■
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Leto XVII
Število 32 (594)
Velenje, 14. avgusta 1981
Cena 7 din
YU ISSN 0350-5561
C
Gost iz Katalonije v Velenju
I I
I
I
I
f
S
Li
Generalni sekretar enotne socialistične partije Katalonije, Francesco Frutos, ki se mudi na obisku v Sloveniji na povabilo predsednika CK ZKS Franceta Popita, je v ponedeljek obiskal Velenje. Gosta, ki sta ga spremljala tovariša France Popit in Lojze Briški, je ob prihodu v središče Šaleške doline pozdravil predsednik občinske konference ZKS Velenje, Alojz Kikec. Predstavil je delo občinske organizacije ZKS, ki šteje 3.727 članov, organiziranih v 160 osnovnih organizacij ZK. Ko je govoril o sodelovanju in povezovanju Velenja z občinami doma in na tujem je posebej opozoril na sodelovanje z občino Sabadell v Kataloniji, začeto pred dvema letoma. Na primeru Velenja pa je zatem predsednik občinske skupščine Franjo Korun predstavil naš skupščinski in delegatski sistem.
Generalni sekretar' enotne socialistične stranke Katalonije, Francesco Frutosje po pozdravih, ki jih je izrekel v imenu komunistov. Katalonije in Španije ter v imenu vseh španskih delavcev, ki delajo za ideale napredka in. miru v svetu;_ izrazil največje spoštovanje izjemni osebnosti tovariša Tita in poudaril neprecenljiv Titov delež za napredek vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti ter za sporazumevanje svetu.
Med pogovori v Velenju je Francesca Frutosa še posebej zanimalo reševalce družbenih problemov pri nas, sodelovanje delavcev in pbčanov^ procesu samoupravnega odločanja, usklajevanje stališč in iskanje za dane prilike najprimernejših rešitev. Naše izkušnje pri uveljavljanju komunalnega sistema bodo, kot je dejal, dobrodošle tudi Katalon-cem, saj kar 70 % občin skupaj upravljajo socialisti in komunisti. Iz jugoslovanskih izkušnej bodo poiskali elemente za upravljanje občin v španskih pogojih ome-
jenih možnosti samoupravnega odločanja.
Francesco Frutos je med pogovorom, ki so se ga udeležili člani komiteja OK ZK ter predstavniki vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij, podrobno predstavil Katalo.iijo, spregovoril pa je tudi o trenutnih najpomembnejših nalogah enotne socialistične partije Katalonije. Ko je govoril o jugoslovansko-španskem sodelovanju pa je naglasil, da so zanj mimo solidarnosti značilni novi elementi. Stiki enotne socialistične partije Katalonije in zveze komuni-
stov Slovenije pa predstavljajo, mimo drugega, tudi eno od poti iskanja skupnih alternativ vseh naprednih sil za mir, neodvisnost in napredek v svetu.
Gostu iz Katalonije so med obiskom v Velenju razkazali mestno središče, obiskal pa je tudi krajevno skupnost Konovo. V vili Široko v Šoštanju je predsednik CK ZKS France Popit držal gosta na kosilu. Popoldan pa so Francesca Frutosa, Franceta Popita in Lojzeta Briškega prisrčno pozdravili lovci iz Škal v domu na Lubeli. M. L.
in mir v
Med pogovorom o medsebojnem sodelovanju in samoupravnih izkušnjah
J
Praznik občine Mozirje
Vrsta pridobitev in slovesnosti
Občani in delovni ljudje občine Mozirje slavijo svoj praznik 12. septembra. Tudi ob letošnjem praznovanju bodo slavili vrsto pomembnih delovnih zmag, pripravljajo pa ob tej priložnosti še številne druge prireditve in srečanja. Z njimi bodo pričeli že v petek, 4. septembra, ko bodo popoldne v Savinjskem gaju otvorili razstavo del kiparja Janka Dolenca. Dan kasneje bodo dopoldne izročili namenu večnamensko poslopje v Solčavi, popoldne pa se bodo v Gornjem gradu srečali borci ter svojci padlih in umrlih borcev 1. SNOUB Toneta Tomšiča. Slovesnostim se bodo pridružili tudi obrtniki mozirske občine. V soboto dopoldne bodo pripravili športno tekmovanje, ob podelitvi
odličij pa bodo popoldne razvili prapor svojega združenja.
V	nedeljo, 6. 9.. prireditev prav tako ne bo manjkalo. Ob 7. uri se bo pričel tradicionalni manifesta-tivni pohod s strelskim tekmovanjem na občinskem strelišču v Mozirju. Ob 8. uri bodo na Zgornjih Pobrežjih otvorili strelišče za streljanje na glinaste golobe, lovci pa ob tej priložnosti pripravljajo medobčinsko tekmovanje. Ob 10. uri bodo v Šmihelu pri Pavlu Goličniku odkrili spominsko ploščo odboru O F.
V	torek. 8. septembra, bo
dopoldne v Ljubiji regijska živinorejska razstava. V sredo po-podlne bodo otvorili obnovljeni kulturni dom v Mozirju in razstavo »Gornja Savinjska dolina v boju.« V četrtek popoldne bodo najprej izročili namenu kmetijski strojni center v Spodnji Rečici in kasneje še vrtec v Mozirju. V Lučah bodo v petek popoldne otvorili telefonsko omrežje, v Mozirju pa bodo pripravili košarkarski turnir.
Najbolj slovesno bo seveda v soboto. 12. septembra. Najprej bodo v Mozirju ob 8. uri otvorili novo blagovnico, uro kasneje se
bodo na svečani seji zbrali delegati vseh treh zborov občinske skupščine, ob pol enajsti uri pa bo na prostoru ob Savinjskem gaju množično zborovanje.
Celjsko območje
Zbornica
Še več osveščenosti
Nova komisija
Izvršilni odbor Savinjsko šaleške medobčinske gospodarske zbornice Velenje bo do 15. avgusta imenoval območno komisijo za oceno naložb. Po dogovoru med izvršnim svetom skupščine SR Slovenije, gospodarsko zbornico Slovenije, Ljubljansko banko in službo družbenega knjigovodstva bodo takšne komisije ustanovili pri vseh medobčinskih gospodarskih zbornicah.
