167. številka. Ljubljana, v ponedeljek 25. julija. XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI MU
Uhaja vsak dan «ve*er, izimti nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman ra avBtro-ogerako dežele ca vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ca četrt leta 4 pld., za jeden Mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom rakuna se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za iVtrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po ti kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ce bo trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah st. 12. Čpravniatva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
0 našem političnem položaji.
vi.
Ali so mogli, ali so smeli slovenski poslanci odobriti izjavo prof. Su ki j rja z ozirom na imun jo politiko?
Navesti bi mogli še mnogo takšnega, da pokažemo, po kakšnem sistemu se vlada v tostranski polovici monarhije. Lahko bi bili govorili tudi drugače. A pustili smo to rajše, naj govore „slovenski poslanci", da čitatelji, zlasti Slovenci, sodijo po govorih samih teh poslancev, po njih lastnih besedah, more li slovenski narod vzprejeti sedaj vladajoči sistem, kakor je g. Šuklje rekel, da ga vsprejme zajedno s „slovenskimi poslanci" ; je li opravičena izjava „slovenskih poslancev", s katero so odobrili politične nazore, katere je bil izrekel prof. Šuklje koncem svojega govora dne 12. januvarja 1892. 1., ali pa je opravičena protiizjava dra. Laginje, da namreč on in nekateri tovariši njegovi ne vzprej-mejo sedanjega sistema vladanja.
Slovenski poslanci gg. Klun, Gregorčič, Povše, Ferjančič, da i sam Šuklje, govorili so direktno ali indirektno  proti  sistemu,   po  katerem se vlada. Skoro pri vseh strokah   uprave:   pri  politični (v ožjem zmislu besede), sodni, šolski, občilni, poljedelski, sploh pri upravi iznesli so toliko pritožeb, toliko krivic, katere se gode slovenskemu narodu, toliko kršenj zakona na škodo temu narodu; navedli so tega toliko proti sistemu,   s  katerim se vladajo Slovenci, da pravi  poslanci slovenskega naroda ne morejo vzprejeti,   ne morejo odobriti,  ne morejo podpirati tega sistema z ozirom na notranjo politiko.
A morejo li vzprejeti sistem, s katerim se vlada proti drugim državam, ali morejo, da se ne bi protivili obstoječim političnim zvezam? Izrazili se bodemo povse na kratko. Avstro - ogerska monarhija je član trojne zveze; v zvezi je z nemškim cesarstvom in s kraljestvom italijanskim.
Ne bodemo preiskovali proti komu je ta zveza naperjena; ne bodemo pretresovali politike Nemčije in Italije proti  monarhiji Habsburžanov   v prete-
LISTEK.
Cigan.
(Izvirna slika.  Spisal Ivan B.)
Da, to so bili lepi stari časi! Tedaj Se niso kmetske matere na železnih ognjiščih kosila kuhale, češ: saj bode hitro, malo Se lahko poležim, ne: predno je stari cerkovnik dan odzvonil, vstale so vse hišne gospodinje, okresale ogenj na štirioglatem iloatem ognjišči in lepo je gorelo, lepo. VSeč jo bilo materi, ko je plamen tako lizal osmojeni kotel, in, ko je moko v kotel stresla, tedaj je v mislih uživala srečo in plačilo svojega truda, ker je vedela, da se kmalu napolni skleda z lepo duhtečimi žganci. Tudi najleneja se je sramovala, da bi mej jutranjo mašo ali celo pozneje kuhala kosilo. In če je katera, ponosna na svoje tri krave in dvajset njiv, zvečer za trdno sklenila jutri malo uleniti se: joj, joj I Zaman je naročila dekli, naj ona zajutra ustane in skuha žgance, zaman vse podkupovanje: zjutraj dekla kuri, mož pa iz postelje — in padale so tihe, tihe ali gorke so bile, tako da je revica po-atbila na svoje tri krave in svojih dvajset njiv; Sla
Mosti ; ne bodemo se ozirali niti na leto 18f>G., ko sta se jedna na severu, druga na jugu borili proti tej monarhiji ; poglejmo samo, komu posebno ugaja danes vnanja politika monarhije, kdo je navdušen za politične zveze, kdo in proti komu v monarhiji sami upotrebljuje te zveze v svoje svrhe.
Ni treba segati daleč, dovolj je omeniti z nekaterimi besedami razpravo o trgovinskih pogodbah.
Italijanski poslanci iz Primorja, simpatizujoči večinoma z malo iskrenimi Nemci levičarji, glasovali so vsi kakor jeden mož za pogodbo z Nemčijo in Italijo, prišli so celo navlašč zato na Dunaj. Zakaj so to storili, tega niso povedali. Načelnik njih kluba, grof Fran Coronini, bil je jedini v zbornici, ki je rekel, da te pogodbe nimajo nikaker-šnega političnega pomena. Vsi drugi so ga pa priznali, in vsakdor, ki ima oči, da gleda, in glavo, da misli, ki govori to, kar je videl na svoje oči, in presodil po svoji pameti, prizna to tudi sedaj. Kakšna je politika Italijanov z ozirom na avstro-ogersko monarhijo, to je splošno znano, to vedo že vrabci na strehah. Oni govore in pišejo že delj časa, da Italijani ne smejo biti sovražniki monarhije, da jo je treba celo podpirati v nje iztočni politiki, v nagrado zato pa se mora monarhija, se morajo nje politiki odpovedati deželam, katere zahtevajo Italijani od nje, da ne bo Italija samo zje-dinjena, ampak tudi popolnjena — dokler pa ne pride Čas, ko bode te dežele odstopiti Italijanom, mora monarhija s stanovniki, kateri bodo pripadli Italiji, lepo ravnati. Mej deželami, katere bi imela dobiti Italija za to, da podpira iztočno politiko monarhije, pa so na prvem mestu Primorje, Goriška, Trst in Istra, nekateri zahtevajo tudi Dalmacijo in del Kranjske, namreč Notranjsko do Vrhnike : torej dežele, v katerih prebivajo večinoma Slovenci in Hrvati. Vidi se, kakor da tirajo, to politiko že zdaj avstro-ogerski politiki, vede ali nevede. Italijani, uvidevši, da tistih dežel ni dobiti šiloma, krenili so na drugo pot, da si pridobe z lepo česar z grda ni bilo dobiti, združili so se z av8tro-oger8ko monarhijo in že to prijateljstvo je pouzročilo, da ravna Avstro-Ogerska kar najlepše moči s primorskimi Italijani.   Ti pa zlorabljajo to
je in molče prevzela kuho, dekla pa svoje upravke v hlevu.
