Hatolilšk cerkven list. T»'Citj \III. V Ljubljani 5. prosenra 18(50. Usl 1. bvauii Vošimo k novi m u letu. dc bi se ta stari keršanski pozdrav obnovil, iu prideneino se nektere pomešane vošila. 1. II ožji in i n cerkvenim zapovedim vošimo: de bi jih vsi Slovenci radi in veseli spoluovali. 2. Zveličan skim čednostim: de bi vse Slovence zveličale, ki bodo to leto ali pozneje iimcrli. 3. Čednostim, ki jih je Jezus posebno priporočal: de bi si to priporočevanje vsi Slovenci prav živo k sercu vzeli. 4. Duhovnim in telesnim delam kersanske milosti: de bi duše in telesa Slovencov večne in časne nesreče obvarovale. 5. E v a n g e I j s k i m s ve tam: de bi njih svitla lučica tudi prekucuham posvetila, in de bi pred njenim lepim du-ham nosa ne mašili iu jih ne preganjali. 6. Naglavnim gre ha m: de bi se vsim glave poterle. 7. V nebo vpijočim gre ha m: de bi povsod in popolnama to strašno vpitje utihnilo. 8. Grehani zoper sv. Duha: de bi jih bilo vse Slovence groza, ker se težko kterikrat odpušajo. 9. Božji milosti: de bi nas nikoli lic zapustila. 10. Sv. Očetu papežu Piju IX. in Njih deželi: de jih to ne bi doseglo, kar jima prekucuhi žele. 11. Tistim, ki papežu in njegovi der ž a vi jamo kopljejo: spoznanje, de bodo sami vanjo padli. 12. Napoleonu III.: de bi zgodbe in konec Napoleona I. premišljeval. 13. V i k t o r - E m a n v e I u: de bi Božje milosti ne zamudil. 14. Avstrii: Častitljivo zmago nad sovražniki cesarstva in katoličanstva. 15. Judam: de bi kristjane pri miru pustili. 16. Kristjana m sploh: de bi judov ne poslušali. 17. Katoličana m: de bi vsi tudi v duhu bili katoliški, ne pa samo po koži. 18. Tistim, ki se še kterikrat nad konkor-datam spotaknejo: de bi na nos ne padli. 19. Nejeveri: de bi se vtopila. 20. Krivi veri: de bi sc vdušila. 21. Mertvi veri: de bi oživela. 22. Grehu: de bi se obesil. 23. Ljubljani: de bi dobila gojilnico za zanemarjene otroke in fantaline. 24. Kumu in Triglavu: de bi stara prijatla ostala. 25. Grintovcu: de bi vse v svoje brezne iu dupline sprejel in zmlinčil, kar je na Krajnskim grintoviga. 26. P o ii o č e v a n j u: de bi ga vrag vzel. 27. Pretepanju: de bi si pekel z njim kosilo napravil. 28. Ž ga n j a rs k i m kotlarn: dc bi vsi pušali. 29. 1'raui pri liš pavkah: de bi naprej kazale, če ne bodo zopet prevečkrat mudile ccrkvcnc opravila. 30. Drevesa m pri cerkvah: dc bi sc posušile; če ne, bo ludi v novim letu njih senca Icuuham bližnja priložnost k lenobi v službi Božji. 31. Pregrešnim zavezam očeta satana: de bi se polergale. 32. Maše vanju: de bi si roke polomilo in vrat podvilo. 33. K let v i nji: dc bi se v tretji pekel pogrezuila. 34. Cerkvam: de bi bile polne vernih molivcov; prazne brezbožnih zijavcov iu napačnih šepetavcov; — polne klcčavcov; prazne pri povzdigovanji napihnjenih stavcov. 35. G o s t i v n i c u m : Strah Božji. 36. Norcu plesu: de bi si noge polomil: in njegovi godbi: de hi se ji strune iu jezički potergali. 37. P e r e s a m za p o h u j š I j i v e spise: dc hi se jim černilo posušilo. 38. Savi, Dravi. Soči in drugim vodam: de hi nikogar ne požerle. 39. Ognju: de bi poslopjem in gojzdarn ljubih Slovencov priza nesel. 40. Zraku: de hi nas s točo. viharji in povodnjimi ne gostoval. 41. Materi zemlji: de bi zraven druzih tudi svoje otročiče Slovence obilno z živežem oskerbela. 42. Smerti: de bi nikogar v smertnim grehu ne pobrala. 43 Peklu: dc bi nobene duše ne dobil. 44. Ne besa m: de bi se polnile z nedolžnimi in spo-korniki. 45. Greš n i kam: de bi se spreoberoili. še prejdeu te vošila slišijo. 46. Zgodnji Danici: de bi v novim letu tri tavžent bravcov in tristo pisavcov iinela. 47. Bravcam in pisav ca m ,, Z god nje Danice'4: de bi jim Bog z dušnimi in telesnimi dobrotami prav obilno nadomestil trud iu krajcarje, ki jih za njo dajo. 48. V s i m živim: Božje spoznanje in blagoslov. 49. Vsim vernim mertvim: večni mir in pokoj. 50. Pričujočim vošilain: de bi se spolnovale in spolnile. •Jezus Kristus r presretim Mtešujhu telesu. Pojdi v cerkev. Vidiš v vsaki farni cerkvi pred velikim altarjem goreti večno luč. Zakaj to? l'o dnevu luč ko nam solnce sveti; po noči luč, ko nobeniga v cerkvi ni. Tako bi utegnil kdo reči, ki ima malo vere, ali bolj prav. kdor nič vere nima; mogoče de tudi kdo tistih, ki sc v cerkvi obnašajo, kakor po gostivnicah: se pogovarjajo. posvetne ali tudi še pregrešne reči premišljujejo, se nesramno ozirajo. hc nikdar s kolenam ne pripognejo, ravno kakor bi se jim ne vdajalo. Vprašam torej: je Ii mogoče, de bi taki ljudje verovali, de je Jezus Kristus v presvetim Rešnjirn Telesu resnično pričujoč? — Pa ne oziraj se, verna duša, na take bogotaje in tolovaje, ki iz Božje hiše delajo razbojusko jamo; naj počnejo, karkoli hočejo, ti veruješ, de je Jezus Kristus resnično pričujoč, ti veruješ, ker te on sam s svojo Božjo besedo tega zagotovlja. Da bos pa še bolj živo veroval, ti povem po Dr. Krapf-u (Schule der wahren Frommigkeit etc. Augsburg) to-le zgodbo: V opatii Faverneiski, v škofii Besansonski na Francoskim. so iz pobožnosti na binkoštno nedeljo po večeruicah sv. Rešuje Telo izpostavljali. Imeli so za to izpostavljenje odločeno mesto pred koram, kjer je bila neka železna pregraja. Kakor vselej, so postavili tudi 24. majnika 1608 na to pre-grajo leseno mizo, na mizo so nastavili enako podklado, na to podklado pa denejo lesen, s sviluimi zagrinjali lepo okinčan tabernakelj. Čez vse to so sprosterli nebo. Okoli in okoli nastavijo svečnikov in steklenih skledic mesti lam-pie. v tabernakelj pa so položili posvečeu kameu, in na kamen so postavili v sreberni In pozlačeni monštranci sveto Hostijo. de bi ljudje tako izpostavljeno sv. Rešuje Telo čez praznike častili. Kaj se zgodi? Drugo jutro pridejo v cerkev in namesti mize, podlage, tabernakeljna in zagriujal dobijo kup pepela, iu kamen, na kterim je stala monštranca, je bil padel ua tla; tudi od neba, ki je bilo čez tabernakelj postavljeno, je bil ostal le tisti kos, ki je pokrival sv. Reš-nje Telo. Vse je bilo tedej sožgano iu kamen razsut, ua kterim je stala monštranca. Kaj meniš, kje je bila pa mou-š t ranča s presvetim Rešnjim Telesam ? Lej čudo! Monštranci se -genj nič ni poznal, visela je cela, kakor je bila, v zraku brez vse podpore, brez vse podlage — deržala jo je le samo vsega mogočna roka Božja uad tlemi. Vse je vrelo proti Favercji gledat ta čudež, kije terpel okoli 33 ur dolgo. Binkoštui ponedeljek pa okoli desetih, ko je ravno duhoveu pri velikim altarji povzdignil sv. Hostijo, so slišali nad seboj vsi ljudje prijeten glas, kakor glas sreberniga zvončika, in vidili so, kako je nevidna moč trikrat svečo ugasila, ki je gorela pred sv. Rešnjim Tclctam. Precej na to se začne viseča monštranca proti tlam pomikati, postane nekoliko v miru in potem se postavi sama preč na neko mesto, ki so ga bili pripravili. Kmalo po tej prigodbi je ukazal veliki škof Besansonski to reč pravdno preiskovati. Pričaio je 52 ljudi, ki so z lastnimi očmi vidili to prigodbo. Spoznali sojo kakor pravi čudež, iu njega spomin sc po vsi škofii vsako leto obhaja. Čudno Hostijo pa je dal opat škofiiski cerkvi v Dole, kjer se neprenehama časti od tistiga časa. A. P. €m tu /i o 11 etn i Jit d r Gorici, ud «r. cerkve* V tretjem letu očitniga nauka je Jezus po veliki noči šel iz krajev Tirovih, injc skoz Sidoti prišel k Galilejskitnu morju sred krajev Desctomestja. Truden se na nekem hribu vsede. Zdaj m j pripeljejo glubiga in mutastiga ter ga prosijo. de naj položi roko nanj. In ga vzame zmed množice na stran, vtakne svoje perste v njegove ušesa, pljune in se dotakne njegoviga jezika, pogleda v nebo, zdihne iu reče: Kfeta! to je, odpri se. In gluhomutec jc bil ozdravljen. Ta evangelj-ka prigodba mi je prav živo pred oči stopila . ko sim vidil dans zjutrej našiga gluhomutastiga juda v veliko ccrkvo pred Božjiga namestnika pripeljati, da bi nanj roke pokladal, ga s kerstno vodo polil, ter ga na duši ozdravil. I.otili so sc tega sv. opravila vpričo obilne množice sami milost i vi knez nadškof Andrej. Po sv. kerstu so ga tudi birmali. Botra sta mu bila: blagorodni gospod Mihael baron Lokoteli in blagorodna gospa Jelena grofiuja Lauticri. Na vprašanja, ktere je č. g. vodja glu-honemov tolmačil, je