Komisija bo izdajala mnenja o družbenoekonomski upravičenosti investicijskih programov z vidika uresničevanja temeljnih ciljev družbenih planov občin Mozirje in Velenje ter socialistične republike Slovenije in dogovorov o njihovih temeljih.
Za predsednika devetčlanske območne komisije za oceno naložb pri Savinjsko šaleški.gospodarski zbornici Velenje je predlagan Miro Travner, sekretar zbornice, za njegovega namestnika pa Bogomir Strašek, podpredsednik zbornice.
V prostorih Uprave za notranje zadeve Celje je bila pretekli teden konferenca, na kateri sta načelnik Ivan Paul in inšpektor Friderik Gaberl seznanila novinarje z varnostno problematiko v občinah celjskega območja v prvem polletju letos ter z nekaterimi preventivnimi akcijami organov za notranje zadeve konec preteklega meseca.
Čeprav je varnostno stanje dobro. pa z njim — kot sta dejala — ne moremo biti povsem zadovoljni. saj je med občani in delovnimi ljudmi še vedno prisotna miselnost, da morajo za varnost skrbeti le organi družbene samozaščite. Zaradi takšnega prepričanja še vedno marsikje slabo varujemo družbeno ali zasebno premoženje, posamezna kazniva dejanja prijavljamo prepozno, v posameznih primerih pa sploh ne, ne nazadnje pa tudi premalo
pozornosti posvečamo požarni varnosti. Ponekod se tudi vse preveč zanašajo na to, češ da bo povzročeno škodo tako ali tako povrnila zavarovalnica. Toje sicer v večini primerov res, vendar pri tem pozabljamo, daje tudi denar zavarovalnice družbeni denar in da z njim ne moremo nikoli poplačati zastojev, v proizvodnji. V nekaterih organizacijah združenega dela namenjajo vse premalo pozornosti tudi varnosti pri delu, saj je v zadnjem času veliko nezgod, njihova posledica so izostanki z dela in tudi invalidnost. Zato pri opravljanju svojega dela ne bi smeli nikoli pozabiti, da je treba veliko naporov in družbenega denarja, da steče posamezna proizvodnja, da pa lahko kasneje že ob najmanjši nepazljivosti v trenutku uničimo vse tisto, kar smo dneve, tedne, mesece pa tudi leta ustvarjali.
15. avgust
V soboto, 15. avgusta, slavijo svoj praznik čuvarji naših meja, neomajni branilci nedotakljivosti in ozemeljske celovitosti naše domovine, varuhi pridobitev naše socialistične revolucije in izgradnje. Svojemu vrhovnemu komandantu tovarišu Titu so obljubili, da bodo vedno zvesti varuhi naše domovine in njihova zavest, volja in usposobljenost njihovo zaobljubo iz dneva v dan potrjujejo. V soboto bodo slavili vojaki vzdolž 700 kilometrov slovenskih meja in tudi mi se pridružujemo številnim najlepšim željam in čestitkam ob njihovem prazniku, 15. avgustu.
I
1 I
I
Obisk Vinka Hafneija
I 1 I I I
Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner bo v tem mesecu obiskal več organizacij združenega dela in občinskih svetov zveze sindikatov. S predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstvi organizacij združenega dela se pogovarja o uresničevanju gospodarske stabilizacije, socialno ekonomskem položaju delavcev ter o vlogi OO zveze sindikatov. Ocenjujejo pa tudi dejavnost ozdov pri uresničevanju stališč in resolucije 111. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije.
Tovariš Hafner bo prišel na obisk v Velenje 25. avgusta. Dopoldne se bo sešel s predstavniki TGO Gorenje, popoldne pa z občinskim sindikalnim
svetom.
Termoelektrarne Šoštanj
Proizvodnja za 34,8 % večja od načrtovane
Zaradi večjih potreb po električni energiji iz termoelektrarn so prejšnji mesec v Šoštanju »vozili« z znatno večjo močjo, kot je sicer običaj za ta letni čas. Na pragu elektrarn so proizvedli skoraj 284 milijonov 454 tisoč k\Vh električne energije. Julijska proizvodnja je bila tako kar za 34,8 % večja od predvidene z elektroenergetsko bilanco za prejšnji mesec.
Sicer so v šoštanjskih Termoelektrarnah v obdobju ja-nuar-julij 1981 skupaj proizvedli 1.996,566.749 kWh
električne energije. Zaradi občutno povečane julijske proizvodnje so se zaloge premoga na deponijah zmanjšale
od 725.693 ton, kolikor so znašale ob koncu junija, na 686.220 ton prvega avgusta letos.
Pretekla nedelja in nedelja, ki je pred nami, bosta v Plešivcu minili v znamenju dveh zanimivih prireditev. Več kot tri tisoč ljudi iz bližnje in dalj-nje okolice je preteklo kar prevročo nedeljo preživelo pri domačiji Eda Lipnikarja na tradicionalnem kmečkem prazniku. Skupaj z velenjskim turističnim društvom in ob sodelovanju nekaterih kolektivov ter pod pokroviteljstvom izvršnega sveta skupščine občine Velenje ga je organizirala krajevna skupnost Plešivec. Praznik je nadvse uspel in mnogi so se
vračali domov pozno v noč. Več o prazniku pišemo na S. strani.
tnako veselo bo v nedeljo na Graški gori, kjer bo kulturno društvo Ivan Cankar iz Plešivca organiziralo srečanje narodno-zabavnih ansamblov. Začelo se bo ob 14. uri, na njem pa bo nastopilo več kot dvajset skupin. Upajmo, da bodo imeli organizatorji srečo z vremenom.
Na posnetku: Mladi so z zanimanjem spremljali tekmovanje žanjic in vezačev.	^ ^
Modna konfekcija Elkroj Mozirje
Znova zelo uspešni
V	Modni konfekciji Elkroj. že vsa leta nazaj dosegajo zelo dobre poslovne rezultate in so tudi s kakovostnimi pokazatelji svoje uspešnosti v vrhu slovenske tekstilne industrije. Uspešni so bili tu^ii v prvem letošnjem polletju, čeprav se seveda zaostrenim pogojem gospodarjenja niso mogli izogniti. Skupno so letni proizvodni načrt dosegli 47-odstotno, prodajo na domačem tržišču 52 in izvoz 45-odstotno. Pomembno je še dejstvo, da so bili uspešni tudi v Šoštanju, saj so le za malenkost zaostali za letnim načrtom.