Da, to so bili lepi stari čatd! Tedaj je bil cerkovnik velik mož v vasi; on je bil vse. On je bil prvi za gospodom, on je bil zadnji pred vaškim čedoiko.n. Če je bilo treba zob dreti, pojdi k cerkovniku, ali, kakor se mu je reklo, k „mežnarju". Imel je namreč več naslovov: kadar je bilo treba pismo čitati, bil je „šolmašter", če pa zob dreti, Beveda samo „mežnar." Io če je bilo treba komu kaj od gospuda župnika, tu je bil naš cerkovuik zaslomba vseh vaščanov. On je vedel, kako je govoriti z gospodom, on je znal v uradni pisarni celo nemški govoriti, on je znal seveda tudi vsako pismo čitati, naj je piše ta ali oni, — Bploh bil je za našo vas .velikan učenosti." In če je kdo imel doma majhen zarod, ki ga ni bilo več pestovati, ki je pa vender še vedno materi v krilo silil, drugače pa ni bil še nič hiši v korist, tedaj je šel oča k cerkovniku in ta ga je potolažil, češ: no, o sv. Mihelu mi ga že lahko pošljete, vašega Tineta; priden fant je, mi bo lahko vrani kako potence od doma prinesel; mu ne bo v škodo, le pošljite ga. In končana je skušnja in šolnina plačana, sploh vse urejeno. Kakor rečeno o tacib
prijateljstvo morda še bolj, nego se to zdi politikom avstro-ogerskim. Na podlogi politične in gospodarske zveze mej Avstro-Ogersko in Italijo, na podlogi prijateljskega razmerja mej njima in s pomočjo vladnih organov širijo oni italijanstvo, a da bi se jim to delo bolje obneslo, razširjajo razna klevetanja o Slovencih in Hrvatih, kateri nečejo podpirati politike, uprav nasprotne njih politiki, s katero hočejo ohraniti te dežele sebi in monarhiji.
To je torej uzrok, zakaj niti dr. Laginja niti nekateri njegovih tovarišev niso za politične zveze, sosebno ne za zvezo z Italijo, zato njegova izjava glede na politične zveze, katerim so prof. Šuklje ne protivi in čigar dotično izjavo odobravajo „slovenski poslanci". Je li upravičena izjava prof. Šuk-Ijeja in odobrenje „slovenskih poslancev", ali protiizjava dr. Laginje in nekaterih drugov, to naj razsodijo čitatelji sami, Slovenci in Hrvati. Oni se ne morejo nauduševati niti za politiko, niti za zveze, ker se ž njimi poitalijančujejo njihove dežele in pripravljajo za priklopljenje k kraljevini Italiji. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 25. julija.
Državni zbor in delegaciji. Gospodska zbornica sklicana je za jutršnji dan v sejo, da reši valutne predloge, potem pa bodo dva mececa trajajoče parlamentarne počitnice, kajti delegaciji 8eili se bodete šele koncem septembra ali celo šele začetkom oktobra. Poslanska zbornica nesla se bode koncem meseca oktobra in rešila proračun za prihodnje leto. Sredi meseca decembra sklicali se bodo deželni zbori, kajti Poljaki nikakor nečejo privoliti v to, da bi ne bilo letos zasedanja, a tudi levičarji silijo na to, ker hočejo, da predloži vlada deželnemu zboru češkemu operate glede delitve sodnih okrajev. Levičarji Hodijo, da bo vlada sama izvršila operate, ker to je gotovo, da jih bo dež. zbor češki odklonil. Prav tedaj se mora odločiti, kakšno bode razmerje mej levičarji in vlado. Zasedanje deželnih zborov trajalo bode do srede meseca februvarja.
Češke agitacije. Mladočeško  društvo „Sladkovsky"   sklicalo je za Boboto zvečer shod,  na katerem se je razprav-
priložnostih in pa, kadar je biro pobiral, bil je od vedno le „gospod šolmašter." To je bil naslov, do katerega je imel pravico, in dobro je bilo. Kako, dober „šolmašter" je pa bil, to smo znali ceniti najbolj ni1, ukaželjni vaški paglavci.
Da, to so bili lepi stari Časi! Če je zazvonilo v bližuji tarni cerkvi mrliču, odprle bo se na tiho šolska vrata, in jeden za drugim smo izginili. Predno je drugič zazvonilo, bila je šola prazna, zato je bilo pa življenje v zvoniku. Tu jo bila gneča krog tanke vrvi malega zvonca: vse se je lasalo, kdo da bo zvonil, in tako se je zgodilo, da so po fari ugibali, kateri možak da je umrl, v tem, ko so polagali na oder ženo ali otroka; in ko je počasi tretjič odzvonilo, prišel je sam učitelj v cerkev, ustopil se pod zvonik, molil glaBno za verne duše, mi pa za njim. V šolo seveda nismo šli več, ampak počasi domov. Iu naš učitelj je bil dober človek. Le redko kedaj je segel komu v laBe, kar je jako značilno za učitelja, ki mora utepati kodravi vaški mladini abecedo v glavo. A slabo je živel, revež. Odkar mu je žena zbežala iz te doline solza v boljši svet, moral si je sam kuhati, prati itd. Vodo je imel sicer blizu; potok je tekel pravno pred vrata šole, ki je bila hkratu njegovo stanovanje,  tako  da je
ljalo o pomenu Sokolskega izleta v Nancy in pa o zadnjih relegacijah zaradi udeležbe pri slovanskem dijaškem sbodu. O Sokolakega izleta na Francosko pomenu govoril je profesor Schmidt- B o uch e z. Vladni zastopnik opominjal ga je dvakrat zapored in potem razpustil shod. Občinstvo je bilo radi tega. močno razburjeno <Q iz početka ni hotelo ostaviti sobane, šele ko so sklieevatelji sami prigovarjali, razšli so hb obiskovalci.
lojni miniser baron Strne r odstopil je takoj po končanem zasedanji delegacij in na njegovo mesto pride I'ml. Ueicher, sedaj komi poveljnik v Inomostu. Fml. Reicber je rojen na Češkem in bode morda Slovanom bolj pravičen, kakor je bil njegov prednik, ki je bil protivnik slo-vanščino v vojski.
Srbski cerkveni komjres. Vsakoletni cerkveui kongres pod ogersko krono živečih pravoslavnih Srbov sklicati je na dan 4. oktobra. Vladni zaHtopnik, bode baron Nikolič. Tudi stari vodja Polit se ga misli udeležiti in je svoje stališče označil v „Braniku".
Fran coski ana rh isti.