naš Štefan (tako se zdaj imenuje) tudi glasno odgovarjal, kolikor je premogel. Po sv. kerstu in sv. birmi je novi ud katoliške cerkve z belo halo odet in s svečo v roki prav serčuo za vikšim pastirjem pristopil k velikimu oltarju, kjer so mu med sv. mašo presv. Resnje Telo podelili, kteriga je prerojenec z ginjljivo po-božnostjo prejel. Med vsem sv. opravilam je naš mladi Štefan prav očitno razodeval v vsem svojim obnašanji zno-tranjo zadovoljnost in veselje n&d preveliko srečo, ktera mu je po posebni guadi Božji došla, de je zdaj tudi on otrok Božji, dedič (erb) nebeškiga kraljestva, de se mu je ravno danes vsem overam ukljub spolnila serčna želja, ki je skoz več let njegovo serce napolnovala. Komej domu pridsi, reče: Se nikoli mi ni bilo tako dobro in lahno pri sercu, kakor danes; prejel sim najvikšiga Boga; molil sim tudi za svoje starše iu za vso svojo žlahto!u — Bog daj, de bi molitev našiga Štefana, kakor nekdaj molitev njegoviga patrona, še kakiga Savla v Pavla spreobernila! Mi pa ga priporočimo Bogu, da bi po zgledu sv. Štefana stanovitno in serčno živel po sprejeti sv. veri, iu enkrat iz Jezusovih rok tisto plačilo prejel, ki mu ga po sv. evangelji obečuje, rekoč: „Slehern, ki zapusti hišo, ali brate ali sestre, ali očeta ali mater, ali ženo ali otroke, ali njive zavolj mojiga imena, bo stoterno prejel, in večno življenje dosegel.- (Mat. 19). V Gorici 27. grudna 1839. J. Furlaui. Močen biti moder in ttrečin ? Biti moder in srečin ni druziga potreba, kakor spol-novati besede sv. Pavla, kteri pravi: ..Preiskujte kaj je dobra, dopadljiva in popolna volja Božja." De so te besede solnce modrosti in sreče, se boš prepričal, če bereš to-le: Nek dej je živel glasoviten bogoslovec. Prosil je osem let neprenehama Boga, de bi mu pokazal človeka, od kteriga bi se dale pota resuice spoznati. Nekiga dne prosi posebno goreče te milosti, in lej ! glas se sliši od nebes, ga nagovori iu pravi: Pojdi pred cerkvene duri; tam boš dobil človeka, ki te bo pota resnice učil. Sliši glas, gre pred cerkev, dobi pri vratih berača v stergani, umazani obleki — ne bi bil dal za vso njegovo opravo rejuatiga beliča — ga pozdravi iu tako-le nagovori: Bog ti daj dobro jutro. Berač: Me spomnim se slabiga. Učenik: Bog ti daj srečo: kaj pa govoriš? Berač: Še nikdar nesrečin bil nisim. Bogoslovec: Bog ti daj veselja ua cente — tode povej, kaj s svojim govorjenjem misliš? Berač: Nikdar nisim bil žalo-steu. Zopet se oglasi bogoslovec: Naj se ti zgodi, kar voši tvoje serce; tode govori bolj odkrito. Kdo te zamore uineti ? Revež zdej odgovori: Serčno rad to storim, učenik! vošil si mi dobro; odgovorim: slabiga še nikdar imel nisim. t'e sim lačen, Boga hvalim; če me zebe, ali če gre toča, sneg, dež, če je vedro ali oblačno, Boga hvalim; če sim reveu iu me zaničujejo, tudi Boga hvalim; zato pa še tudi nikdar slabiga jutra imel nisim. Vošil si mi, de bi bil srečen ; odgovorim: še nikdar nesrečen bil nisim. Učil sim se živeti Bogu; vem torej, de to jc naj bolje, kar on stori. Nikdar nisim bil nesrečen, ker z veseljem sim vsako reč sprejel od njega, naj si že bo prijetno, ali ne prijetno; naj si bo sladko ali grenko. Rekel si mi bil tudi, de bi mi Bog veselje dal; odgovorim zopet: nikdar žalosten bil nisim; sklenil sim namreč, vedno Ic gledati na Božjo voljo. Odpovedal sim se svoji volji, vdal sim se popolnama v Božjo voljo; hočem, kar tudi on hoče; želim kar On želi. Ko jo berač tako pove, ga učenik zopet vpraša: Prosim te, povej povej, kaj bi storil, ko bi te hotel vekomaj hvaljeni Gospod v pekel pahniti? Kaj? — Bog bo mene v pekel pahnil? E če prav: sej imam dve roke — oklenil bi se ga. Kni roki se pravi resnična ponižnost; to roko, po kteri sim sklenjen z njegovo presveto človečnostjo, bi mu podložil; z drugo, z desno, ki se ji pravi ljubezen, bi se ga oklenil: — potemtakim mora iti Bog z menoj tudi v pekel. Obljubim pa, de ljubši mi je biti v peklu z Bogam, kakor v nebesih brez Boga. Iz tega je učenik spoznal, de je popolnama vdanost v Božjo voljo, sklenjena z resnično ponižnostjo, naj gotovši pot proti Bogu. Potem pa še berača vpraša, odkod de je prišel. Odgovori: Od Boga. Učenik spet: Kje si pa Boga najdel? Berač: Tam, kjer sim vse stvari zapustil. Učenik: Kje si pa Boga pustil? Revež odgovori: V čistih sercih, in pri ljudeh dobre volje. Vpraša ga bogoslovec: Kdo si ti? Odgovori: Kralj sim. Učenik: Kje imaš pa svoje kraljestvo? V svoji duši, odgovori berač, — vladam čez vse notranje in zunanje čutila, de so mi podložne vse dušne želje in moči. De je pa to kraljesivo boljši od vsih pozemeljskih kraljestev, mi nihče ne bo tajil. Poslednjič ga tisti učenik še popraša: Kaj te je pa povzdignilo k ti popolnosti? Berač prpvi: Vedno molčanje, visoko premišljevanje, zedinjenje z Bogam. Nobena reč, ki bi bila manjši od Boga. mi ni bila všeč. Našel sim tako svojiga Boga, v kterim imam večen mir in pokoj. A. P. Duhovne vaje v Konjicah. Ljuba Danica! Za novo leto te hočem s popisam prav lepe cerkvene slovesnosti razveseliti. — V Konjicah namreč so v pretečenim adventnim časi za zveličanje svojih farma-nov silo skerbni visokočastiti gospod nadfajinošter in dekan Jožef Rozman z rado voljno pomočjo duhovnov svoje de-kanije in s pomočjo častitiga gospoda Alberta Nagi, vpo-kojniga fajmoštra iz Doberne, imeli duhovne vaje ali ekser-cicije za vse stanove iu pa za vsaki stan po pet dni. Vsaki dan je bila nar prej zorna sv. maša z blagoslovama in po tem vsakimu stanu dobro primerjena pridiga, po pridigi so se molile litanije od Matere Božje; pri popoldanskim duhovnim opravilu je bil en dan za vsaki stan posebej dotičin nauk, druge dni se je razlagal zakrament sv. pokore, in tudi to se je vsakimu stanu primerjalo, kolikor je bilo moč. Končalo se je z litanijami vsih Svetnikov in sv. blagoslo-vam. Po vsaki pridigi in tudi po vsakim popoldanskim nauku so na koru prav serčno zapeli pesem ali od pokore, ali pa od Matere Božje. Pri vsakim blagoslovu s presvetim Rešuj im Telesam se je pa iz gerlov vsih pričujočih veselo petje po cerkvi glasilo in proti nebesam povzdigovalo, kar je bilo posebno pri možeh in fantih prav veličastno. — Ne more ti moje slabo pero zadosti popisati velikiga serčniga veselja, ki smo ga mašniki občutili, ko smo vidili, de je bila prav prostorna cerkev tako rekoč natlačena pobožnih poslušavcov; zakaj ne le iz domače fare, ampak tudi iz vsih fara cele dekanije, še celo iz drugih dekanij je bilo veliko ljudi vsakiga spola in stana, mož in fantov ravno tako, kakor žen in deklet z gorečimi željami v Konjice prihitelo, se duhovnih vaj vdeležit. Ni jih mogla ustrašiti daljna in težavna pot dveh ali treh ur, ne slabo vreme in veliki sneg, kteriga se je bilo zadnji teden toliko naletelo, de so ga fanti,v ki so ravno takrat na versti bili, do pasa mogli gaziti. Ce ravno so se v cerkev pridsi od mraza vsi tresli, jih je vender vsaki dan prav veliko prihajalo. Tudi stare babele in sivi starčki niso poslušali svoje že omerz-njene kervi, ljubezen do pobožnosti jih je vuemala, silila, toplo peč zapustiti in se podati v cerkev k lepim opravilam. Pa ne le kmetiški ljudje so se svetih vaj tako obilno vde-Ježevali, tudi gospoda obojiga spola, za ktero je bila zadnji teden vsaki dan nemška pridiga, ni zamudila tega zveličavniga časa. Vidilo in spozualo se je, de ui prišla v cerkev pridigarja pretresovat in sodit, temuč, de je gospe in gospode prava gorečnost in skerb za svoje neumerjoče duše v cerkev gnala, poslušat resnice sv. vere in se vredno pripravljat k prijemanju ss. zakramentov. Nar veči veselje smo pa občutili v spovednici in pri obhajanji. Spovedovalo je pri vsakim stanu po dva dni 12— 14 spovednikov od zgodnjiga jutra do pozniga večera, in komaj smo vsim mogli kaj. Vse se je terlo pri spovedni-cah. Očitno je bilo, kako serčno vsaki želi, prej ko bi bilo moč, se znebiti butare svojih grehov. Poznalo se je v živo, de nauki s prižnice niso padali na terdo skalo, ampak na rodovituo zemljo. Dosti zastaranih grešnikov, posebno mo-škiga spola, ki že no več let niso bili z Bogam spravljeni, je glas vpijočiga zaslišalo, se zbudilo in s skesanim sercam se k spovednici bližalo. Veliko terdih sere se je omehčilo, merzle so se ogrele, spijoča vest se je