V	prvih šestih mesecih so v Elkroj u na domačem in tujem tržišču prodali več izdelkov, kot so jih izdelali in so torej močno zmanjšali zaloge gotovih izdelkov. Najpomembnejše seveda je, da so bistveno povečali izvoz, ki je v fizičnem obsega' dosegel 18 odstotkov celotne proizvodnje in prodajB." Glede na to, da kooperanti in temeljna organizacija združenega dela v Šoštanju
še ne proizvajajo za izvoz, je temeljna organizacija združenega dela na Prihovi kar 35 odstotkov vseh svojih zmogljivosti namenila izvozu. V Elkroju poudarjajo, da na tujih tržiščih sicer dosegajo manjši dohodek kot na domačem, vendar ta »primanjkljaj« nadoknadijo ustvarjena devizna sredstva.
V šestih mesecih so ustvarili za 29 odstotkov več dohodka, kot v enakem lanskem obdobju. Ob tem je zaskrbljujoče dejstvo, da strmo pada delež dohodka v celotnem prihodku. Elkroj je povečal prihodek za 49 odstotkov, istočasno pa so porabljena sredstva porasla kar za 72 odstotkov. Nesorazmerno so se torej povečale cene osnovni surovini in pomožnim materialom. Lanske naložbe še niso končali in prav sedaj bijejo bitko za uvoz strojne opre-e, čeprav dokaj neuspešno. j$tyo je, da bi s to opremo izvofcftia konvertibilna tržišča lahko še povečali.
V. Plesnik
Tovarna usnja Šoštanj
REK - Tiskarna Velenje
Ena izmed značilnosti gospodarjenja v prvem polletju v delovni organizaciji Tiskarna Velenje je, da se povpraševanje kupcev skupaj s strukturo njihovih izdelkov ni spremenilo. Ob tem pa se je 60 zaposlenih srečevalo z izredno visoko rastjo cen surovin in sploh vseh reprodukcijskih materialov, saj so se v poprečju povečale za več kot 50 odstotkov. Druga značilnost njihovega polletnega poslovanja je bila izjemno visoka rast proizvodnje in vzporedno s tem dohodka in drugih pokazateljev gospodarjenja.
Tako so v Tiskarni ustvarili v prvih šestih mesecih tega leta 29.950.811 dinatjev celotnega prihodka, kar je za 56 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri tem je treba omeniti, da so ostale cene njihovih storitev nespremenjene. Porabljena sredstva so bila za 53 odstotkov višja kot v enakem obdobju lani, dohodka so ustvarili za 17.173.039 dinarjev, to je za 57,8 odstotka več kot v primerjalnem obdobju in za 51 odstotkov več od načrtovanega. Takšno povečanje dohodka so dosegli z boljšo izkoriščenostjo vseh razpoložljivih zmogljivosti, s povečanim fizičnim obsegom proizvodnje in z večjo storilnostjo, saj so za to proizvodnjo porabili le dve delovni uri več kot lani, občutno pa so zmanjšali število nadur. Lani so jih imeli 2.173, letos pa 652. Prav tako so izboljšali kakovost izdelkov, saj so se reklamacije zmanjšale od 1,2 odstotka na 0,7 odstotka. Možni odstotek rasti OD je bil 6.593.248 dinaijev (40 %), vrednost izplačanih OD v
prvem polletju pa je znašala 5.534.476 dinarjev. Poprečni čisti OD pa so se povečali za 11,9 odstotka, od 10.610 din na 11.876 dinarjev.
V	prvem polletju so se v Tiskarni srečevali z velikim pomanjkanjem osnovnih surovin oziroma reprodukcijskih materialov. Po njihovem mnenju so vzroki za to v dejstvu, ker so proizvajalci — zlasti papirnice prodajo usmerili v izvoz in pri tem zanemarili domače tržišče. Nadalje očitajo splošnemu združenju grafikov in proizvajalcev papirja tudi delno nedoslednost, češ da se niso znali dogovoriti za kolikor toliko stabilno oskrbo domačega tržišča s papirji. Pri tem pa so se, kot so povedali, dogajale nepravilnosti, da so proizvajalci papirja izsiljevali predelovalce preko ustreznih samoupravnih sporazumov za nabavo surovin z deviznim plačevanjem ali preko bolj ali manj nezakonitih oblik združevanja sredstev.
V	velenjski Tiskarni se že dalj časa srečujejo tudi s pomanjkanjem kvalificiranega grafičnega kadra, zato namenjajo precejšnjo pozornost tudi izobraževanju. Trenutno štipendirajo na srednji grafični šoli v Ljubljani 13 učencev.
Ena izmed njihovih pomembnih nalog pa še nadalje ostaja izdelava takšnih delovnih in proizvodnih standardov, da bodo dosegali še večji izkoristek delovnega dne, skrajšali proizvodni čas izdelkov in storitev ter poenotili delovno obremenitev zaposlenih na enoto časa.
S. V.
Z novimi programi prek sedanjih težav
V Tovarni usnja Šoštanj so velik del prizadevanj usmerili v iskanje novih, uspešnejših programov. Ti naj bi nadomestili sedanje programe, ki ne omogočajo zadovoljivih poslovnih rezultatov. Tako so v zaključni fazi razgovori (2 delovno organizacijo Zlatorog iz Maribora, ki naj bi del proizvodnje usmerila v Tovarno usnja Šoštanj. Ta bi proizvajala aerosole, industrijska čistilna sredstva ter detergente. S proizvodnjo bi pričeli postopno, ne da bi ob tem omejevali obstoječo proizvodnjo svinjskega usnja. Ko bi nova proizvodnja stekla pa bi izdelavo svinjskega usnja ukinili, del delavcev s tega obrata pa preusmerili. Za prestavitev opreme, ki jo Zlatorog že ima, nakup nove opreme in gradbena dela bi bilo potrebno zagotoviti 70 milijonov dinarjev, kar je seveda v primerjavi z novogradnjo bistveno manj, saj bi bila potrebna
vlaganja v tem primeru 220
miljonov dinarjev:"
Takšen program bi v prihodnjem letu omogočil celotni prihodek v višini 800 miljonov dinarjev, z njim pa bi ustvarili okoli 40 miljonov skladov. V Tovarni usnja Šoštanj seveda
upajo, da bodo dogovori uspešni in dokončno potrjeni v jesenskem obdobju.
