredništva reporter Milan Piki, ker sc je izkazalo, ua je nezanesljiv in da kot tak oe spada med nas. vložili na pristojno ob'ast. Tatovi v vUL Preteklo noč so vdrH neznani ta- Ker pa smo čuli, da «e — vklub temu, da je vrnil tovi, med odsotnostjo stanovalcev, v vilo. last dr. legitimacijo, ki jo je dobil sv oje čim o od nas — Filipa Brunnerja v Škorklji it. 498. Z raznimi po- izdaja zn člana našega uredniš^-u. opozarjamo na narejenimi ključi so odprli v stanovanju omare, iz ►e MIlan Piki neupravičeno izdaja tudi za repor- j gib predmetov. Dr. Brunner ie naznanil tatvmo terja .Dela- in da ie v najožji zvezi s fašistu Oboje kvesturi, katera zasleduje predrzne tatove, bodi tu omenjeno, dasi nimamo niti t uredništvom lista »Dela- niti s taSisti nič skupnega. Ranjen pijanec. Sinoči okoli 21. ure sta pripeljala dva kr. stražnika na režilno postajo SOietnega Jo- PODLlSTf K TUJINEC Danilo SlmunO\ić- (27) Dogodil v -c je tako, kaker na hrartorem listu, ko ga je prebodla nekaka osa, ki jo v Sabljarjih i-menujejo »Aiška/j, in ko je tu znesla svoje jajce: vsi sok! silijo na to mesto, da hranijo novega Čr-viča. dokler ne nastane tam velika grča. Ravno taki grči fc sličilo «lo Sabljarji na tej ravni, samo da so kasneje tudi drugi novi -Siškarji* račeli tam bosti. In tako so v tej vasi petdesetih hiš na vsakih drugih vratih viaele metJe, predpasniki, rdeče kape, svileni robci in poienovka, ali je visela zastavica iz plošče vine s štev. 12, 14 ali 16 s ceno za liter vina. Po tem je bilo videti, da je v Sabljarjih vsaka druga hiša prodajalna ali krčma, a po njihovi velikosti in dvoriščih okoli njih moglo se je slutiti. da ao vsi ti lirčmarji in trgovci bili bogat?, vsaj nsfcdai. Hiše so bele. skoraj nove, nekatere tudi rdeče, razua temne Pekičeve, obkoljene od drugih ie mračnsjftih zgradb, a to ao ic stari kameniti zidovi, ki jih je zgradil ded današnjega Nikole Pekica iz prvih sokov te velike ravnice. On pa je bil tudi! tisti trgovec, ki je prodajal stvari, ki malo trajajo, a grabil tiste, ki se množe. Ta Pekič, seveda, je i« davno umrl, ali grča je ostala. Šoki ao ie vedno vuuka, ali vedno raaa;c in manje, kakor je obuboževala velika ravnica. Reka Rakitnica je delila krajino, ki se je imenovala Ravni, a s tem tudi neštevliua njena sela. Ker je bila ta reka velika in divja, se je le 9 težavo prihajalo od enega kraja do drugega ia so zato pametni ljudje mialill napraviti večji in boljši mest. In napravili ao ga ravno tam. kjer to sedaj Sabljarji* ker je bil poprej na tem mestu nekako turtki most, ki ga je skozi dolga leta razkopala voda; pa tudi zato, ker je tu bnčal vehk slap ter je kio-petak> mnog o atop in mlinov pod fljhr*. Pekičeva zgradba je stala ravno na početku mosta kakor da je na strati, da a« bi aikdo iei mimo, ne da bi sc ustavil vsaj za čaiico žganja. A Ho je mimo mnogo ljudi po teaa mostu, poasboo v starej&ih čajih, ko a* Bošnjaki bolj zahajali v Primorje. Bilo kakor bilo: Sabljarji so nastali največ radi Lukavčevega mostu, kakor so ga imenovali po človeku, Id ga je prevbočil z ene strani na drugo vode Rakitnice. Od kod je bil ta Lokavec, ali mu fe bilo to pravo ime, aH pa so ga nazvali tako. ker je bil lokav (prekanjen) — tega mali ▼ Sabljarjih. No. miaUi so, da je bil tak. ker ao vedeli, da ia dobil mhtto Huna. ko je gradil ta veliki moat. i JAKOB PERHAUC — Ti Si I ulica dalle Acque Stav- 6. — Telefon 2—86. ZALOUA VINA, ŽGANJA in LiKtRJEV <282) I POSEBNOST ŠUMEČA VINA in JAJČNI KONJAK Ne samo v naši centrali Corso 16 ampak tudi v noži podružnici Piazza della Borsa 8 se nadaljuje nepretrgoma do 24. decembra Naša Velika Prodala za Božič Na najnižje cene, označene na vsakem predmetu, dajemo še 10-20°/. popusta Naj ae ne zamudi ta izredna prilika <3cu> ■ s. Ohler & c^ «