zbudila, skriti, pozabljeni, zamolčani stari grehi so se odgeriiili; torej se je tudi vsaki iz cele moči prizadeval, spoved pravna tanko od celiga svojiga življenja opraviti. Veliko zgubljenih ovčic se je zopet k Bogu nazaj povernilo, veliko krivic se poravnalo, pohujšanja popravilo iu sovraštva odpustilo. — Sv. Obhajilo, ktero je bilo zadnji dan svetih vaj za vsaki stan splošno, je bilo zares prav ginljivo, posebno pri ženah in dekletih, kterim je bilo še perve štirnajst dni moč, od bližnje na hribčiku stoječe cerkve sv. Ane v procesii doli v farno cerkev iti. Tukaj so vse po ccrkvi na dve strani v rokah goreče sveče deržaje pokleknile in presveto Rešnje Telo iz roke svojiga dušniga pastirja, visokočastitiga gospoda nadfajmoštra, prejele. Možje in fanti so bili ravno tako obhajani, samo de s procesijo niso mogli iti zavolj slabiga vremena. Bilo je vsih skupaj okoli 6.000 obhaja-nih. Zares bi mogel kainnituo serce imeti, kdor bi se ne bil veselja zjokal, ko je to vidil. posebno če je pazil, kako so se v vsih očeh svetle solze blisketale in se vdirale po njih licih. Gotovo so angelci Božji drage solzice v zlate posode vlovili in jih zanesli pred sedež Božje milosti. — Lepo iu veselo so bile duhovne vaje končane pri vsakim stanu: le eno samo reč še zdaj prav preserčno želimo: naj bi jih namreč vsigamogočni Dclivec vsih darov milost-Ijivo blagosloviti blagovolil, in vse, ki so se jih vdeležili, v njih storjenih dobrih sklepih poterditi. Gotovo bojo potem visokočastiti gospod nadfajinošter iu tudi drugi duhovni gospodje pomočniki veseli pozabili vsiga truda in obilnih skerbi, ki so jih v tem časi imeli, kadar bojo vidili pri svojih far-manih. de so sv. eksercicije ooiluo dobriga sadu obrodile. L. J. Sati molitve sv. roženkranca. Slovenska narodna pesem. Zapihal Rodoljub Po d r ali t o v n ki. Častita je navada ta. Svet' rocenkranc moliti; S to »Teto molitevjo Marije počastiti. Kdor rocenkranc rad molil ko, Marijo častil in hvalil, Ta nikdar upašei ne bo, Vam hočem 6pričat' kmali. Povem od ene deklice, K' je a'vinco past gonila, Tje blizo male cerkvice, K' je ▼ tistim kraja bila. Noter je bil stari pil •) Rože Marije device. Nobeni drug' ga ni častil. Zvunaj te pastarice. Ona je notri vsaki dan. Svet' roženkranc moliln; In je z velike andohtjo. Ta sveti pil častila. — Knkrat ta deklica zboli. Leži tam v eni slami: K nji sta prišla dva paterja **) Vidita, nje čas je zadnji. Spreljaba moja paterja! Molita, njima pravi; Jest vidim prav lepo Gospo, Ki mi stoji pri glavi. Paterja koj poklekneta, Svet' roženkranc molita, Marijo zdaj zagledata. Ki je pri postlji bila. Okol te revne postljice, Tud' druge so svetnice. K' so čakale 'z te dekliee Njene nrečne dušice. Kadar dušo pustila je, Marija jo je sprejela. Sebi vzame krono z glave, Nji jo na glavo dene. Tako je ona v svet' raj šla S to lepo totaršijo. Da bode tam uživala Veselje s Marijo. Prepevati tam pesmice, K' jih drugi pet' ne more. kakor le «- ste dtklice, Ktere caste Varijo. *) V nekterih krajih posebno po dolen-kriu znamnja in podobe ob cestah tako imenujejo. ••) Miniha ali samostaaska očeta. Pit. O Uvžentkrat je srečen U, kdor prav časti Marijo. On ko. kakor ta deklica, IidrI srečno zadnjo uro. Če bodemo »vet' roženkranc 8 pobožnostjo molili. Se bomo z Marijo vsi Na večno veselili. Amen. Misijonsko. (Dalje, j Ravno ko je gosp. Kirchuer prišel v Neapel obiskat nobivališe „della l*alma/ je bil ondi tudi znani misijonar in reševavee suž.nih otrok, gosp. Nik. Olivieri. Leta sc je ponudil g. provikarju. de hoče misijonske fantiče iz Aleksau-drije v Neapel spravljati, kolikor krat jih bo kej tamkej.ko pride v Kgipt. V Rimu pa je vodja v Propagandi gosp. kirchnerju obljubil, de bo Propaganda ntdomestovala, ako bi sobivališe v Neapelnu zadosti pomočkov ne dobivalo. Svet gosp. provikarja. v Šelalu I šumu ali vodopadu) blizo Asvana novo misijoniše napraviti, je bil v Rimu všeč in sv. Oče s Propagando vred so 5000 tolarjev za zidavo obljubili, kakor je /.c znano. Vato popisujejo naznanila, s koliko silo se je gosp. kirchuer na Dunaji in v Rimu branil, provikarstvo nase vzeti in de ga je ua vse zadnje s pogodbo sprejel, ga pozneje na druziga preložiti. ako bi se voljan in k temu zmožiu našel. »kdor škofijstva iše. se ga vari; kdor pred njim beži. njega primi.a Te besede nekiga cerkveniga učenika o ti priliki naznanila kličejo v spomin. 12. sušca je bil g. provikar poslednjikrat pred sv. Očetaui. kteri so nad vsim popolno zadovoljuost izrekli, kar je bilo do tistihinal za misijon določeniga iu obljubili so, de bodo misijon s svojim bla-goslovam. molitvami, in kakor koli bodo premogli, podpirali, in so s posebnimi duhovnimi oblastmi in svojim blagoslovarn gosp. kirchnerja odpravili. ker so z misijonskimi rokodelci marsiktere pritežnosti in stroški, je č. O. Reinthaler svetoval, de naj se samostanski tercjarji v ta namen vzamejo v misijon, kterih si ou sam upa dvanajst dobiti, in bi jih bil že zdaj iskal, ako bi ne bila vojska mnogoterih zaderžkov stavila, nekaj ker je bila vožnja med Terstam in Aleksandrijo pretergana, nekaj pa zavolj denara. ker v tih okolišiuah bi ga bilo tretji del zaverženiga. O. Reinthaler se je zdaj podal z g. kirch-nerjem v Afriko. Podala sta se po Donovi skoz Carjigrad v Aleksandrijo, kamor pta 6. vel. serp. dospela, kakor je že znano. Do tod je z njima popotval v. č. g. Blaž Veri, pomočnik g. Olivieri-a v reševanji sužnjih otrok, kteri je zopet šel po nekaj tacih sirot. nismo pa od tistihmal nič slišali, če je prišel nazaj ali ne. iu kod de zdaj gospoda hodita. 1*. k. veliki poročnik Schreiner v Aleksandriji je gosp. provikarju obljubil, de mu ho krepko pomagal k novimu misijonišu v spodnji .\ubii. Pri nakupu zemlje za novo napravo se ni bati. de bi egiptovska vlada zaderžke delala, zgujezdila pa seje neka turška prenapeta ločina, ki neizrečeno udeluje zoper muhamedanske posestnike, kteri hiše in zemljo prodajajo Evropejca m. iu ne vselej brez vspeha, zlasti ker so tudi vradniki vmes, ki veliko veljajo. Vender je slišati, de je c. k. poročnik v Carjigradu žc pridobil sultanovo pismo za novi štacion. !%7eklere iskrice. Spi.suje J. B. P o t e r p e ž I j i v bolnik. Zveličani brat Lorenc imenovan iz Vstajenja, jc terpel hudo terganje po ledji iu še tri druge bolezni se ga lotijo malo časa pred smertjo. Pri tem terpljenji je imel navado reči: rLe eno samo terpljenje imam, to je, de ni-main nič tcrpcti.u V njegovi posleduji bolezni ga tudi škof Fenelon obiše in ga vpraša, kaj bi storil, ako bi mu Bog na voljo dal, ali precej umreti in v nebesa iti, ali pa še dalje terpeti? Brat Lorenc odgovori: rTo Bogi. zročim.a Malo pred smerijo pravi, poterjen s svetimi zakramenti: „V duhu svete vere vidim pričujočiga Boga tako gotovo v meni, de se uc bojim ne smerti, ne sodbe, ne oblasti satanove ne pekla.*4 Na to mirno umerje. Le pobožni kristjan je resnično poterpežljiv v bolezni, in mirno pričakuje sinerti, vedoč, de druga je smert pravičnih , oni bojo v Gospodu zaspali in njih dobre dela jih bojo spremile. Modro razdeljeni prihodki. Sveti Adalbert, drugi nadškof v Pragi na Češkim, slavni mučene leta 997, je prihodke svoje nadškolije na štiri dele razdelil; eniga je obernil za potrebo svojih cerkva, druziga za svoje duhovne, tretjiga za uboge; četertiga je še le za svoje potrebe prihranil; pa le-ta je bil veliko manjši od unih treh, ker bil je pobožni škof silno zmeren v jedi in pijaiči. pa ves ponižen v obleki in druzih napravah v svojim stanovanji. Zmernosti pri jedi in pijači, ponižna obleka iu nebli-šeča sobna in sploh hišna naprava prihrani velik del prihodkov za uboge in za druge dobre dela. Pravi studenec kristjan ske modrosti. Svetiga Bonaventura kardinala obiše nekiga dne njegov zvesti prijatel, sveti Tomaž Akvinski, slavni cerkveni učenik, pregleduje njegove spise, polne Božjiga duha. se čudi in ga vpraša po tistih bukvah, iz katerih se uči tako pobožno in ljubeznjivo pisati od duhovniga življenja in kri-stjanske popoluamosti. Sveti Bonaventura pa pokaže na podobo križauiga Jezusa, rekoč: „To so moje nar boljši in nar bogateji bukve, iz njih se učim. k svetim kristuso-vim ranam in k nar svetejši daritvi sv. maše se zatekam in dobivam več