Poleg tega programa zelo intenzivno nadaljujejo s proizvodnjo termoakumulacijskih oblog — slamnic, kjer se jim odpira tudi možnost izvoza. Sicer pa je že domače povpraševanje precejšnje in so morali pri proizvodnji tega izdelka že uvesti drugo izmeno. Program je bil predstavljen tudi republiški raziskovalni skupnosti z vlogo, ki naj bi omogočila industrijsko proizvodnjo tega izdelka. V Tovarni usnja Šoštanj pa so s sodelovanjem z inštitutom za industrijsko oblikovanje iz Ljubljane pripravili tudi program za proizvodnjo usnjenega sedežnega pohištva. Tako proizvodnjo usmerjajo v višjo stopnjo predelave govejega usnja. Sedežno pohištvo bodo trgu ponudili ob koncu letošnjega leta. Tudi pri tem programu računajo na dober odziv med kupci, upajo pa tudi na izvoz.
Zadovoljiva uresničitev vseh teh zastavljenih nalog bi Tovarni usnja Šoštanj gotovo omogočila, da se reši iz vsakoletnih težav, obenem pa bi delovnemu kolektivu odprla svetlejšo prihodnost.
B. Zakošek
Komunalni center Velenje
Težave s pitno vodo
Največ težav je povzročil v prvem polletju letošnjega leta Komunalnemu centru Velenje vodovod. Več ali manj uspešno pa jim je uspelo realizirati dela na področju komunalnega urejanja. Finančni pokazatelji so približno takšni, kot so načrtovali. Jstvarili so za 56,993.000 dinarjev celotnega prihodka, Z rezultatom, ki so ga dosegli, so zadovoljni, še posebno ob dejstvu, da jim je v drugem tromesečju uspelo izbolšati poslovanje in da jim je uspelo cene dvigniti šele s 1. junijem letošnjega leta. Ta sprememba pa je bila načrtovana za začetek aprila. Tudi na področju kolektivne komunalne rabe so cene nižje, kot so načrtovali in tudi mnogo nižje kot v ostalih gradbenih operativah.
Za letošnje leto ima delovna organizacija Komunalni center Velenje predvidenih za
27,341.000 dinarjev naložb. Od tega so jih v prvem polletju letošnjega leta že uresničili za 4,972.000 dinarjev. Izločili so sredstva za rekonstrukcijo vodovodne delavnice v Šoštanju, za pokopališče Podkraj, za nakup več vozil in drugo opremo. Ostalih naložb niso uspeli uresničiti zaradi pomanjkanja opreme na trgu oziroma zaradi težav pri pridobivanju investicijske dokumentacije.
V	prvem polletju letošnja leta so v delovni organizaciji Komunalni center Velenje porabili le 43 odstotkov planiranih sredstev za osebne dohodke, to pa zaradi tega, ker so močno omejili zaposlovanje. Program pa je bilo kljub temu potrebno uresničiti. Tako so mnogo dela opravili v sodelovanju s kooperanti, kar pa gotovo ni najboljša rešitev.
V	delovni organizaciji Komunalni center Velenje pa so prepričani, da bodo v sestavu delovne organizacije Vekos v prihodnje dosegali še boljše rezultate.
M. Z.
REK - Avtopark Velenje
Še letos tehnični pregledi v Velenju?
Zaostrene pogoje gospodarjenja delovna organizacija Avtopark Velenje dokaj uspešno premaguje. V prvem polletju letošnjega leta so dosegli dobre poslovne rezultate. Največja težava, ki ji popolnoma še vedno niso kos, poudarja direktor Marcel Medved, je zagotavljanje potrebnih deviznih sredstev za rezervne dele avtomobilov in druge mehanizacije, s katero razpolagajo. Devizna sredstva je potrebno zagotoviti tudi za nekatere rezervne dele za domače avtomobile. Mnoga osnovna sredstva, ki jih imajo, pa so dotrajana in potrebna nenehnega popravila. Ni pa potrebno posebej poudarjati, kolikšen je izpad dohodka, če morajo cele mesece, na primer, čakati na rezervne dele za buldožer. Tako so imeli v prvem polletju letošnjega leta dalj časa v okvari buldožer, dva avtobusa in še nekaj drugih avtomobilov.
Za prvo polletje so v Avtoparku načrtovali za 126 milijonov dinarjev celotnega prihodka. V tem prihodku pa naj bi bili zajeti tudi stroški za prevoz premoga po železnici. Avtopark namreč med drugim skrbi za transport premoga. Ker pa so bile količine premoga, ki so ga prevažali po železnici, mnogo nižje od načrtovanih, predvidenega celotnega prihodka niso dosegli. Če- ne vključujejo prevozov premoga po železnici, naj bi ustvarili za 69 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Tega so uresničili v višini 64 milijonov, oz. s 93 odstotki. Temu primerno so manjša tudi porabljena sredstva, in to za 9 odstotkov. Glede na celotni prihodek in porabljena sredstva so dosegli relativno visok dohodek, ki pa je sicer nekoliko pod predvidenim. Za bruto osebne dohodke so v tej delovni organizaciji porabili le 88 odstotkov planiranega denarja, to pa zaradi nedoseganja planiranega dohodka in pa zaradi poravnave preveč izplačanih osebnih dohodkov v preteklem letu.
Mnogo dela jih čaka pri izboljšanju organizacije dela, ustreznejšem razporejanju dopustov in boljši razporeditvi delavcev. Ugotavljajo, da opravljajo mnogo dela v nadurah. Dejavnost je resnično takšna, da brez takšnega dela prav gotovo ne bo šlo, vendar pa bi bilo mogoče nadure bistveno zmanjšati. Nove obveznosti jim nalaga nov zakon o temeljih varnosti v cestnem pro-
metu. Zaostril je namreč pogoje dela voznikov. Omejuje čas vožnje in določa med vožnjo daljši počitek. Tako morata sedaj na mnogih vožnjah, kjer je bil en voznik, voziti zdaj dva.
Mnogo nalog, ki so si jih zastavili, da bi kar najbolje poslovali, so že uresničili. Med drugim so se letos odločili za novo organizacijsko shemo, uvajajo pa tudi nov sistem nagrajevanja po delu. Sleherni delavec mora biti nagrajevan na osnovi osebne uspešnosti. Prepričani so, "da bodo, ko bo ta sistem v delovni organizaciji popolnoma zaživel, dosegali tudi boljše poslovne rezultate.