Pred nekaterimi dnovi zasačila je Pariška policija dva jako nevarna anarhista Parmeggianija in Duiouruela. lJrvi je rodom Italijan in jeden ie najnevarnejših tovarišev Pinija, ki je sedaj v kazenski koloniji v Guvani. 1'rišla sta v Pariz z namenom, storiti kakov večji atentat, da maščujeta smrt Ra-vachola. Ko ju je redarstvo prijelo, hranila sta se silno; na potu h policijskemu komisarjatu kričala sta neprestano „Vive fanarchie!" Slava li-idiolu! Zajedno s tema dvema prišli so v Pariz tudi še nekateri drugi anarhisti, mej njimi neki Scbouppe, rodom iz Belgije ki je pa pravočasno utekel. Redarstvo se sosebno zato trudi, dobiti tega človeka, ker je gotovo, da ima mnogo dinamita pri sebi ter da bi mogel pri svoji nenavadni predrznost lahko storiti kakov atentat
Po amjlchkilt- voli t r (t h.
Nasprotniki Gladetoneovi so vsled nepričakovanega izida volitev močno pobiti a vzlic temu računajo še vedno na to, da je Gladstoneova večina sestavljena iz elemeutov, kateri niso tako zložni mej seboj, kakor združeni konservativci in unijouisti. V to svrho skušajo tudi zanesti razpor mej Gladsto-neovo strako in razširjalo po svojih listih ve6t, da zahtevajo delavski poslanci, naj reši nova zbornica naj prej nekatera socijalna vprašanja in potem šele home-rule, dočira nečejo o tem niti irski poslanci niti (iladstone sam ničesar slišati, ampak zmatrajo za prvo stvar, kater«} je rešiti, home-rule. Gladsto-neovi nasprotuiki plašijo večino v zbornici tudi s tem, da je Gladstoue ž« duševno onemogel in da ne bo mogel stranke voditi več kakor leto dnij.
llazmere v Maroku,
Angleški poslanik, ki je bil te dni ostuvil svoje mesto, povrnil se je v Tanger in bil slovesno vzprejet. Poslanik je izjavil, da bode pogajanja začel samo v tem slučaji, če bode sultanov odposlanec prinesel soboj že od sultana podpisano pogodbo, a tisto, ki se je res dogovorila, ne tiste, katero so marokanski fanatiki sami skrpali. Okolu Tangerja traja boj mej sultanovo vojsko in uporniki že več dnij neprenehoma, a doslej se še niso umaknili ni uporniki ni sultanovi vojaki.
Dopisi.
■ *. Novega JfeNtu 22 julija. [Izv. dop.] (Naši klevetnik i.) V jednem zadnjih listov „SI. N." je že drug dopisnik pošteno okleBtil tisto
nesramnost, s katero neki gozdni adjunkt iz našega mesta že leta in leta blati po Cdljski „ Vahtarici* in Graški „Tagesposti" naše dijake in sploh vsacega poštenega narodnjaka. Mi nimamo nič proti političnemu boju. Spoštujemo tudi nasprotno mnenje. Ali kar v tem slučaju vzbuja ves naš stud in naš gnev je to, da se dotični pisar poslužuje samih perfidnih laž i j. Niti žive duše ni mej njegovimi: somišljeniki v Novem mestu, ki bi to verjela, kar je čitala v „Tngespoati". Dotični človek pa misli: „calumniare audacter". In res, v zunanjem svetu, ki ne pozna razmer, obvisi marsikaj. Kdor pa bi živel mej nami, uvide) bi, da Nemci nikjer od narodne strani tako v miru ne žive, kakor pri nas.
Mi smo v resnici velike reve. Će nas kako človeče zasramuje, pripravljeni smo, da mu podelimo še kako častno mesto. Tako n. pr. je v našem mestecu neko čisto nepotrebno nemško kazinsko društvo. To društviee bi bilo že davno zmrznilo, če je ne bi Slovenci podpirali. Mej društveniki je najmanj polovica Slovencev. To vse na ljubo temu ljubemu miru. Mi bi jim tudi to privoščili. Naj imajo to društviee, če prav je bilo ob vsakih volitvah gnezdo živahne agitacije. Spomnimo se samo glasovitih volitev Šuklje-Margheri. Ali kar je nerazumno, je to, da je predsednik temu društvu taisti Tagespoštiu pisa r in da vsako leto Slovenci prav zvesto temu Morlaku oddajajo svoje glasove. To bi bilo v vsakem drugem narodiču nemogoče. Slovenec pa za jeden udarec ponudi še drugo lice. Živela narodna zavednost !
Drugo čudo je to, da se kazinotje konsekventno zaganjajo v naš gimnazij. Oni bi ta zavod raje danes nego jutri iz mesta spravili. In vender je gimnazij poleg sodišč skoro jedini vir malo boljih meščanskih dohodkov. Nerazumno je, da vzlic temu cela četica meščauov zvesto maršira s temi kazinoti, svojimi najbolj nevarnimi nasprotniki. Tudi to je samo z našim abderitstvom mogoče. Bog daj, da nam železnica malo pamet 'zbistri!
Iz < rnega Vrlm nad Idrijo 22. julija. [Izv. dop.] (Občinska dobrotnika. — Vrli Šolski prijatelj.) Pred dobrimi štirimi leti je v naši občini le malokdo vedel, da bo treba v kratkem času napraviti šolski vrt; kje pa se bo dobil prostor in za to potrebni denar, na to pa razven šolskega voditelja pač nikdo še mislil ni. Učitelj je sicer z veseljem naročal za sadjorejo unetim posestnikom drevesca od tu in tara, a peklo ga je, da šola nima vrta, iz katerega bi se s časom dalo postreči domačinom z domačimi pridelki. Začel je torej premišljevati, kje in kako bi bilo moč šoli pridobiti pogrešani vrt. Že je bil prepričan, da bo morala občina v kratkem uspraviti najbrž daleč od šole za drag denar šolski vrt. Pa ta stvar rešila se je k sreči nepričakovano ugodno. Meseca maja 1888. leta bil je poklican iz Logatca c. kr. notar, gosji. Ig Gruntar, k Antonu Plešnarju, da bi ta pred njim izrekel svojo „ poslednjo voljo". Pri tem činu spomnil je gosp. uotar testatorja na razne dobre namene in res je testator zapustil cerkvi, županiji in šoli 900 gld., od te vsote za šolarsko knjižnico 200 gld., šoli pa Se njivo tik nje ležečo,
lahko Vsakogar, ki ga je poslal na „potok", videl, če se res umiva. Saj za to so se naselili modri naši pradedje na potoku „Na potoku" smo bili pa vender redko, večkrat po zimi nego po letu, prvič, ker je to huda kazen, če otroku voda na obrazu zmrzne — dobrosrčni mož si je vsaj tako mislil —, drugič pa, ker su je po leti vsakdor najmanje toliko časa umival, da je ura dvakrat četrt udarila. To je bilo naše akademične pol ure; zavidan od marljivejših in čednejših sošolcev, je vsak užival življenje na potoku.