luči, kakor pa iz bukev in iz svojiga premišljevanja." Res, te bukve, so podoba križaniga Jezusa, so razumljive učenim in priprostim, gospodu in kinetu; naj jih tedaj oboji pridno pregledujejo in prebirajo! Serčnost keršanskiga otroka. Pater de Majla . jezuilar in misijouar, pripoveduje od nekiga devetletniga otroka na kitajskim, de je bil za kozami hudo zbolel, za katerimi sta bila malo poprej njegova brata umerla. Mati tnu hoče pri malikih pomoči poiskati; v to pa otrok nikakor ne privoli, ampak veliko raji in prav vesel umerje, kajti že je bil kristjan. Le sveta katoliška vera napolni kristjana s pravo serč-nostjo v bolezni in ob smerti. ker mu kaže v boljši življenje meni sedanjiga. O de bi vender vsi spoznali ta neprecenljivi dar svete vere in ga sebi v zveličanje obračali! Ogled po Slovenskim in dopisi. Iz Ljubljane. V poslednjim listu u. I. omenjene majhne bukvice Večni mesec za žive in za mertve so na svitlim (pri Gerberji in kremžarji po 10 novih kr.) in obsegajo za vsaki dan celiga mesca naslednje reči: Rek; nauk in priporočilo zlasti za tisti dan; naloga za tisti dan; pogled v serce; molitvico za verne mertve. Bukvice imajo na čelu opombico. ki jo tukaj pristavimo namesto priporočila, iu jc naslednja: Ta Večni tnesec bi zamogel živim in mertvim prav veliko dobriga storiti, ako bi ga tako obračali, kakor je odmenjen. Dober je za gospodarje: vsaki večer naj se deržini naloga bere za drugi dan: — za gospodinje, ki učence v stanovanji imajo, ravno tako; — za posamezne ljudi, ki nimajo časa veliko brati, pa vender žele kaj dobriga slišati in v čednosti rasti, postavimo, za keršenice in sploh za posle; — za šole: vsaki dan se učencani naloga posebej bere in razlaga, to bo malo časa vzelo, pa silno veliko k čednosti pomoglo, zlasti ako otročiči bukvice imajo, de bodo tudi domačim večni mesec razlagali; — za nedeljske šole iu otročje spraševanja: da se jim v nedeljo naloga za celi teden, in je bukvic dosti za 31 krat, potem panične škodva ampak pomaga, če se ponavlja; — za božičnice, n o vole tu i ce in sploh darila: sleheruiga obdarovavca bodo razveselile; utegnile bi se tudi pri S mamica h porabiti, kjer žele berhke iu kratke napraviti: privzame se k priču-jočimu vsakdaujimu nauku kako malo daljši premišljevanje, molitev Marije Device in vsakdanje litanije M. D. lavretanske. — Kjer se šolani ali družinam večni mesec razlaga, jc treba, de se naloga po prebranji izpraša, če si jo je vsakdo v spominu ohranil, ker brez tega nc more zadosti koristiti.— Osnova in tudi veči del t vari ne, več ali ntanj za naše potrebe predelane, je za te bukvice posnet iz Doni-novih: Eu igcr Monat. Iz Ljubljane. Iz razkaza pretečeniga 1 ta za ljubljansko mladenšnico, Alojzjeviše, posnameii.o to le: Prihodki te uaprave v pretečenim letu znašajo 6.431 gold., izdajki pa 4.366 gold. Premoženje te naprave seje v ravno minulim letu naraslo za 2534 gold. Ob koncu pretečeniga leta je bilo v Alojzjevišu 56 mladenčev, zmed njih 29 izverstni-kov, 25 s pervim , in 2 z drugim redam. V zaupanji, de bodo dobrotniki tudi nadalje to dobrotno napravo podpirali, so to leto sprejeli in prihranili 62 učeneov, nekaj zastonj, nekaj za veči ali manjši plačilo po zmožnosti; — 2 sta iz osine, 2 iz šeste, njih 10 iz pete, 14 iz četerte, 19 iz tretje, in 15 iz druge latinske šole. — K sklepu je v naznanilu omenjena še britka zguba, ki je to napravo pretečeno leto zadela, de je namreč njen milostni začetnik in vstanovnik 7. sveč. 1859 v večnost se preselil, ki je pa tej svoji priljubljeni napraviš tem postavil krono, de jo je vesoljno dedinjo svojiga premoženja storil. Za vse te velike dobrote blagoserčui pokojnik ui tej svoji napravi druge dolžnosti naložil, razun ene same letne pete sv. maše v kapeli v pričo zbranih Alojzjancov. Pristavljeno je pa tudi v naznauilu, de dosihmai razun nekterih pohišuih reči in nekaj bukev Aloj/.jeviše iz škofove zapustnine še nič dobilo ui, ker je de-dinska obravnava ravno v delu, in de pri obširnosti tega opravila ni še tako hitro pričakovati, de bi seji dedina izročila, zlasti bo to zadeiževalo, ker je v oporoki odločeno, de se morajo stroški za natis sv. pisma in slovenskiga besednjaka iz zapustnine plačevati. Iz Ljubljane. Ljubljanska hranilnica ni le od te strani silno dobrotna naprava, de s trudam prihranjene in za dneve sile odmenjeue krajcarje človeku varno in. zanesljivo hrani in jih zmnožene poverne, temveč, ona tudi s svojim lastnim premoženjem, po modrim gospodarjenji pridobljenim , velike dobrote skazuje. Letaš je hraniluica po takim potu zopet 1.000 gold. vbogajme podelila; namreč: Za ljubljansko ubožnico 300 gold.; za ljubljauske domače ubožne 400 gold; za ubožne ljubljanske gimnazialne učence 100 gold, in za novomeške 100 gold.; za tiste reveže, ki se ozdravljeni iz ljubljanske mestne bolnišnice odpravljajo 100 gold. — Iz Ljubljane. Ljubljanska rokodelska družba je v dan sv. Štefana prav lepo in priserčno svojo božičnico obhajala. Zjutraj so imeli v križanski cerkvi slovesno sv. mašo in skupno sv. Obhajilo. Zvečer pa so vpričo obilne gospode ljubljanskiga mesta v rokodelski dvorani imeli veselo krat-kočasnico s slovenskim in nemškim petjem in lepo govorništvo v obeh jezikih, za čimur jc bilo deljenje mnogoterih daril ob božičnim drevesu, so jih bili dobrotniki te vsake hvale vredne družbe pridnim družnikain pripravili. . Čast in poštenje družbi in njenim vodnikam! Iz Maribora. Tudi po Lavantinski škofii so začeli nabirati podpise za list milovanja in verne vdanosti do sv. Očeta. Listi v slovenšini z naslednjim zapopadkam so razposlani po slovenskih duhovnijah: Presveti Oče Papež! Vaši verni otroci, Sloveuci Avstrianski in katoličani Lavautinske škofije na spodnjim Štajerskem, oujemo in beremo z žalostnim sercam, kako hudo se Vaši Svetosti godi, kako gerdo Vaše podložne sovražniki naše svete vere šun-tajo, iu kako nehvaležno se Vaši lastni sinovi, Lahi, nad Vas puntajo, kakor svoje dni hudobni sin Absolon zoper svojiga predobriga očeta Davida. Hočejo Vas odre t i, Vam vzeti lastino svetiga Petra, in tako oropanimu vidnimu Poglavarju naše svete Cerkve apostoljski Stol podreti, ki je steber in duo resnice, de naj bi se potem naša sveta vera zaterla. Kadi bi prekucuhi, oni ljudje brez vere in brez Boga, Vam, našimu naj višjimu Pastirju, roke zvezali in udarili Vas, kakor sveto pismo pravi, de bi se potem verne ovčice razkropile. Tega pa Bog ne daj! Naši verli sinovi, hrabri vojšaki slavniga polka Kin-ski, so na povelje svitliga Cesarja in Gospoda našiga mnogo let Vam, sveti Oče, v Vaši deržavi v pomoč stali, ler so nam veselo pravili, kako Ijubeznjivo ste jih imeli in muogo jih po zaslugah veličastno počastili. Veliko Slovencov, kakor \emcov je v Vaših italijanskih krajih pomerlo, iu serce nas boli le pomisliti, da bi zemlja, v kteri toliko naših rajnih bratov počiva. Vam, sveti Oče! vzeta bila. iu bi brezbožuim prekucuham v roke prišla, kteri bi ua pokopih naših rajnih rojakov kleli, kakor jih že kolnejo, ne pa jim za duše molili. Po skrivnih sklepih Modrosti božje našim rojakam dano iti, v sedanji nevarnosti Vam, sveti Oče, z orožjem v pomoč stati iu Vas braniti; pa za toliko bolj serčuc so naše želje, ktere Vas obdajajo, goreče naše molitve, ktere iz otroških sere vstajajo, ter se vzdigajo pred obličje vsega-močniga Boga iri Gospoda usiniljeniga. ki vetrovam in morju zapoveduje, naj da ljubi mir in dobro srečo Vam, Očetu našimu, dene bodo Vaši sovražniki za Vašo suknjo vadljali; saj je dota svetiga Petra, iu tako prav za prav ccliga ka-toličanstva lastina. Brez števila veliko sovražnih napadov je prebavila naša sveta mati, katoliška Cerkev, veliko žalosti iu nchvalcžtio.sti ste si užili, presveti Oče, tudi že Vi, od kar deržite za veslo svetiga Petra. Naj Vas tolaži ljubezen Vaših vernih otrok, naj Vam skoraj pomoč izprosi molitev Vaših ovčic, med kterimi tudi nas Slovence, zveste katoličane ohranite, in podelite apostoljski blagoslov nam in celi naši Lavantinski škofiji. liogii iu prcblaženi Mariji Devici brez vsega madeža spočeti priporočamo Vas, Vašo deželo in pravico Vašo, Vam vsi ponižni noge poljubimo, tet ostanemo nepreiiehama Vaši Svetosti. Papežu. vsi pokorni in zvesti verni otroci Slovenci La valit iuske škofije. V Marburgi na Štajerskem v godov no sv. Tomaža apostola 1859. Z Dunaja 18. Grudna, »fa. — Leto 1859 našiga zveličanja gre h koncu.