V letošnjem letu so v delovni organizaciji Avtopark pričeli tudi že z uresničevanjem investicijskih nalog, ki so si jih zastavili v srednjeročnem programu. Odprli naj bi servisne delavnice, kjer bi opravljali tudi tehnične preglede vozil, in dve avtopralnici, eno za osebne in drugo za tovorne avtomobile oziroma avtobuse. Gradnjo avtopralnic in skladišča so že zaključili. Trenutno urejajo okolico in v enem mesecu naj bi pričeli obratovati. Prav tako v letošnjem letu pa naj bi uredili tudi delavnico za tehnične preglede tovornih in osebnih avtomobilov. Načrtujejo, da bi v ta objekt sov-lagale delovne organizacije, ki imajo vozila. Ugotavljajo namreč, da porabimo v občini Velenje precej denarja za vožnje avtomobilov na tehnične preglede v Celje oziroma v Slovenj Gradec. V občini Velenje je namreč okoli 12.000 avtomobilov, od tega v družbeni lasti 2.000. Tovornih vozil oziroma avtobusov pa je okrog 900. Če računajo porabo goriva in izgubo delovnih ur, za pot do Celja oziroima Slovenj Gradca, znese to letno več kot 6 milijonov dinarjev. Toliko pa bi veljal tudi objekt za tehnične preglede. V Avtoparku ugotavljajo, da bi se investicija izplačala že v enem, najkasneje pa v dveh letih. Zaradi tega so tembolj prepričani, da bodo delovne organizacije pristopile k sporazumu o združevanju sredstev za to investicijo.
Ob oceni poslovanja za letošnje prvo polletje so v Avtoparku sprejeli še vrsto nalog, ki jih morajo nemudoma uresničiti, da bodo tako lahko dosegli načrtovane rezultate. Določili so tudi odgovorne delavce, ki so zadolženi, da v določenem roku uresničijo naloge.
Mira Zakošek
AMATERSKO GLEDALIŠČE VELENJE
vabi k sodelovanju Vse, ki želijo sodelovati pri gleda-
liških ali lutkovnih dejavnostih. Pisne ponudbe z naslovom pošljite na Amatersko gledališče Velenje, p. p. 6. Velenje.
rz
Dom Rudarjev v Fiesi
g Sanitarno vodo ogreva sonce I
I............
^^ic^ti Dru;
Vsi vemo, da je sonce neizčrpen vir energije. Sevanje sončne energije na zemljo je približno 5.000 krat večje od potreb prebivalstva. Sončno sevanje na tleh ima moči 1.000 W na kvadratni meter. V jasnem sončnem dnevu maja in junija lahko tako na naših ozemljih iztržimo na dan tudi do 5 k W na kvadratni meter. Zato so med strokovnjaki oziroma med ijudmi nenehno prisotna razmišljanja, kako bi ta vir energije najbolje izkoristili, saj je lahko pomembna dopolnitev k obstoječim ogrevalnim sistemom.
Tudi velenjski rudarji oziroma delavci delovne skupnosti Družbeni standard
REK Velenje so se odločili, da začno koristno uporabljati sončno energijo. V začetku tega meseca je namreč začela v domu rudarjev v Fiesi poskusno že obratovati naprava za pripravo sanitarne tople vode, ki jo ogreva sonce. Naredili so jo delavci Elektrostojne opreme — tozd Vodovodno toplovodni obrati, elektro vezavo avtomatske regulacije pa so izvedli delavci tozd Elektro obrati ESO. Tovrstna naprava v tako velikem obsegu je med prvimi na našem Jadranu.
Kot nam je povedal Pavle Planine, vodja proizvodnje v tozdu Vodovodno-toplovod-ni obrati, so 76 kolektorjev proizvodnje Loške tovarne
hladilnikov montirali na jekleno konstrukcijo na terasi doma in jih s cevno mrežo povezali z akumulatorji tople vode v kotlarni. Tekočina, ki se pretaka skozi kolektorje, sprejema od sončnih žarkov toplotno energijo in jo v akumulatorjih oddaja hladni vodi ter jo tako segreva. Celotna naprava deluje avtomatično.
»Kakovostna izvedba del ter seveda odločanje delovnih ljudi, da se ob pomanjkanju klasičnih virov energije odločajo za izkoriščanje sončne energije, omogoča delavcem Elektrostrojne opreme Velenje, da tudi na tem področju pokažemo svoje znanje,« je dejal ob koncu Pavle Planine.	S. V.
Priprava konstrukcije za kolektor
Po 3. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije v sozdu REK Velenje
Sedanje aktivnosti pri uresničevanju sklepov in stališč 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije so nadaljevanje obsežnih in poglobljenih družbenopolitičnih in samoupravnih nalog, ki so bile začete v pripravah na kongres, zlasti ob ocenjevanju doseženih uspehov in tudi pomanjkljivosti pri razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in pri obravnavi osnutka resolucije 3. kongresa. Politično delo, ki ga v naši sestavljeni organizaciji sedaj nadaljujemo, je že v pripravah na kongres razgibalo vse delavce in zagotovilo pogoje za čim uspešnejše delo pri uresničevanju nalog, ki izhajajo iz resolucije.
Kljub različnim težavam, od pomanjkanja surovin in reprodukcijskih materialov do pomanjkanja delavcev in sredstev za zagotavljanje tekoče proizvodnje, beležimo v vseh temeljnih in delovnih organizacijah REK Velenje ob polletju zadovoljive proizvodnje in
gospodarske rezultate, ki med drugim izpričujejo tudi naše konkretne rezultate v stabilizacijskih naporih. Tudi v sedanjem dopustniškem obdobju skrb in odgovornost za proizvodnjo nista zanemarje-
Delavci so v mesecu juliju posvetili največjo pozornost obravnavi polletnih rezultatov, kjer so v »dvofaznem« postopku obravnav poslovnih rezultatov dali največji poudarek nalogam in naporom, ki so pred nami v drugi polovici leta in ki jih pogojujejo letni delovni načrti in srednjeročni plani.