Da, to so bili lepi, ti stari Časi! In kakšna je bila ta naša šola, mežnarija, hiša miru in sprave, poŠta itd.! To je bila hiša, ki je bila lahko ponosna na svojo čast. Velika sicer ni bila in če pogledaš sedanje jednouadstropno šolsko poslopje, ki stoji na njenem mestu, ne smeš misliti, da se je že „a priori" tako lepo poslopju zgradilo našim ljubim otrokom, ampak najprej inoi aS nadstropje odBtriči, kar ostane, skrajšaj in stisni za dobro polovico, ostali zid malo potolči, kakor se klobuk na glavo nabije, da bodo okna malo manjša, če manjša ne, vsaj tolika, da jih z dlanjo lahko zakriješ, potem si lahko misliš, kako male so bile naše glave, ki smo jih radovedni skozi okno vtikali, kadar je zunaj kako prase za-krulilo. Da v tako malih butiesh ue more kaj ime-
nitnega tičati, jo jasno. Tedaj oprosti! Ta mala okna si misli zamašena z raznovrstnimi popirji, na katere smo mi, nadarjena mladina, prilepili iz skrbi do naše učilnice in iz ljubezni do učitelja, kosce raznobarvauega stekla, znešenega skupaj iz raznih božjih potov in od drugod. In kako nam je srce utripalo v veselji, ko je na itak bledi obraz učiteljev zeleno solučice posijalo in so se rudeči solnčni žarki razlivali po naših potrpežljivih klopeh. Da, tako je bilo nekdaj, v starih časih !
Naša igrača niso bile nike ali kaj druzega jednako mehkužuega, pomestnega, ki se pa zdaj dobi že v zadnji pogorski vasi. Kaj, nike — robato kamenje v hrbet, če smo se sprli „fantje" iz dveh tekmujočih vasi j. Drugače pa so bile naše igrače bolj nedolžne. Po leti v šolo grede: „srauk! smuk!" žaba v lužo, hlače doli, smuk za žabo; po zimi pa smo se na jedni in isti luži drsali. Vender pa, vse luže in mlake naše fare neso mogle iz nas napraviti jednega Vodnika! Da, to bo bili lepi stari čaBi! In ko smo potem vsi otepeni in umazani v šoli sedeli, učeč se: ta črka ima dva, ona tri kolce, potegne kot veter na morju nekak šum čez nemirno sedeče paglavce, — in v mahu je je bila sklenjena v mračni šolski sobi cela zarota. In kdo bi zameril? Zunaj je bilo tako lepo, pisani metulji
katera meri okoli 18 arov, in bo, popolnoma v Šolski vrt prirejena, za tistega, ki zna to prav ceniti, svojih 1000 gld. vredna.
Letošnje leto bil je gospod notar poklican zopet k udovi Mariji Pivk v Lune, d ji ji, spiše testament. Kukor pri zgoraj omenjanj t^OjVoki, spominjal se je g. notar tudi tu šole in) CrnovrJke občine, tako da je Marija Pivk volila tukajšnji tolarski knjižnici zopet 100 gld , revežem naše občine pa 200 gld.
S tem sta si pokojna dobrotnika, od katerih ni imel nobeden otrok, postavila v resnici spominke „trajnice od brona". Vsak pameten domačin bode pa znal dobrote Šele s časom prav ceniti, osobito isti, ki se peča s sadjerejo, kajti šolski vrt se tako prirejuje, da se bo moglo leto za letom čez 400 cepljencev nasajati in po bolj ali manj ugodnih UBpehih primerno število drevesce proti nizkim cenam oddajati. Za naše sadjerejce postala bode drevesnica neprecenljive vrednosti. Čolarska knjižnica pa bodi učeči se mladini vir, iz katerega naj si zajema poleg šolskega pouka za življenje potrebnih vednostij in naukov, da bo mogla svoje verske in državljanske dolžnosti nataučno spolnjevati.
Velespoštovani gosp Ig. Gruntar poznat je pri nas kot tak, ki ne podpira učiteljstva in šolstva samo z besedo, ampak on tudi v gmotuem oziru za blagor šol in šolarjev mnogo stori. Marsikatera šola našega okraja bi mogla povedati, kako ji je za napredek šolstva uneti gospod ob jedni ali drugi priliki priskočil z izdatnimi prispevki na pomoč. Najboljši dokaz temu pa je naša šola, ki je pridobila po njegovi pripomoči 300 gld. za šolarsko knjižnico in njivo za šolski vrt. Presrčoa mu hvala! Ako bi imele ljudske šole kaj dosti tacih prijateljev, ki bi se kot sodelavci pri testamentih tudi nje spominjali, potihnile bi kmalo učiteljske pritožbe o po-mankanji potrebnih učnih pomočkov. n.