*) Kmalo Ic kmalo bo tam, kjer so vse druge, v neskončni večnosti. Kako urno tečejo --vse — eno hitreji meni druziga. naj so že slabe ali dobre ali srednje; za njimi ostajajo le dela in spomin: pač grenek spomin, ako so bile slabo dopolnjene! Nebo pa odveč, ako se nekoliko nazaj ozrimo v sedanje, ki bo ravno kar minulo, iu pogledamo, kakšno je bilo. Nihče, menim, nima tako slabiga spomina; de bi več ne pomnil, kako je bilo to leto. Bilo je sploh nemirno, zmed tistih hudih eno . ki nam jih že od nekdaj napovedujejo. De, bilo je res leto polno bojev, bodisi na kervavim. bodisi na politiškim, duhovnim in moralnim polji. Tudi nasledki niso prizanesli, in le prihodnji čas bo rane sčasama zamogel poceliti, če Bog srečo iu blagoslov, iu ljudem pa pamet da. De je vojska kej *) Ta dopis je bil nam zadnjič že po natisnjeni Danici v roke prišel. Vr. strašnima, ne je vsaki lahko prepričal. Ali hujiši je še druga vojska, vojska na duhovnim in nravuim (moralnim) polji, posebno če »e pomisli, kakšno je človeštvo dandanašnje sploh, kako polno krivih in napčnih misel in djanj, kako se je nekako ud svojiga praviga bandera ločilo in v sovražnikove taboriša razkropilo, popustivši svojiga perviga vojvoda; kako ihtavo in razdraženo se poganja in vojskuje za hudo, za laž, za pregreho: zatira pa dobro, resnico in čednost! K temu pa še pristavimo tisto strašno hrepenenje po časnim blagu in razuzdanim veselji, po tem kar daues pride, jutri mine, brez pomislika na svoj blagi poklic, na neogib-Ijive nasledke v neskončni večnosti. Po tem soditi, se mora reči. de je svet slep in gluh in hrom v duhovnim oziru, de je čudua zmeda iu življenje nevarno sploh, pa tudi za vsa-kiga posebej. Iz slabih misel in razumkov izhaja slabo djanje in nehauje, in kakor se telesne kužne bolezni sprosti-rajo. tako tudi dušne. Le poglejmo malo okrog sebe. Kaj pomeni to, ko se je celo leto kričalo in pisalo, de pravica nima več dobrih tal, de so ji vse tla spodkopane. — Glej začetek vojske. — Kaj je to, de so tako serdito napadali sv. Očeta papeža v njegovih pravicah, in de mu še dandanašnje miru ne dajo? Kaj pomeni vse to jezikanje časnikov iu mnogoverstuih kardel zoper njegovo posvetno vla-darslvo? Kaj pomeni to zagovarjanje ropa, roparjev in tolovajev? Kaj mnenje in djanje učenih in neučcnih zoper sv. Cerkev in njen zveličanski nauk, zoper čednosti, ki so nekdaj še pri neverskih narodih v čistih bile! Kaj pomeni vse tu in še veliko druziga, ki nam ni tako blizo? Ali ni to priča nekiga žalostniga spremenjenja dandanašnje, pravim, ko nas. češ de, omika iu olika tako visoko povzdigujete? Vender saj ne bo omika ravna nasprotnica od nekdaj veljavnih uaukov in pravic, tedaj popolna končevavka vsiga po Božji in človeški pravici vstanovljeniga reda! — Pa bo rekel kdo: vsaj so bili hudobneži veduo na svetu, kamor koli pogledaš nazaj v stare čase, povsod jih najdeš. Resuičua je ta; vender uas uči lastna skušnja in spričevanje druzih veljakov, de med tistim iu današnjim svetam je velik razločik. de namreč sedanji svet posili hudo hoče in dela, kakor more, in mu je vse prav v dosego njegovih uepostavnih namenov; je tedaj neka silovita spačenost, kar pri unim ni tolikanj očitno, iu v resnici tudi ni bilo. Odkod n. pr. toliko slabih izgledov v besedi in v djanji, toliko nagnjusniga meseniga poželenja in djanja? Odkod hrepeneujc in pisanje tacih bukev in spisov, ki čednost zasrainovaje greh in nesramnost povzdigujejo in priporočujejo, in pa očitno, na vse usta? Kdo more potem to zavirati? Popadejo ga kakor dereči volkovi — in pomagaj si! — Ali ni to čudno znainnje ? Do-deni še k temu, de se dans vse to hudo bolj hitro zveduje iu razširja, kakor nekdaj, ker so nam vsakdanji listi, že-ležne ceste in daljnopisniki na pomoč: kdo se ne bo ustrašil pred strašnim zlegam, ki šviga ko ognjeni drakon ko peklenski zmaj po zemlji semtertje in duhove iu serca okužu-je. ki človeštvo po eni plati hladi, po drugi pa mu hiiici tne rane zavdaja! — De h temu se nekaj od domačih reči spomnim, menim, ne bo nikomur preveč. Že delj časa seir so nam obetali boljši dni, veseljši prihodnost? ali zastonj, ker neka sovražna moč vse dobre prizadelja v nič devlje. Kako to? Lahko. — Pervič ne preveč gerdiga in na vse plati pre-grešuiga očitno trosi in spisuje; vse to pa, češ de, zavolj veči omike in pameluiga verovanja. Tu pač ni nikakoršniga ozira ne ua mlade ne na stare, ne tu moške iu ženske, ne na katoliške kristjane iu njih »v. vero, ampak le bul) vse na diugovernike. /.a liho in skrivno puntaistvo zoper veljavni red. posebno pa zoper Božje in iz njih izvirajoče človeške postave. De ne zgubljam veliko besedi od naio-dovnost našiga cesarstva, ki jim je po postavi samostojna enako prav ii oh t zagotovljena, kako večina naših pisaveov od njih misli in piše? kako njih nar^dovne pravice z vero vred z nogami tepta, misleč de dobro dela? Ali niso to pre- križane misli, huda volja, ker ne de bi mirili v namenu postave, gredo in vedno le v stari rog na novo trobijo? Kam vender to meri? Ce ongavi tukej pri tolikim izobra-ženji tako slabo razumevajo deržavljansko korist, moram pač srečno šteti množico tistih po deželi, ki jiin enaki sadovi v roke ne dohajajo — vsaj sc jim jeziti ni treba in denara trositi za nepotrebno, nevarno blago; milovati pa moram tiste, ki jim vsev verjamejo iu v njih imenu novince zbirajo. Čudna zmes! Ze večkrat se je kdo v domačih listih zoper nje vzdignil in je prav imel, še bolj pogostama bi zaslužili, ker nam tako slabo dobre reči tolmačijo, — in tudi jaz rečem: Slovenci! pustite nevarne liste, bolje manj vsakdanje vednosti,ali pa nič ne, kakor pa nevarne, kudo-voljne, pohujšljive, novinarske čenčai ije, ki pred ali potlej slab sad rode. Boljši je že očitin sovražnik, kakor potuhnjen in slab prijatel! Za Slovence bi se spodobilo v novim letu, de bi bili vsi popolnama Slovenci, ker pravi Slovenec daje Bogii kar je Božjiga, in cesarju, kar je cesarjeviga; vošiti je, de bi bila vsim narodovna reč ljuba, kakor vera, domača beseda in šege itd., ker le iz te ljubezni, iz tega spoštovanja zamore izhajati občno spoštovanje vzajemnih pravic vsih avstrijauskih deržavIjanov, mir in red in sčasama veselo napredovanje in prava omika, ki v resnici blaži in narode k srečnimu cilj in koncu pelje. Bog daj, de se to leto bolje sporazumimo! — Slovencam sploh se mora tudi reči, de že večidel po tej poti hodijo, kakor se iz njih listov bere, vsaj jim je uiar za vero, za čedno domače deržinsko življenje, za bolji in varniši red in sploh za občni blagor. To je res lepo! — Ali ker še ostaja mnogo dela in truda, moramo Vsigamogočniga ponižno prositi, de bi glavarje razsvetlil, vsim pa voljo in zmožnost dal, sebi in bratam v korist delati in tako delo dognati k veselimu koncu ukljub vsim nevarnostim iu nadlogam, ki nas zdaj obdajajo iu še tudi v prihodnjič gotovo obdajale bodo. H koncu naznanim še vsim Slovencaiu lepo delce v slovenskim jeziku, ki bo naj berže o novim letu izdano in bo obsegalo lepo število zanimivih reči in vprašanj, ki zadevajo sploh Slovence. Srečno novo leto ! Z Nemškiga. K. Novo leto! Pač novo leto, ne samo počasni meri, ampak še bolj po svojim posebnim skrivnostno strahotnim obličji, s kterim se omamno proti osupnjenimu človeštvu iz ne/.naniga hraina prihodnosti pomiče. V zgolj pričakovanji britkost iu nadlog, med hrumečim bojem resnice iu laži, pravice in krivice, o samovoljnim oblastovanji dodelane nejevere h kardelain pogubljivih dosledkov in nasledkov, nasproti v hrabrim oroževanji rešivniga keršanstva, v zgolj prepiru in vojski — kakošen pomen li morejo navadne novoletne vošila letaš imeli? Vošiti mnogo let — iu možje korenjaki tiepetajo pred protečo nevihto! Vošiti prijetno življenje — iu z zgolj straham in dergetanjem nemila osoda ljudstva oplazva! Vse obstoječe je naloženo na raz-hrebano ladijo brez sidra brez kermila, kije vihra človeških strast premetava po valovitih derečinah. Kje je upanje odrešenja, kdaj nam posije zvezda miru in sreče? Odgovor je kratek. Kadar bo zmagalo katolištvo, — zmagalo po vsih razmerah: kadar bo sv. cerkev obveljala in spoznana ko nevesta Kralja nebes in zemlje, ko kraljica toraj med člo-veštvam; ko se bo Petrova skala vkladala ko vogelni kamen vsih slavb med človeško družbo; ko se bo poleg cerkvcniga nauka oh likovala in spolnovala resnica in pravica. Dokler se pa bo ona v verige kovala, sramotno zaničevala, zatirala, spodkopavala, rimska skala razbijala z vsimi kiji samosile in kovarstva, bomo zastonj zdihovali po prijetnih mirnih časih, po pravim blagru in vspehu. „Kvropa je zidana na keršanstvo!u Ko bi si pač to neutajljivo resnico zapomnili vsi deržavni kerinarji iu politiški snovači! Ona nobene druge podlage ne mara. Prazni so uapoiii, jo zopet postavili na poganske noge. Sedanji rodovi so hote nehote pod oblastjo keršanstva in vkljuk svoji uiiietvaui nejeveri, vkljub svojimu neiiravniiuu ravnanju, vkljub spridenim sobani, ki so jih na- peljali po cerkvah evropejske dražbe, vkljab vsimu demo-niškimu divjanju se vender nikdar ne bodo znebili keršan-skiga značaja, si ne bodo odcedili iz napetih žil keršanske kervi, si ne oterli z barvanih in šemljenih obrazov kerstne vode. Vkfjub vsimu prebrisanima umovanju in modrovanju se ne bodo rešili keršanskih vezi, ki jih je Božja roka oplela okoli vesoljne Evrope; vkljub vsimu Laokoonovimu steganju se ue bodo izvili iz neskončnima okrožja keršanstva, ki ne pozna nobenih mej ne po širokosti, ne po visokosti, ker je neizmerno, kakor Bog sam. Zasega v nar globeji globočine, in sega v nar viši višine. Ni je resnice, in bi v njem ne bila založena, ni je pravice, in bi se v njem ne hranila. Kar je zunaj njega, je laž, krivica in zgolj zanikava. In kako se sedanji svet tem resnicam nasproti obnaša? Prizadeva si umetno opoganjeni ljud v last si zbojevati gotove človeške razmere, v kterih bi keršanstvo prav nič govoriti ne imelo. Popel se je v svojim prebrisanim tuhtanji do previsokih idej, kterih veči natankosti si skoraj ni mogoče misliti, in ineui, de bo s teh višav z vspešno prizadevnostjo pogubljivo streljivo na keršanstvo prašil, ki se po njegovih dozdevah po tamotnih nižavah negodno in nezmožno na pol mertvičasto plazi. Iz-tuhtal je namreč, de mora n. pr. deržava glede verstva brezbarvna (furblos) biti, ker ji neki kakoršnekoli verske okove branijo rasti in razvijati se, de naj n. pr. verstvo (narpred se ve de katoliško) po nobenih očitnih spoložajih ne gospoduje, de se naj njegova posest oklepa med tesne cerkvene stene, in naj se uikar ne spuša na okroženje samoljubniga svetniga kolobaja; in zatoraj, kar je lepe pesmi poslednji odrezek, naj se papežu vzame svetnooblastno žeslo, češ de ga duhovska roka ne more posedati v podložnikov prid, ona deržavljanam ž njim ne naklanjati primernih blagot itd. Sedanji modrovavci iu osrečevavci tedaj so raztergali človeka na dve plati, in neskerhljiva njegova edinost mora sama sebi nasprotvati, mora priglasovati svetu ž njegovimi načeli, mora poslušati in slušati cerkev in njen nauk, ki ravno zdaj jekleno čelado na pogumno povišano glavo postavlja, in s terdno kovanim škitam v roki mogočnim zopervavcam; če tudi kervavo vojsko napoveduje. Ona se inora vojskovati za kra-čeno pravico svojiga obstauja, in ko bi tudi posamezni njeni udje orožje pomet-li in se strahopetno sovražniku podali, vender ona ko neminljiva celota z rimskim središem, ona se ne more nikdar bojevanju odpovedati in ne more nehati biti, ker je vekovita vstava vsemogočnosti Božje ua zemlji. Pljuskali bodo ob rimski skali razpenjeni valovi človeških strast, in tudi ntarsikako mahovino in kerhlino od nje uter-gali, ali ravno to ji bo le koristlo, in kakor slavna zmago-vavka čez peklenske moči bo v tolikanj lepšim svitu pose-vala po krogu sveta. Cerkev toraj bo morde mogla hude boje preterpeti in nikdo ne zna, po kakošnih čudnih potih jo bode Bog proti njenimu oslavljenju vodil; in morde bo med gromam in treskam in mnogimi napadi terprilizunskimi zvijačami nadaljevala svojo pot, in opravljala svojo zveli-čansko nalogo. Utegne Bog pripustiti, de bodo sovražne moči v dozdevno pokončanje njeno morde nad njo oblasto-vale, de bo kraljestvo hudobe in krivice tolikanj bolj spri-dene dele, lahjotiue in terhlenine ž njeniga trupla nase potegnilo, in trume svojih oroženeov ž njimi množilo, de bodo kovarniki serce in središe katolištva, kakor pravi Orleanski škof, tako rekoč zadušili, ker si ga uglajena civilizacija in humanija ne upa z okrotnim ravnanjem umoriti; vse to se utegne z nameni Previdnosti božje vjemati, ker je morde ravno zavoljo človeške cerkvene in verske dre-motnosti bolečiga pretresa prav treba, in bi le občasna stiska po majhnih in redkih razmerah tej potrebi ne zadostila; treba je morde semtertje kaj bolehavo, že zamerlo keršanstvo občutljivo obuditi, prog očediti, zanemarjeno njivo potrebiti, starino preorati. vse prerahljati, de bodo serca in misli mnogo njih očitne, in se bodo duhovi v razločne verste razpostavili In taka podoba se že razvija pred našimi očmi. Memo rimskih zadev zginjajo drugi prigodki, in pomenlji- vosti ter imenituosti papeštva in cerkvenstva nikdo ne taji, kterekoli že nauke sicer proda med svetam. V tacih oko-lišinah pa je narpred treba, de se verniki svojiga katolištva zavedo, v upih in nadah in nastopnih nezgodah pota ne zgreše; de se zlasti glasovarji katoliške reči s spodobno možatostjo in častitostjo obnašajo, de so družim neukim družnikam terdni vodniki in stanovitni varhi, de zvesto in svesto ž njimi vred veslajo po vlažni razvetraui plani med šterlečim skalovjem in naskončnimi morskimi zmaji v luko časniga in večniga blagra, iu sidra pripno na neomajljivo skalo svetiga prestola, kteri edini še varuje in brani pravico, ki jo samolastna prekucija namerja poplati z obličja zemlje. Celo znejeverjeni Lutrov porodek, ki ni nikdar še nehal škrabati in zagojzde zasajati v katoliško skalo, de bi semtertje kako škerl odvalil, zdaj preplašen ferfeta v zavetje katoliške obrambe, boje se. de bi mu uima iz točniga oblačja oskubenih penit čisto ne potolkla, in ga ne potegnila med hudourniško splav. „Oči ste nam odperli." kliče glasoviti škof Dupanloup. Tedaj bo vender enkrat nehalo prazno zanašajo na hlinjene dobrovoljue namene samolastnih mogoč-njakov, ki z Judovim poljubkam sv. očeta zdajajo. Ubogi svet je zdaj res kakor zapušena sirota, ker je dozdaj navadno le pod dozdevno cesarskim žeslam, resnično pa pod prekucijsko vertačo zavetja iskal zoper naklepe samovoljnih prenarejavcov resnic in pravic. On ni poslušal glasov vpijočih v pušavi, ki so natanko razodevali pravotne njihove namere in ga svarili; upadenih lic in treslikastih nog je nategoval ušesa, iu serkal v nade prazno serce skrivnostne glasove iu besede iz prekanjenih ust — v svojo varo iu nesrečo. Zdaj spoznava nekoliko svojo slepoto, tode — pri Bogu je milost. — Kazijletl po /ter*an*kim mretn. Dunaj. Svilli cesar so za ubožne v Pragi 1000 gold. podelili. Volksfreund pripoveduje, de se taki gospodje znajdejo, ki jih hudo trebuh boli, ker vidijo, de se milne pisma za papeža podpisujejo in denar zbira. Dunajsko, Čutiti je, de se bo novi deželjski ali po-litiski list „U egen \vartu s prijaznišim očesarn oziral na Slovane, njih tehtnost in potrebe v Avstrii, kakor marsikteri drugi nemški listi. V listu 24. grudna u. I. se glasi Cie-genvvart tako le: Ravnokar so si naši dnevniki dajali dosti opraviti z Ogerskim. iu pa po pravici, ker Ogersko je velika in imenitna kronovina i dežela avstrijanake krone). Razun tega časniki neprenehama obravnavajo tudi še nemško zadevo na Avstrijanskim; tudi to je prav. ker nemški Dunaj je glava cesarstva in njegovi vladni vcrhuuci so nemški. Zavoljo tega pa Avstrija, avstrijansko cesarstvo, kratko in malo ni nemško; je le deržava pod enim poglavarjem bra-tovsko zedinjeuih narodovnost. in v ti družbi *c ne pogreša nobeden poglavitnih narodov našiga dela zemlje. Bi pa resnico tajil, kdor bi ne spozna!, de zmed avstrijanskih narodov slovenski (slovanski) po obširnosti ali številu vse druge zares premaga. Po svojih lastnostih (oliki) pa je vsaj v svojim severno-južniin delu vsaki drugi narodovnosti na Avstrijanskim kos. Se več, kar zanesljivo je, de Češko veči del druzih dežel po svojim duhovnim razcvetu visoko prekosi. Torej bi ne