Dograjevanje sistema delitve po delu in rezultatih dela je naslednja izredna obsežna aktivnost, ki se že dalj časa odvija v naši temeljni oziroma delovnih organizacijah. Temeljite analize, ki so bile opravljane v vseh okoljih, so opozarjale na slabosti in pomanjkljivosti obstoječih sistemov, ki nemudoma terjajo njihovo dograditev.
Seveda pa je iskanje ustreznih meril zelo zahtevno in so običajni »recepti« slabi in pomanjkljivi. Zato se lahko na področju nagrajevanja po delu dokopljemo1 do dobrih predlogov samo ob iskanju izvirnih rešitev, ki izhajajo iz specifičnosti posameznih okolij. V tem času so predvsem v delovnih organizacijah Termoelektrarne Šoštanj, Rudnik lignita in Avtopark predlogi za dograditev sistema deli-
tve po delu in rezultatih dela v zaključni fazi, to je v fazi usklajevanja, sprejemanja in uveljavljanja.
Nalogam na področju nadaljnjega razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v naši sestavljeni organizaciji je dala močno in konkretno spodbudo zveza komunistov na problemski konferenci komunistov energetskega dela sozda REK, ki je bila v začetku letošnjega leta. Na osnovi jasno opredeljenih usmeritev, ki so bile sprejete na tej konferenci, je bil izdelan program aktivnosti, ki mora biti uresničen v letošnjem letu in ki zagotavlja dejansko spremembo kvalitete odnosov v praksi. Osrednji poudarek dajejo sklepi problemske konference urejevanju dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami, ki sodelujejo pri proizvodnji premoga in električne energije. Osnovni cilj vseh teh naporov pa je krepitev materialne osnove in samoupravnega položaja delavcev v temeljnih organizacijah.
Tudi nadaljnjemu razvoju delegatskega sistema in odpravljanju v praksi porajajočih se pomanjkljivosti pri
uveljavljanju vloge in položaja delavca pri odločanju v družbeni reprodukciji namenjajo družbenopolitične organizacije veliko pozornost in so opredelile konkretne naloge, ki bodo pripomogle pri odpravljanju pomanjkljivosti in ki že tudi sodijo v priprave na volitve v prihodnjem letu.
Velik poudarek v omenjenih nalogah je namenjen tudi povečani odgovornosti vseh dejavnikov v delegatskem sistemu.
Navedene in tudi ostale aktivnosti, ki sedaj potekajo v našem kombinatu, pa jih nisem posebej omenjal, so prežete s sklepi in stališči, ki izhajajo iz resolucije 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Hkrati pa je bil ta kongres tudi močna spodbuda, da smo se lotili razreševanja nekaterih vprašanj, ki smo jih v preteklosti preveč puščali ob strani. Dosedanji in ostali rezultati pa dokazujejo, da podpora rudarjev in ostalih delavcev Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje 3. kongresu samoupravljalcev ne ostaja samo pri besedah, ampak da prehaja v dejanja.
FRANC DRUKS
Izvoz hitreje kot proizvodnja
Ne samo podpora, tudi konkretna dejanja! I
I
r
Srečanja na delovnem mestu
Delovne organizacije v sestavi sozda Gorenje želijo in bodo v novem srednjeročnem obdobju 1981—1985 gospodarile tako, da bi v zaostrenih pogojih kar največ prispevale k uresničitvi razvojnih usmeritev družbenopolitičnih skupnosti na vseh ravneh, zapisanih v planskih dokumentih.
V samoupravnem sporazumu o temeljih plana sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, ki ga je nedavno tega sprejel delavski svet te sestavljene organizacije, so določeni skupni interesi deloynih organizacij. Tako kar zadeva nadaljnje poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov in nenehno krepitev materialne osnove združenega dela kot medsebojno delitev dela, ki bo zagotavljala optimalno tehnično-tehnološko specializacijo in povezavo. Prav
tako pa tudi za organiziranje in razvijanje dejavnosti skupnega pomena ter za razvijanje in utrjevanje medsebojnih poslovnih razmerij.
Za obdobje 198 f—1985 so za sozd Gorenje predvideni nasle-dni kazalci razvoja: dohodek naj bi naraščal po 13,3 %, poprečni letni stopnji, proizvodnja 14,1 % letno, izvoz 17 %, uvoz 11 %, število zaposlenih 3 %, dohodek na zaposlenega 10 % in akumulacija prav tako 10 % letno.
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana za novo srednjeročno obdobje je Gorenje opredeljeno kot programska celota, ki je osnova za skupno načrtovanje razvoja, določanje prednostnih razvojnih ciljev ter oblikovanje skupne temeljne, poslovne in razvojne politike. Osnovni proizvodni in razvojni programi sozda Gorenje za naslednjih pet let pa so: široka potrošnja, profesionalna elektronika, zeleni program, toplotno izolacijski program in specialni programi. Določene pa so tudi
proizvodne delovne organizacije za skupno realizacijo teh programov.
Usklajevanje razvoja je, kot poudarjajo v Gorenju, zlasti še pomembno za učinkovito zadovoljevanje domačih potreb in za vključevanje v mednarodno delitev dela. Sicer bodo pri prenosu proizvodnih programov upoštevali osnovno načelo, da je treba približati delovno intenzivne programe področjem, ki razpolagajo z viški delovne sile inssurovinskoosnovo, karnaj bi prispevalo k hitrejšemu razvoju manj razvitih področij v Sloveniji in Jugoslaviji.
V obdobju 1981 — 1985 bo v delovnih organizacijah v okviru sozda Gorenje naraščala proizvodnja po poprečni letni stopnji 14,1 %, izvoz pa po poprečni letni stopnji 17 %. Se pravi, da se želijo v še večji meri kot doslej vključiti v mednarodno delitev dela. Proizvodnja izdelkov profesionalne elektronike, denimo, bo naraščala po poprečni letni stopnji 31 %, izvoz pa 42 %.
Proizvodnja zelenega programa se bo letno povečevala za 31 %, izvoz pa za 50,5 %, proizvodnja specialnih programov bo naraščala po poprečni letni stopnji 19,9 %, njihov izvoz pa o poprečni letni stopnji 32,7 % itd. Sicer naj bi, kar zadeva strukturo izvoza, leta 1985 prodali 65 % vseh izdelkov na tržišča s konvertibilnimi valutami, 15 % v vzhodnoevropske države, 20 % pa v države v razvoju.