Iz Celovca, 23. julija 1892. [Izv. dop.] (Koroški domobranci na Gorenjske m.) Dne 20. t. m. imela sta Koroška domobranska bataljona pod vodstvom g. majorja viteza Schildenfelda veliko vajo v izvežbanji patrulj. Glavna kolona odpotovala je ob uri zjutraj iz Celovca i dospela popoludne v Tržič, katerega je koj obsedla i čez noč osiguravala. Tri večje patrulje odpotovale so tudi 20. julija ob V a5. uri zjutraj iz Celovca. Prva pod vodstvom nadporočnika F. K. korakala je skozi romantično koroško Medvedjo dolino o strašanski nevihti čez Stol (2239 m), ter dospela čila še isti dan ob 7. uri na večer v Moste. Druga pod vodstvom kadeta SI. M. šla je Čez Mačaherjevo ploščo i Bjeli-šično sedlo v Begunje. Vsled strašanske nevihte primorana je bila prenočiti na Mačaherjevi plošči. Dne 21. julija dospela je ob 10 uri dopoludne v Begunje, kjer se je zjedinila s prvo. Tretja pod vodstvom g. poročnika J. O. korakala je proti Košuti (Škrbini) a zavoljo ljute burje, snega i deloma goste megle morala se je vrniti na Ljubel. Dne 22. julija odpotovale bo o TržiČi se zjedinivše patrulje z glavno kolono ob 7. uri zjutraj črez Ljubel v Celovec, kamor so dospele po jednajst ur trajajočem maršu oh 8. uri zvečer. Vreme bilo je ves čas jako neugodno, dež je curkoma lil, na vi-
so se vrtili po zraku in županov sin, ki jo za vsa gnezda vedel, pa vender vsako leto pohvaljen bil, on je danes staknil tri srakoperjeva gnezda! Srako-perjevo gnezdo in šola! Mislim, da bi se tudi daues, vzlic visoki stopinji kulture, noben šolar dolgo ne pomišljal, Če bi mu kdo dal na izboru jedno gnezdo pa jedno uro ali pa tudi jeden cel mesec šole. In tako nam ni mogel nikdo šteti v z!o, da smo hoteli vsi corpore" obiskati mlade srakoperčke. Tiho se je prvi /.muzal do vrat, drugi pa za njim. Žu-jmnovemu sinu je bilo že žal, da bo moral povedati svoja gnezda, kar zadoui sem od mizice: „Ali boste!" Dovolj, vsi zlezemu nazaj na svoja mesta, in klopi so mirno poslušale učiteljevo modrovanje, mej nami pa huda jeza. Kaj tacega se nam Ae ni pripetilo, da bi nam bil učitelj branil uiti iz šole! Za danes je konec s pisanimi metulji in srakoperjevimi gnezdi. In ubogi rumeni smuki, kakšen strah so ti imeli pred nami! Poznali so nas vbc, vse pravim, ker že deset korakov pred nami so vsi v vodo poskakali; to pa nas ni motilo, da si je vsak ujel jednega velicega in ga vrgel v drugo lužo, kjer se je v začudenje vseh čutil prav domačega,  vzlic temu da
je prišel v tujo hišo.
(Konec prib.)
■■^■iMliMll^BiMiMBB^^MHHBMBMBMBi
buč nah je snežilo i strašanska burja je tulila. Vojaki bili so ves čas do kože mokri ter se 3 dni niso preoblekli. Obuvala bo popolnoma raztrgana. Navzlic tem nezgodam ni niti jeden vojak zbolel ali zaostal, i vrnili so se pri dobrem humorji peva-joč i s planinkami nakičeni v Celovec. — Povsod, kjer so se premočeni i utrujeni vojaki na Kranjski zemlji mudili, tako na posameznih, planinah v Mostah, Begunjah v TržiČi, bili so vzprejeti z izredno gostoljubnostjo ter z živežem i cvičkom brezplačno obilno postrežem, tako da vsi — častništvo kakor moštvo, ne more prehvaliti gostoljubnosti prebivalstva sosedne Kranjske.    —e—
Fran Skaza f.
V Ljubljani, 26. julija. Spet je neizprosna smrt nam vzela iz naše srede jednega najvrlejših narodnjakov, čigar ime je tudi v tesni zvezi z našim listom.   Dne 21. t. m. je izdihnil svojo blago dušo g Fran Skaza, veleposestnik v šmarji, v 53. letu svoje dobe. V čsbu, ko se je pričelo narodno Življenje na Štajerskem krepkeje gibati, bil je gosp. Skaza, kateri je mej prvimi, spoznavši veliko važnost prebujenja kmetskoga prebivalstva, v Šinarijekem okraji, ki je v narodnem oziru bil zelo zanemarjen, vzbujal zavest v prostem narodu in ga vodil pri volitvah.   Ko je bil „Slov. Narod*4 1. 1868 ustanovljen, zanimal se je za list in ga podpiral kar se je dalo, in ko je 1.  1870 pretila nevarnost, da Mariborski nemški tiskar ustavi tisk „Slov. Naroda", bil je g. Skaza tako veledušen, da je združen z gg. notarskim kon-cipijentom  Franjo Ra p ocem in H. Tanšičem ustanovil „Narodno Tiskarno" v Mariboru. Prevzel je tudi od prejšnjih lastnikov dr. J. Vodnjaka in drugov lastništvo »Slov, Naroda" ter bil podpisan na našem listu kot lastnik od 1. janavuarija 1871, dokler se ni list preselil v Ljubljano. Poslednji list, na katerem je Še bil podpisan os, bil je izdan dne 1. oktobra 1871 v Mariboru, prihodnji 6. oktobra v Ljubljani je že bil lastnina delniške družbe „Narodne tiskarne".   Po njegovem prizade-vanji se je ustanovila ta družba, katera je potem prevzela v svojo last tudi tiskarno v Mariboru. Za Šmarijski okraj je bil g. Skaza pravi narodni voditelj, najbolj popularen in priljubljen v vseh, bodisi tržanih, kakor na kmetih.   Prijazen tudi proti nasprotnikom bil je vender neomahljiv, kadar je šlo za nurodnost, in ni se bal nobene zamere okrajnih glavarjev in drugih mogotcev, kadar je bilo treba braniti narodne pravice   Njemu je zahvaliti, da je Šmarijski okraj odločno nnroden in da je tudi v središči, v preprijetuem trgu, za  vselej odzvonilo nemškutarjem. Še v poslednjem času, ko ga je več let mučila bolezen, kateri je koučno podlegel, zanimal se je za vsak narodni  napredek  in ko so letos „Triglavaui" izbrali Šmarje, kamor so izleteli, navdajala ga je ta vest s takim veseljem, da je po-zabivši svojo bolezen pomagal pri pripravah za dostojni sprejem ter udeležil se slavnosti  in proti svoti navadi še pozno v noč ostal v sredi navdušene naše mladine. Ohranjen mu bodi blag spomin ne le v ožjem krogu pokrajine, kjer je bil nad vse češčen in ljubljen, nego po vsej slovenski domovini, katere /.vesti in delavni sin je bil do poslednje ure svojega, slovenskem narodu koristnega življenja!
Domače stvari.
— (Dnevni red seji občinskega s veta Ljubljanskega) v torek 26. dan julija 1892. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predi 8eestva. II. Stavhinskega odseka poročilo : a) o po* polnjeni ponudbi glede odkupa občinskega sveta mej nunskim vrtom in novo tržaško cesto; b) o Anton Joraučičevem prizivu o stavbinskih stvareh. 111. Policijskega odseka poročilo a) ob uredbi nekaterih občinskih taks, označenih v deželnem zakonu z dni 3. decembra 1868. (dež. zak. štev. 17.); b) o deželuega zdravatveuega sveta predlogu, da je iz zdravstvenih obzirov prepovedati vleke pri ženskih oblekah. IV. Šolskega odseka poročilo o mestnih otroških vrtcih. V. Poročilo odseka za olepšavo mesta o deželnega odbora kranjskega dopisu glede razsvetljave in uravnave prostora pred novim deželnim gledališčem. VI. Vodovodnega upraviteljstva poročilo glede oddaje vode za novo deželuo gledališče. VII. Mestnega magistrata poročilo o prošnji za vsprejem v občinsko zvezo. VIII. Personalia.