bilo le kje primerno, temuč spodobno in pravično, de bi se dnevništvo našiga glavniga mesta v sedanjih obravnavah nekoliko bolj pečalo z avstrijanskim Slovenstvam (Slovaiistvam). Tudi mi torej prosimo svoje prijatle v bližnji in daljavi, naj nas n tvarinami in izdelanimi spisi v tem ozira podpirajo, in mi sami ne borne nič zgrešili, kolikor moremo in premoremo zastran tehtniga vprašanja: k čemu so poklicani Slo v eni na Avstrijanskim. — Po zakristijah vsih dunajskih cerkev so listi za podpis sinovske vdanosti in milovanja do sv. Očeta in se mende jako podpisujejo. Po nekterih žagradih je bila 25. a. m. velika gnjeca in treba jc bilo ilelj časa čakati, de je človek prišel na versto. Sckovskiga kneza škofa Otokarja Marija so Nj. veličanstvu cesar Franc Jošef /. redam sv. I.eopolda posla vili. V Pragi sta svitli cesar Ferdinand in cesarica .Marija Ana 700 gold. o Božiču /.a ondotne uhožne podelila. Iz Lvova so katoličani vsili, tudi naj višjih stanov poslali do sv. Očeta pismo ljubezni, milovanja iu sinovske \ dano-ii. in pravijo med drugim : ..Ako so še ktere svete pravice ua zemlji, so pravice a p os t o I j s k i ga Sedeža nar svetejši, dc prostost sv. Cerkve tirja nenave-zano vikši glavo, de svetno vladars vo rimske Cerkve je roka previdnosti lložje vstanovila in jo ohrani, ki je posvečena. nedotakljiva dediua naslednikov sv. Petra." V llciicilkali v eerkvi sv. Marka se je Sveti dan. ravno po pridigi svit liga patriarha težek kamen z oboka (vriba) odlergal in s strašnim ropotam ravno pred lečo padel. Desiravno jc bila v cerkvi gnječa, je Bog obvaroval de nihče ni bil zadet. Oger*»ko. \e le avslrijanski ampak katoličani vesoljnima sveta so bili neizrečeno veseli iu cesarju hvaležni, ko jc bila pogodba ( koukordat) z Kimam sklenjena iu katoliška Cerkrv iniiozih zaderg rešena. Veliko protestantov (mad-jarskih) na Ogerskim pa v enaki okolišini ui zadovoljnih, temveč hočejo, kdo ve kaj neki druziga? rG e g e n vv a r t-v zverstnim spisu wdic vvahre l.age des Landes" pravi med diugini: rkar tiče protestante na Ogerskim. niso bili nikoli zatirani iu tudi nar posledujiši dobo niso bili nikjer bolj svobodni kot ravno na Ogerskim. Sej je Luter, kakor Frid. Daamer v svojim nar novejšim delu dokazuje, cerkev vhlap-čil in jo cisto in popolnama vladarjem zročil, kdor jc gospodar nad deželo.... sej on je pri protestantih po njih cerkvenih podstavuih ravnilih v poslednji in naj višji stopnji /apovednik cerkvenih reči. — in vender na Avstrijanskim nočejo od svojiga deželuiga škofa nič vediti. nič slišati itd.u — Grof Štefan Karolvi, predsednik društva sv. Štefana. je šel v Kim. kardinal pervostoljnik so inu dali seboj pismu do sv. Očeta, v kterim pričajo, kako pošteno se je družba sv. Štefana vselej obnašala, koliko dobrih bukev je že na svitlo dala. de sc s prepovedanimi bukvami ni nikoli pečala itd. Iz Rima se naziianuje Volksfrdu.. de skorej vsaki dan dobivajo dokaze, s koliko ljubeznijo vesoljni katoliški svet derži s sv. Očetam. Celo iz Rusovskiga so katoličani pot našli, vesoljnimu Očetu svoje milovanje naznaniti. — Ob enim dnevu sta v Kimu za blažena razglašena: pobožna kraljica Marija Kristina, mati sedaujiga kralja, in nekiga dalavca na \apolitanskim. Nuncja Sulpicja. in sta dobila naslov ..venerabiles" častitljiva. Perva se jc posvetila na kraljevim Ironu: na trume romajo na njen grob in več čudežev se je že zgodilo, ( božni Nuucio je umeri v bolnišnici v Neapcljnu, ko je imel še le 111 let. — Nekaj dni je, kar je kardinal \Viseman v Kim prišel. Rimski poročnik v Parizu je neki. ni davno, zročil Napoleonu lastnoročno pismo sv. Očeta. ..Courrier du Dimanche" pravi, de jc to pismo poslednji opomin papežev do francoskiga cesarja, v kterim papež razodeva politiko sv. Sedeža. svoje poinislike. obnašanje svojih poročnikov pri kongresu, in pravi naravnost: ..Papež tirja od shoda, dc naj se namestniku Jezusa Krisiusa pusti pravica." Ob ravno tem času so sv. Oče lastnoročno pisali tudi avstrijauskimu cesarju. španjolski kraljici, portugalskim«! in napolitan«kimu kralju. Napoleon se je dolgo s poročnika m dogovarjal iu je precej polem poročnika poslal v Kim. — Avsiiijanska iti papeževa vlada mende zastran une knjižure o<| francoske vlade razjasnila tirjate. in tudi rusov-ski poročnik jc neki Valevskimu naznanil, de bo njegova vlada take namene zatirala, ker se nc zlagajo z njeno politiko. Rimsko. V Cmbrii. ua mejah cerkvene deržave in B'0 vzeti.44 rArmo-n i a4* pravi, de notranja lastnost te knjižure je neresnica, in v tem sklepu si je laž krono postavila: kongres I. 1815 papežu nič ni dal. papež tega kongresa nikoli spoznal in podpisal ni. Vcuillots (r. Veljo), serčni vrednik ..Lnivers-ov," svetuje tudi na Francoskim zbirke za sv. Očeta in pismo verne in milovavne vdanosti iz tc zemlje. V spisu zastran tc reči on pravi: ,,Verjeli smo in še verjamemo, dc kongres tih vladarjev nc bo rešil njih besede in je ne drugači razlagal, kakor jo je vesoljno zaupanje razumelo. Ko je bilo govorjenje od celote dedine sv. Petra, si je vesoljni svet mislil sadanje posestvo; nihče ne na Francoskim ne v Fvropi si ni mislil, de bi se smela ta ali ta okrajina odločiti itd. Govori se, de je reč dopolnjena. Dopolnjena reč jc nar pred pravica, in potem poroštvo Napoleona III.— V pismu, ki ga je ponujal za podpise, sc bere med drugim: „Mi, Tvoji otroci na Francoskim, terdimo, de naj Tvoje moči nc more noben drugi določiti, razun Tebe samiga; in mi Ti priznamo vse pravice, ktere si sam priznavaš. Mi smo si svesti, de vpeljavne obnove bodo le tedaj dobre, ako jih boš Ti v vsi prostosti vpeljal. Zakaj kdo bo bolj ljubil pravico kakor Ti, kdo bolj spoštoval pravo narodov kakor Ti, kdo bolj uboge cenil, kakor Ti; kdo bo imel bolj pred očrni odgovor, ki ga morajo vladarji Bogu dati. kakor Ti?*1 ftemslio. Ljubezen in inilovaiije za sv. Očeta se nar bolj razodeva v okrajuah ob Renu (Rajnu); kolinsko pismo šteje že čez 150 tavžent podpisov; tudi šlesko jih iina nad sto tavžent; v Monakovim se ministri in visoki deržavni vradniki podpisujejo; v Beroliuu jc grof llatzfeld pri cerkvenih vratih stal in prihajoče k podpisovanju vabil. Prusovsko. Vsi škofje na P.usovskim so v začetku listopoda zročili prošnjo prusovskimu vladarju, de naj se pruski poslanec pri vladarskim shodu ustavlja kakoršnimu koli terganju ali odšipovaiju rimske deržave. JSkofje imajo to prošnjo za cerkveno in r.c za politiško zadevo in pristavijo, kako so pri nastopu višji pastirske službe z deržavinim privoljenjem papežu prisegli, de bodo posvoji zmožnosti sker-beli za ohranjenje prav in pravic sv. Stola. Irca lil ni zadosti, le s pismi svojo sinovsko vdanost sv. Očetu naznanovati, temuč že zbirajo tudi radovoljce vojšake za papeža, ktere jim bodo poslali, ako jih vlada ne bo ustavila. Tudi na Avstrijanskim jih je menda že dve kompanii nabranih. en grof in en baron sta zaznamnjana % nabiralnih listih. Svajcarsko. Kantona šent-gelski in tesinski. ki sta že več let od sovražnih radikaleov tolikanj neusmiljeno stiskana, jih bota blezo zdaj rešena. V pervim so katoliški v glasovanji, če naj se vstav pregleda ali ne. premagali. Prekucuhi se zavoljo tega strašno togotč in žc so počeli marsiktere nasilstva. — Na Tesinski iu ko hotli prekucuhi pri volitvah prekaniti, de bi večino dobili, pa jim je spodletelo. Afrikansko. Francoski misijonar Fava je izvoljen apostoljski namestili prefekt afrikanskiga izhodnjiga primorja; za te misijone bo velika dobrota, ako se ožina Suez pre-dere. ker bo popotvanje obkrajšano. Iz Indostana glas 14. rožn. naznanujc. dc jc 9 ljudi, nekaj protestantov nekaj indianov, h katoliški Cerkvi pristopilo, med pervimi je tudi mornarak častnik. Več druzih se pa pripravlja in so v nauku. Iz Kine. „C i v i 11 a c a t t a I i c au naznanujc nektere dogodbe iz Kine. ktere zopet dokazujejo, kako prazno je protestanško misijonarjenje. Dva kineška novaka v veri sta bila od protestanškiga pridigarja, tudi Kincza. poročena, kar se poprej še nikoli ni zgodilo. V tem ko sc je angleški časnik v Sian-llai-u ponašal s pervenci domačinskiga protestanškiga duhovstva. se polje neki predikant tje gori do C-si. de bi tisti kraj s svojim cvangeljein osrečil. Ko pride tje gori s svojo