V strukturi proizvodnje se bo' zmanjšala udeležba široke potrošnje, in sicer do leta 1985 kar za 12,2 %, istočasno pa se bo povečala udeležba izdelkov profesionalne elektronike za 4 %, zelenega programa za 3,6 %, toplotno izolacijskih materialov pa za 3.2 %.
Vso pozornost bodo delovne organizacije Gorenja namenile tudi v novem srednjeročnem obdobju znanstveno raziskovalni dejavnosti. Delež za to se bo od 5,4 % dohodka tekočega leta v letošnjem letu povečal na 10,2% leta 1985.
Občinska konferenca zveze komunistov Mozirje
Delo komunistov ni zastalo
Trenutne razmere doma in v svetu kljub dopustniškemu času in razpoloženju seveda ne dovoljujejo mrtvila, še najmanj v delu družheno-političnih organizacij i. zvezo komunistov na čelu. Zato razgovor s predsednikom občinske konference ZK Mozirje Jožetom Tlakarjem o delu organizacij in organov zveze komunistov v Gornji Savinjski dolini ne ho odveč.
„ Dejavnost naše organizacije v poletnem obdobju je dokaj živahna in lahko zatrdim, da komunisti s pomočjo ostalih subjektivnih sil zavzeto uresničujejo smernice naše programske usmeritve. Zlasti aktivni in dosledni so pri obravnavanju v tem trenutku najbolj aktualnih zadev. Poleg teh so osnovne organizacije ZK namenile veliko časa in dela pripravam na volilno-programske konference, ki jih bodo predvidoma opravile v novembru. Jasno je, da da se moramo kadrovskih priprav lotiti z vso zavzetostjo, če želimo za vodstva osnovnih organizacij, občinske organizacije in njenih organov evidentirati uspešno delo naše organizacije tudi v prihodnje."
Obiskala vas je tudi delovna skupina CK ZKS?
..Z delovno skupino smo v mesecu j ii n i j ii- obiskali 9 osnovnih organizacij in se v vseh okoljih temeljilo pogovorili o njihovem položaju in težavah. Pismeno poročilo delovne skupine smo obravnavali na seji komiteja, podrobneje pa se bomo o tem pogovorili na seji občinske konference, ki bo v jeseni in se je bo udeležil ludi predsednik CK ZKS Franc Popit. Ko že govorim o jesenskem obdobju naj povem še to, da bo konferenca v tem obdobju obravnavala uresničevanje kadrovske politike v naši občini. Socialistična zveza je to področje že obravnavala in mislim, da so njena stališča in sklepi dobra podlaga za oblikovanje še izčrpnejših sklepov in stališč o kadrovski politiki." Veliko pozornosti ste zagotovo namenili gospodarjenju v prvih šestih mesecih?
,,Vsekakor so bili polletni rezultati v ospredju naše dejavnosti v mesecu juliju. Obravnavali smo jih na že ustaljen način, najprej na sejah vseh družbeno-političnih organizacij, ter samoupravnih organov, nato pa na zborih delavcev. Na pobudo komiteja je občinski izvršni svet letos imenoval posebne delovne skupine, ki so se udeleževale omenienih sestankov in zbo-
rov. Seveda rezultatov gospodarjema nikjer niso obravnavali povsem samostojno in so obravnavanje združili z razpravami o problemih in težavah združenega dela v tem trenutku. Teh seveda ni malo in veliko se nam jih vleče še iz preteklosti. Zato smo naše delo zastavili kot oceno, katere stvari smo uspeli premakniti naprej in katerih ne. .Predvsem nismo uspeli doseči izvoznih načrtov, kar nam razumljivo povzroča težave v oskrbi z reprodukcijskimi materiali, surovinami in zlasti z rezervnimi deli. Značilen je tudi porast zalog končnih izdelkov, kar je posledica stabilizacijskih ukrepov in omejevanja vseh oblik porabe. S tem seveda moramo računati tudi v bodoče, zato bodo morale organizacije združenega dela svoje programe v večji meri prilagajati potrebam tržišča."
Kako pa jr z naložbami v mozirski občini?
,.To področje smo obdelali še posebej temeljito. Previsoka investicijska poraba je značilna tudi za našo občino, zlasti glede na uradne podatke službe družbenega knjigovodstva. Ti namreč kažejo, da imamo v nedokončanih naložbah vključenih kar 55 odstotkov družbenega proizvoda. Podatek bi se-
veda moral bili več kot zaskrbljujoč. vendar smo s podrobno analizo ugotovili, da je velik del teh investicij že zaključen, ali je zares tik pred zaključkom. Jasno je, da moramo vse te investicije takoj tudi uradno zaključiti. Vrednost preostalih vlaganj bo tako dosegla okrog 25 odstotkov družbenega proizvoda, kar je za naše razmere še normalno."
Kaj pa ostale dejavnosti?
..V lem obdobju smo pripravili seminar za nove člane zveze komunistov in običajne seminarje za sekretarje osnovnih organizacij. Namen slednjih je razumljivo sprotno dogovarjanje o delu osnovnih organizacij, zlasti še v poletnih mesecih. Na prvem mestu je skrb za nemoten potek proizvodnje in za delovanje vseh elementov družbene samozaščite.
Za konec torej velja ugotovitev, da komunisti v vseh okoljih zavzeto delujejo in s tem uresničujejo sprejete delovne načrte in programske smernice. Prepričan sem, da bo jesensko obdobje potrdilo pravilnost takšne delovne naravnanosti in da bomo naše delovne načrte v letošnjem letu uspeli v celoti uresničiti."
J. P.
Anton Brezlan
Zaposlen je v tozdu Tehnološka oprema v DO RŠC. Leta 1957 seje v nekdanjih delavnicah RLV pričel učiti za strugarja. Po končanem šolanju seje zaposlil v jami v RLV, kjer je opravil 5 delovnih dni.
Anton Brezlan bi verjetno še danes delal v jami, če ne bi po naključju zvedel za prosto delovno mesto v »Chrommetalu«, kjer je delal naslednji dve leti. Leta 1964, ko je odslužil vojaščino, se je v RŠC zaposlil kot strugar, kjerje do leta 1969 delal za stružnico. Vmes je končal delovodsko šolo v Slovenj Gt^dcu. Zatem seje zaposlil kot izmenovodja v strojnem oddelku. Zadnji dve leti pa opravlja delo vodje proizvodnje v tozdu Tehnološka oprema.