— (Osobne vesti.)   Računski svetnik in predstojnik fin. računskega oddelka v Ljubljani, g.
Jakob Zabukovec, dobil je povodom napro- j šenega vpokojenja naslov in čin višjega račnn-skega svetnika. — Bivši poveljnik 28. vojne divizije g. podmaršal vitaz W a t te k preseli se stalno v Gradec. — Namestni glavni učitelj na učiteljišči v Maribora g. dr. Janko Bezjak imenovan je stalnim glavnim učiteljem na tem zavodu.
— (Promocija.) Danes bil je na Graškem vseučilišči promoviran g. Anton Schiffrer, asistent v tukajšnji bolnici, doktorjem vsega zdravilstva.
— (Petin dvajsetletnico) svojega duhovniškega delovanja praznoval je v soboto v Mariboru gosp. dr. Ivan Kri zanič, stolni kapitular, profesor bogoslovja in član dež. šolskega sveta štajerskega.
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) je imelo dne 13. julija svojo 58. sejo. Navzočo i: Tomo Zupan (prvomestuik), dr. vitez lilei-weia,   Matej  Močnik,   Ivan   Murnik,   Luka Svetec (podpredsednik), dr. VoSnjak (blagajnik), Andrej Zamejec, Anton Ziogar (zapisnikar). Od nadzorništva: Ivan Vrhovnik.  —  Prvomestnik  naznanja,  da je umrli okrajni sodnik dr. Fran Škotic našo družbo postavil glavnim dedičem. V znak sožalja ob zgubi tacega rodoba povabi odbornike, da vstanejo. Njegov spomin pa se zabeleži v družbini kroniki. Prvomestnik je odredil,  kar  je  potrebno vsled dopisa slavnega sodišča. — Na podlagi poročil Tržaškega načelništva se ukrene, da se z bodočim semestrom družbina šola pri sv. Jakobu  pomnoži s paralelko za 1. razred,   ker je število šolarjev za jedno sobo preobilo.   Razpišeta  se  dve   učiteljski   službi pri sv. Jakobu,  za jedno mesto se nastavi učiteljica, da bo poučevala tudi v ročnih delih. — Za novoosnovano zabavišče na Greti pri Trstu je imenovana   otroška   vrtnarica   gospica   Margareta Pod-krajšek. — Društvenemu tajniku se naroči, da se v vodstvenem imenu  poda k  šolski  preskušuji v Trst. — Blagajnik dr. Vošujak poroča o finančnih zadevah ter naznanja, da je zdaj zapuščina pokojnega dr. Čučka obravnana in družba dobi precejšnjo vsoto. — Nekaj prošenj za podporo je bilo rešenih. — Radi velike skupščine v Postojiui odredi se potrebno. — Slavna podružnična načelništva, ki še niso dopoBlala letnih poročil o stanji podružnice za glavni izkaz, vabijo se s tem uljudno, da čim prej obvestijo vodstvo.   Istotako naj se blagohotno naznanijo zastopniki ob veliki skupščini. Sicer pa po družbiuih pravilih zastopnik mesto sebe lebko pooblasti   kateregakoli  družabnika,   ki  se udeležuje skupščine. — Posebno pa se vabijo družbini šolski zavodi, da nemudoma poročajo o številu učencev, uspehu itd.
— (K shodu slovenskih abiturijen-tov.) V hrvatskih listih javljajo Zttgrebški abituri-jenti vsem abiturijentom hrvatskih gimnazij, ki se žele vdeležiti shoda, ki ga prirede slovenski ahi-turijenti v Ljubljani, da bode ta shod dne 1. *. in 3. avgusta, ter pruBijo, da hrvatski iu slovenski časopisi ponatisnejo to vabilo.
— (Na slavnostni besedi slovensko-hrvatskih a b i t u r i j e n t o v) dne 2. avgusta t. I. v Ljubljani se bode pela prvič najnovejša, prekrasna skladba dičnega našega skladatelja g. Antona Feor-sterja: „Slovo", katero je poklonil Ljubljanskim gimn. abiturijentom li (»osebno ljubezni in naklonjenosti Skladba, ki je obširna in irnjiozantna, izšla je litografovana pri Blatniku, ukuseu zavitek zvršila je „Narodna Tiskarna". V skladbi se menja moški zbor parkrat z mirnim in uprav klasično iz-razovitim čveterospevom, zato bode občinstvu iz vestno jako ugajala. Besede odlični kantati je zložil slovenski abiturijent M. Prelesnik.
— (Stavbeno vodstvo d e ž. g I e d a l i š č a) nas je naprosilo objaviti, da zaradi nujnih del nikakor ne more več dovoljevati obiskovanja novega gledališča in prosi, naj se občinstvo blagovoli po tem ravnati.
— (Čuden železnišk uradnik.) Iz Po-Btojine se nam poroča dne 21 t. m. : Nekaj tednov službuje na tukajšnji postaji neki gospod Rozman, rodom Ljubljančan. Mož je nemškutar; 3e ga to veseli, bodi mu, nikakor pa ne moremo dopuščati, da bi on občinstvo molestiral s tem in je silil ž njim nemški občevati, kajti kolikor nam znano, je za svoje delo plačan. Sicer mu pa svetujejo, naj v bodoče ne izgublja časa s tem, da sili ljudi ž njim nemški govoriti, naj si rajši do dobrega prisvoji elemente računanju, kar bode njemu gotovo več koristilo, občiustvo pa varovalo njegovih zmot.
— (Velik požar.) Včeraj popoludne ob Va3 uri nastal je v Velikem Otoku pri Postojini velik požar. Navzlic uzornemu delovanju domačega gasilnega društva, kateremu so prišli na pomoč še vrli gasilci iz Postojine in izpod Hraševja, upepelil je ogenj 18 poslopij, lastnino trinajstih gospodarjev. Srčna hvala neutrudnim gasilcem, zlasti Postojin-skim, ki so nas obvarovali še večje nezgode! — To je že drugič, kar je ogenj naredil v nas toliko škode, kajti prav v dan požara bilo je 9 let in 9 dnij, kar je pogorelo skoro polovico vasi in sicer tisti dan, ko se je cesar mudil v Postojini. Pogo-relci bili so večinoma zavarovani. Postanek požaru še ni znan.