ženko. zbudi le-ta vse bolj radovednost Kinezov. kakor pa pridige njeniga moža misijonarja. Truma prebivavcov se zdergue ob bregu in hočejo h- pridigarico viditi. kije bila pa notri v ladii. Pridigar stanovitno odreče ljudje ga molče gledajo, kar sc eden zmed trume prederz-ne in kamen zadega; za tem kmal drugi, in tretji, in ko bi trenil, je germela toča kamnov na barko e\angrli»-apo-steljna. K rCentum accipies44 gre saj rCnum dabis:** ve-rovest stopi tedaj iz *arkc. in streli proti napadnikam. Ta pridigarjev glas se ie močno razlegal, in je posluša\ce silno giuil. — Manj srečnosti je skazal drugi predikant. ki je 2 leti v Zon - Zo-riu razdajal biblije in drugo robo pro-testanških bukev. Derhal potepinov, grede iz neke pagode. terka na njegovih vratih in hoče bukev. Pridigar sc izgovarja, de zdaj za to ni čas; ko pa vidi, de je bila derhal razdražena, je hotel pobegniti. Ali kakor je tudi svojiga konja spodbadal. so ga vender dotekli in v pagodo vlekli. Tamkaj so ga napenjali, de se mora pred kineškim malikam na tla vroči; iu ta strahljivcc je vklonil svoje kolena pred malikam in trikrat se je s čelam dotaknil zemlje — v veliko spodbudo tih samopašnih neverskih fantalinov. Iz K oči ii čine toži neki misijonar, de po fraucosko-španjskirn napadu nejeverniki še hujši divjajo zoper kristjane. V glavnim mestu lluč so bili vsi keršanski vojaki siljeni, križ pohoditi; 200 se jih je branilo in so bili v težke dela na galeji obsojeni, kjer jih je veliko pomerlo. zlasti ker je kristjanam tudi zdravniška moč odrečena. Kteri so se pa pregrešili nad sv. križem, so domu v svoje vasi ver-nivši se objokovali svoje grehe in se pokorili. Med druzimi prebivavci po deželi je bilo prav malo odpadov, desiravno so bili po vsih potih in stezah križi nastavljeni. (Kako strašno vojsko ima pekel zoper vse. kar je Božje! Kako nebeško kraljestvo res silo terpi!) Velika nesreča za kristjane je odpad bogatiga in imenitniga moža v lluč. kije obljubil vse izdati, kar od kristjanov ve. in on prav veliko ve! (Kamela skoz živankino uho— bogatin v nebesa!) Veliko kristjanov že let' in dan zdihuje po ječah, in zdaj jih še hujši trinožijo. \ckiga kapitana so do smerti mučili: tudi jih na trume v pregnanstvo pošiljajo. — po 70 - 80 jih je misijonar na enkrat vidil mem iti. in nar berže v izstradanje, kakor je tudi škof Retord \ hiibih mogel lakote umreti. Zdaj je tudi kolera zrojila. iu lakota % dež* li žuga ker je pridelek suša vzela. • MMomače duhovne vaje, »vetu živeti in zveličano umreti. (Dalje.) OčiAevanje od odpustljivih grehov nadalje. — Kdor se ne boji h premislikatn grešiti, nima ne straha, ne ljubezni. Zakaj ko bi se on Boga bal, bi se skerbno varoval. de bi ga ne žalil; in ko bi Boga ljubil, pa si prizadeval, mu dopasti. Taki človek ni le nepridin in len, ampak tudi zanikaren hlapec, ki je vredin iz hiše iztepen biti. Zakaj? Ker je tacih lastnost, dc se hoče le samo smert ui h hudobij varovati, jc on ali že res v stanu smert-uiga greha, desi tudi se tega ne zave, ker svoje vesti skerbno ne preišc: ali pa utegne prav lahko v smertni greh pasti in od vsake skušnjave premagan biti, ker mu podpore manjka, na ktero bi se omahljivi duh opiral. Dobri hlapec se derži stanovitno sklepa: Xe le, de nočem n ikoli nikoli smertniga greha storiti, hočem tudi, kolikor nar delj je mogoče, od njega biti. Dalje nas apostelj prav modro opominja: „Ne dajajte prostora hudiču4' (Ef. 4, 27). Vsa kača se splazi notri, kamor se le glavi špranja odpre. Tvoj zviti skus-njavee te k malim greham spcljuje. de bi te sčasama na velike hudobije navadil. Od konca tirja sprcmenjenje kamna v kruh, potlej skok z višave, poslednjič -- malikovanje. Nar poprej pravi: to le ti jc potrebno, kako boš drugači iivel ? — potlej se laže. de si ti nič ni trebav bati; — poslednjič brez ovinka poželjivost priporočuje. Človek ni kar na enkrat popolnama in čisto dober; tako tudi ne kar na enkrat popolnama in čisto hudobin. Torej se je pač treba varovati, de nc začneš v nižavo stopati. (Dal. nasl.) Zadnje besede nepozabliive 77letne matere A. žl. Š.. kije umerla v Ljubljani 26. vel. serp. 1859. tTo rte je prav. karkolj Gosfod stori." ^Potrebnim je svojo roko odperla. stegovala je svoje roke sa ubogimi. Nje sinovi so zrastli. ter jo presrečno imenovali. Veliko hčer je bogastvo zbiralo. ti si vse presegla." Sir. 31. 20. 28. 29. „ Vdova naj se zbere. ki ima pričevanje dobrih del. ako je otroke zredida. ako je revnim stregla in si je ca vsako dobro delo prizadevala.* I. Tina. S. 9,10. Predraga mati v smertni postelji — Mertvaški po obrazu pot stoji. In žalostno nje sin sedi zravn' nje, V britkosti ga oblivajo solze. Pogleda mati ga — spregovori: rTo vse je prav. karkolj Gospod stori." In sinu seže mati še v roko. Nje duh pa vzdigne v sveto se nebo. O zadnje materne besede te ! Vodilo naše vedno bote ve, In če šc toljka pride ti britkost, Ti te besede vdihajo serčnost; In čc na zemlji vsi te zapuste, Od žalosti topi se ti serce, Boš miren, če iz serca se glasi: nTo vse je prav. karkolj Gospod stori." Če duša tvoja komej se zave , Če od britkosti poka ti serce. Od žalosti solze več ue teko , Ko dete tvoje zakopano bo; Če zvestiga prijatla zgubil si; Po očetu — materi se oko solzi; Zdihuj in — serce se ti razvedri: „To vse je prav. karkolj Gospod stori." Besede te otrokam za slovo, So njih, ki nas ljubili so serčno, So materne — sveto tolažjo nas: „Saj nisim večno zapustiia vas.tf — Zaupajmo, kot mati, le v Boga, De nekdej bomo z njo častili Ga. Zato bo naš izrek ta materni: „To vse je prav, karkolj Gospod stori." Iz nemškiga poslovenni J. V. Duhovshe zadeve. V goriški nadškofii so prestavljeni naslednji gospodje: KarlKulost za vikarija v Sent - Lovrenc podMošo, — Jernej Ipavc za administratorja v Št. Lovrenc v Berdih. — Likar Janez za administratorja v Lokvo, — Andrej Pavletič, seminiški ekonom, v škofijsko pisarnico za pre-gledovavca cerkvenih številb. Umeri je gosp. Jožef Pav-sani, beneficijat v Kartninu R. J. P.! V ljubljanski škofii. Topi is k a faraje podeljena gosp. Andreju Skrabcu, fajm. v Soteski. Soteska je torej 20. u. m. razpisana. — Gosp. Jan. Gaš-perlin, fajm. v Motni k u, in Peter Šliber, iokalist v Uniči, se podasta v pokoj, torej ste te duhovnii 15. u. m. razpisani. Pod lip a je podeljena g. Jan. Zellerju. — Gosp. Jož. Meglič, začasni kaplan v Leskovcu, pride za kaplana v S ostro. Pogovori z gg. dopisovavei. G. H.: Vse je po vaši volji napravljeno. — G. L. P. v R.: Smo Vam naročili; Danica pa velja samo 2 gld. 70 kr. tedaj Vam ostane 30 kr. za prihodnje leto. Zavolj lani se bo preiskalo. — G. E. T.: Hvala zapestnice; prišle bodo na versto. — Gg. A. G. in L. B. v Šm.: Je naročeno in 10 kr. ostane za prihodnje leto. Uui listi so bili pozabljivši se v Šm. p. L. pošiljani. tedaj od oudot jih bote mende že dobili. — G. A. P. na T.: Bo že tudi uni dobival. — G. J. K. v Terstu: Do založništva ni prišlo nič pisma. Berž ko ne, je v napisu kaka pomota; ste na pošti poprašali? Pri naročnini Vam je 10 kr. ostalo za prihodnje. — G. K. v M.: Je opravljeno. — G. Fr. B. v D.: Naročeno; 14 kr. je ostalo za prihodnje. — G. A. P. v R.: Hvaležno prejeli. — C. L. R. v D. Sve, kano ste sahtevali. — G. F. v G.: Opravljeno; el felus muš bedtir. — G. L. G. Hvala! Darovi za sv. Očeta papeža Pija IX. Dekla, ki želi, de bi drugi več dali 1 gold. 23 kr. st. d. v srebr. — Za sv. Očeta v Njih težavah 63 kr. — Neimenovan, dva cekina. — (jui habitat in coelis, irridebit eos (Ps. 2, 3): 1 tol. t. j., 2 gold. 10 kr. — Per Crucem ad lucetn 1 cekin. — Desiderium peccatorum peribit, i gold. — De bi Bog sovražnike sv. Cerkve ponižal 2 gold. 10 kr. — Gospod! ne daj Ga v voljo njegovih sovražnikov, srebern tolar, t. j., 2 gold. 10 kr. — A carbonarismo libera nos Domine I 2 gold. — J. L. fajmošter na Dolenskim: „Pošlji „Mn" Gospod poinoč iz svetiša in iz Sijona Ga obvari" 13 gold 10 kr. — M. M. 3 gold. 10 kr. Dobrotni darovi. Za afrikanski misijon: S Studenca 65 gld. — Neimenovan dobrotnik 5 gld. — S Turjaka 4 gld. 42 kr. — Z Rake 1 gold. 5 kr. Za misijon gosp. Olivieri-a: Iz maliga, kar je miloserčnost podelila, naj bi milost Božja več storila, 2 gold. 10 kr. Odgovorni vrednik: Loka Jerao. — Založnik: Jožef Blaznik.