— (Novo bralno društvo.) Ces. namest-ništvo v Gradci potrdilo je pravila novousnovanega nBralnega društva na Ponikvi".
— (Zgradba nove cerkve v Mariboru.) Jutri dne 2G. t. m. vršil se bode slovesno pričetek zgradhe nove Marijine cerkve v Graškem predmestji v Mariboru. Slovesnosti udeležil se bode knezoskof Mariborski s primernim duhovniškim spremstvom.
— (Mariborsko b a d j a r s k o in vinarsko šolo) obiskalo je pretekli jietek 9 gojencev III. in 13 gojencev II. razreda dež. poljedeljske, sadjarske iu viuarske šole na Grmu pri Novem mestu. Vodila sta uaše domače učence pri tem izletu vodja zavoda g. R. Dolenc in pristav g. Rohrman.
— (Povečanje Celovca.) Deželna vlada koroška je dovolila, da se priklopijo mestni občini Celovški deli občin Št. Martin, Št Peter in Št. Ru-pert v Celovški okolici. Z dnem 1. junuvarija 1893. se bode tako povečalo Celovško mesto.
— (Obsodba) Odgovorni urednik Tržaškega „Indipendeute" g. Viktor Cnvesso obsojen je bil v soboto pri okrajnem sodišči v Trstu zaradi jirestojika §. 3. zakona od dne 15. oktobra 1. 18G8 na jeden mesec ostrega zajiora. Od kavcije zajiade 500 gld. Povod zatožbi dal je 1. junija 1.1. prijavljeni članek „11 voto di Salvatore Barzilai". Obsojenec naznalil je priziv.
— (Iz raznih toplic.) V Kamnik došlo je do 25. t. m. 110 turistov in poletnih gostov; po Kneippovi metodi zdravi se zdaj 51 obiskovalcev toplic. Tudi na Bled došlo je jioslednji čas mnogo gostov. VRogalec-Slatino došlo jedo 18. t m. 889 strank z 1442 osobami ; v Varaždinske toplice 1043 osob, v Krapi no do 19. t. m. 1181 osob.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Znojem 25. julija. Nocoj razrušil se je takozvani ,razbojniški stolp", sezidan v dvanajstem veku, ter podrl nekatere zgradbe, stoječe v bližini. Štiri osebe so bil zasute, jedno so rešili, drugih pa ne.
Kissmgen 25. junija. Včeraj došlo okoli 4500 gospodov in dam iz Koburga, Maimheiuia, Karlsruhe-a in od drugod; priredili so knezu Bismareku velikansko ovacijo. Zahvaljevaje se deputaciji, ki se je prišla Bismareku poklonit, rekel je ta, da z matra prirejeno ovacijo namenjeno velikemu delu, z jedi u jen j u Nemčije. Rekel je, da mu svetujejo otroci naj molči, a on da si ne da zamašiti ust. Končno pozval občinstvo naj zakliČe „lioch" cesarju in državi.
Rio de Janeiro 25. julija. Zbornica vzprejela zakonski načrt, s katerim se vsem iz političnih uzrokov obsojenim osebam dovoli amnestija.
Razne vesti.
* (Dalmatince, patrijarh Beneški.) Kakor se poroča iz Rima, bode papež imeuoval v Benetkah živečega dalmatinskega miuonta patra Soldatia patrijarhom Beneškim.
* (Ponarejeni petdeaetaki.)  Pri davč nem uradu v Voitsbergu  na sređujem Štajerskem zavrnili so 20 pouarejeuih petdesetakov, katere je poslala neka tamošnja tovarna.   Tudi v Korlachu zaplenili bo sedem tacib  ponarejenih petdesetakov.
* (Svetovna razstava v Bruselji.) Kakor Ba hrzojavlja iz Bruselja, odobril je mestni zastoji predlog Lemonniersa, da se napravi 1. 1894. r!i 1895. v Bruselji svetovna razstava. Vrše se obravnave z Antverpskim razstavnim odborom, da se obe razstavi združita v jedno. Torej sta že dve svetovni razstavi naznanjeni za bližnjih 10 let, omenjena v Bruselji in Pariška 1. 1900., Nemci pa še vedno premišljajo ali in kdaj bi napravili svetovno razstavo v Beroliuu.
Sredi. avgusta pride v Ljubljano 300 čeških učiteljev. Odbor BSlovenskega učiteljskega društva v Ljubjani" je sklenil, da svoje severne tovariše in brate kar najbolj mogoče dostojno vzprejme in jim preskrbi v Ljubljani za jedno noč brezplačna prenočišča. V ta namen obračamo se do gostoljubnih Ljubljanskih narodnjakov s preponižno, prošnjo, da nas blagovole v tej stvari podpirati iu nam, komur ji', mogoče prepustiti za jedno noč, koja se bodo pravočasno naznanila, po jedno ali več postelj. Vsi, ki se bodo odzvali naši prošnji, naj se blagovole javiti predsedniku „Sloveuskega učiteljskega društva" gosp. Andreju Ž u mru, nadučitelju I. mestne deške ljudske šole vsaj do 10. avgusta. 1'iusiiiih ob jednem, da nam vsakdo natančno naznani ulice, hišno Številko, nadstropje in slučajno tudi številko vrat.
V Ljubljani, dne 24. julija 1892.
Odbor »Slovenskega učiteljskega društva".
„LJUBLJANSKI ZVON"
atojl
za vae leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
TllJCl:
■Ji. julija.
Pn ItlMlleii lieichenberg, DuUlrier, Kmunke z Dunaja. — Doma iz Trsta. — Heer i/, Berolina. — llauior-nik iz Olja.
Pri hldiiii: Hochsinger, VVallai, Tomaschek, Mu-hatsch z Dunaja. — LofFler, Sevvadio iz Trsta. - La-«etzky iz Ljubljane. — Nagel, Deutsch iz Gradca. — Ru-žifi z Kuke. — Muline iz Tržiča. — Novakovič iz Belega grada.
Pri I ii tu kolodvora: 1'iaia z Dunaja. — Marchioro it Trata. — Ambrož i* Pnija.
Meteorologično poročilo.
J	Caa opa-movanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v uhu.
.2, "5 i	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	734 6 nn. 731 h mm. 736 6 nn.	i^o° c 21 9° C 19 6« C	si-jug si. svz. si. szb.	d. jas. d. jas. d. jat,	OOOnn.
24. julija	7. zjutraj 2. popol. B. zvečer	787*6 nn. 786*5 m. 737'6 mm.	19 0° C 19 0« C 19-7U C	si. vzh. si. vzh. bI. svz.	jasno jasno 1 jasno	0*00 BW
Srednja temperatura l&B" pod normalotn.
in  19-2°, ca 0 2°
0-4°
J3-cL23.aJs3lc3. borza
doc 25 julija t. 1 včeraj
Papirna renta.....gld.
Srebrna renta.....„
clat a renta.......
5°0 marčna renta ... „ Akcije narodne banke . . , Kreditne akcije   .... „
London ....... .
Srebro........
Napol........„
C. kr. cekini......
Nemške marke .... , 4"/„ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz I. 1864
Ogerska zlata renta .......
Ogerska papirna renta 5°/0......
Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4*/t*/t zlati zast. listi .
Kreditne Brečke......100 gld.
Rndolfove srečke...... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 „ Tramway-druftt. velj. 170 gld. a. v.....
95 60
95 30 113 60 100*70 998 — 31075 119-55
9-50V,
567 5857 V, 250 gld. 100 .
- gld
140 182 ] 10 100 199 117 191 V3 151 236
danes
. 9685 95 40 113 90 100 75 993 — 310-40 119*55
9-fiO", 5-67 ' 58-55 gld. 50 ar. .  60 . n   M *
- BO ,
- 50 .
75 tO 50
i
Ana Ehrfold, roj. Ungor, naznanja v svojem in v imenu vseb sorodnikov prožalostno veBt o smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soprogu, gospoda
FRANA EHRFELDA
restavraterja
kateri je po daljši bolezni, previden s fivutotaj-stvi za umirajoče, dne 23. t. m. ob ■/< y- uro zvečer, v 69. letu dobe svoje mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika blagoslovilo se bode v ponedeljek, dno 25. L in., ob 4. uri po-poludno v hiši žalosti, Ključarske ulice št. 5, in potem prepeljalo na pokopališče k sv. Krištofu ter pokopalo v lastnem grobu.
Svete maše zadušnice brale se bodo v stolni župni cerkvi pri sv. Nikolaju. (851)
V Ljubljani, dne 23. julija 1892.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je ljubljeni soprog, oce, oziroma brat in svak, gospod
Fran Windischer
c. k r. d a v k a r
danes zvečer ob 7. nri, po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajočo, v 56. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dražega r.uijcega pokopalo se bode v ponedeljek popoludne ob 4. uri na tukajšnjem pokopališču.
Sveto maše zadušnice brale se bodo po raznih cerkvah.
Kranjska gora, dno 23. julija 1892.
(849) Žalujoči ostali.
TPoMebnili iiHKiittuil se ne bo iida|alo.
Tužnim Brcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je preljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
šolski ravnatelj
(luno* dne 23. julija, 52 let star, naglotna umrl.
Pogreb bode v ponedeljek ob 9. uri dopolu-dne. (847) Blag mu spomin!
V Kajhenburgu, dne 23. julija 1892.
Amalija Jamftek,
soproga.
Fran i u Viktor,
sina.
(K52)
Žalujoči ostali.
Viktor Bolaffio
vinski trgovec
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Frana Breskvar-ja
gostilničarja
za obilo udeležitev pri pogrebu, za darovane krasne vence, izrekamo vsem dragim prijateljem in znancem, posebno gospodom pevcem in častiti duhovščini, najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 96. jnlija 1892.
(853) Žalujoči ostali.
Zahvala.
/a mnogobrojne dokaze srčnega sočutja oh bolezni in smrti našega nepozabnega sina, oziroma brata, gospoda
JOSIPA KALIŠA
na d paznik a c. k r. umike kaznilnice
za (»bilo udeležitev pri pogrebu, za darovane krasne vence, izrekamo vsem dragim prijateljem in znancem, poBchno gospodom uradnikom c. kr. državnega pravdnišiva in c. kr. moške ka/.niluice, kakor tudi osebju tega zavoda najtoplejšo zahvalo.
I
JY  naznnnJB, da bode od  dne lSi. nvgii-Nt« t. I. imel svoje
I vinske kleti i
v lastnem poslopji   pos-i) ^
I poleg Ljubljanskega drž. (Rudol- i |fovega)kolodvoravSpodnjiŠiški/"
Gospodičina
vešča v številjenji, liče ne ta loterijo. Prednost imajo one, katere so bile že v tem poslu, oziroma v kaki pro-daialnici. — Več pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda*. (836—3)
Pisar
vsprejme  se   takoj v odvetniško pisarno.
Ponudbe upravništvu tega lista pod ,,N1'*. (848)
Me l&čejo. Obrniti so je do inženirja Kraiiae a v CivroBiiplJem, zgradba dolenjskih železnic.
Br. 891
(850)
Tatvina v Prezidu.
Dne 19. t. m. okolu 8. ure zjutraj ukradenih je bilo Franji Žagar iz Prezida 200 gld., in sicer jeden bankovec za 100 gld., dva pa po 50 gld. Na vseh je serija l>. Najbrže storili so to tatvino cigani iu zato prosi občinsko poglavarstvo slavno občinstvo za slučaj, da menja kateri cigan bankovec, ki utegne biti ukraden, naj cigana prime in ga izroči redarstvu, katero ga bo izročilo občinskemu poglavarstvu v Prezidu v zmislu tiralnice z. dne 20 julija t. I., št. 891.
Poglavarstvo občine v Prezidu
dne 20. julija 1892.
Illbier, beležnik.
J^alirao-v njiana*D.
!
Pripravlja se prav skrbno s parom iz najčistejših le pod i šef i h gorskih maline. Steklenica 1 klg. 65 kr., male steklenice po 35 kr. Na vago po 55 kr. klg. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 3l ., klg. malinenega sirupa poštne teže po 10 klg., po 20 klg., po 40 klg. Stkl. za poskufinjo zastonj in franko.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
▼ Ljubljani, Dunajska cesta.
M'nam j tu naručila te itrnti tn*\xctju svate točna izvršujejo. (59—5)
nI
Dobri
j kamnoseki i
dobe takoj ataluo delo, po leti In po zinil 4ra)iiJoce, pri (822—6)
kamnoseku F. Grein-u
Gradec, Annenstraase.
J. ANDEL-a
novolznajdeni
prekomorski prah
umori
■tenloe, bolha, ščurke, mole, mahe, miav-IJlnoe, preilčke, ptlone črviče, sploh \*e žuželke Bkoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega »ledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri
„pri ('rnem psu.*' 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V LJubljani pri Albinu Slldarjl, trgovcu na Dunajskej cesti št. 9.
Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (668—5)
Izdajatelj in odgovora! urednik: Josip N o 1 li.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
52695853^0