Medlem, ko je sogovornik s kratkimi stavki obnavljal lastno poklicno zgodovino, mi je detajl, ki ga je mimogrede omenil potrdil, da je res človek, ki z vso pravico izreka stališče okrog administracije.
Približno pred desetimi leti mu je namreč bilo ponudeno delovno mesto nabavnega referenta. Kotje dejal, je bilo že vse domenjeno za njegovo premestitev na novo delovno mesto. Že takoj je bil v dvomih, kaj storiti. Ko pa je prišel tisti dan, ko bi moral pričeti delati kot nabavni referent, je dokončno dejal: »Ne!« Nikakor ni mogel zapustiti dela v neposredni proizvodnji in ta dogodek verjetno zagotavlja, da bo temu delu ostal »vseskozi zvest«. Preveč je navezan na proizvodnjo, da bi lahko opravljal katerokoli administrativno delo, pravi.
Omenjeni dogodek je bil dobra iztočnica za razgovor o pretiranem večanju administrativnih služb. Videti je bilo. da ima sogovornik že kar oblikovana stališča do tega. Ne da bi veliko razmišljal je dejal', daje delo v administraciji potrebno racionalizirati. Kajti velikokrat se zgodi, da nikomur in tudi tistemu, ki opravlja neko delo v administraciji, ni jasno, čemu sploh to delo služi. Sicer ni tega mnenja, da v administrativnih službah ne delajo.
Vprašanje je le. ali je vsako delo Judi potrebno. Predvsem bi morali upoštevati ta vidik pri sedanjih prizadevanjih za zmanjšanje administracije. To je mogoče doseči le tako. da v vsakem delovnem okolju natančno ugotovijo, katere administrativne službe so res potrebne in tudi organizacijsko primerne, katere pa so odveč. V skupnih službah oz. v administraciji nasploh bi moralo biti tako, da niso nekateri zgolj zaradi števila, ampak, da dejansko opravljajo dela za potrebe neposredne proizvodnje. Dejal je. da se mu zdi, kako seje zadnja leta po nekajkratni reorganizaciji in »tozdiranju« povečalo nezaupanje delavcev v njegovi delovni organizaciji do administrativnih služb. Velikokrat je slišati očitek delavcev, češ »kaj sploh tisti tam gor v administraciji delajo?« >Danes so delavci že veliko bolj razgledani in vidijo dalje od stroja, za katerim delajo. Zato so ti očitki v nekaterih primerih povsem utemeljeni!«
Na vprašanje, kako ocenjuje sedanje. vse bolj pogoste zahteve za povečanje delovne discipline, pa je dejal:
»Nekateri so spoznali, da se morajo v trenutnem gospodarskem položaju bolj prizadevati pri opravljanju delovnih nalog; so pa še posamezniki, ki tega niso dojeli. Vseskozi je pač bilo tako, da so nekateri bolj delavni, drugi pa ne. Tako bo tudi verjetno v bodoče. Res pa je. da je povprečje v našem tozdu še kar solidno. Kljub temu, da smo v RSC v teh razmerah lahko še kar zadovoljni s tem, kako gospodarimo posebno, če upoštevajo težko gospodarsko situacijo v drugih delovnih organizacijah. nas to ne sme uspavati. Zato bo potrebno tudi delovno disciplino še bolj povečati. Tako ne morem razumeti. zakaj taka strpnost do tistih, ki zamujajo na delo. ali pa predčasno odhajajo z dela. Razumem že. da se pač lahko vsakomur pripeti, da zamudi na delo. Ne razumem pa. zakaj nekateri zamujajo vsak drugi dan.
Podobno je tudi s predčasnim odhajanjem na malico. Ali pa recimo, da nekateri delavci tudi deset ali več minut pred koncem delovnika stojijo pred izhodom iz tovarne, čeprav vedo. da jim vratar ne bo dovolil oditi skozi tovarniška vrata niti minuto pred koncem šihta.
Veliko bolje bi bilo. da bi ta čas bili nasvojem delovnem mestu in še kaj
postorili. Na videz je to nepomembno. vendar če bi vse te minute prešteli, bi gotovo ugotovili, da se v enem. letu nabere kar veliko število na takšen način izgubljenih delovnih ur.Samsem tak.darajetudi 15minut po kojicu šihta opravim v delavnici še kako delo. ki ni končano. Vest mi ne dovoli, da bi kar tako pustil delo«.
Kot je dejal, je bilo že večkrat omenjeno, da bi take stvari sankcionirali. vendar od tega zaenkrat še ni nič. Včasih je mojster imel pravico na samem kraju kaznovati podobne prekrške, 'vendar to ni nobena rešitev. Vsak delavec bi se moral zavedati. da je od njegovega lastnega dela odvisen položaj njegove delovne organizacije in tako tudi višina osebnega dohodka. Opozoril pa je na dejstvo, da so v praksi nekoliko različni kriteriji za delovno disciplino delavcev v neposredni proizvodnji, kot za uslužbence v administrativnih službah. Meni, da se prekrški zoper delovno disciplino v administraciji bolj tolerirajo kot pa v proizvodnji.
Med najinim razgovorom je Anton Brezlan večkrat omenil težave, s katerimi se v procesu samoupravljanja spopadajo delavci iz neposredne proizvodnje. Gre za preveč obsežna in v nerazumljivem jeziku pisana
I I I I I S i I
I
gradiva za seje raznih samoupravnih organov. Podobno velja za razne samoupravne akte in pravilnike, za katere je dejal: »Če gledam tiste akte, ki visijo na oglasnih deskah, po pravici povedano, polovico vsega sploh ne razumem. Ni mi jasno, ali je pravnik pravilno napisal samoupravni akt in ali je tako sestavljen, da nam bo šlo bolje ali slabše. Vsi nismo dorasli temu. zato mislim, da bi akti morali biti kratko, jedrnato in razumljivo napisani. Tisti, ki pripravljajo te stvari, bi morali vedeti, daje to namenjeno delavcem, ki nimajo pravniške izobrazbe. Zato bi akti morali biti napisani tako, da ne bi delavcev že takoj odvrnili od branja in da bi tudi razumeli, kaj berejo. Sicer se bo še vedno dogajalo, da si nekdo, ki zna dobro in prepričljivo govoriti, lahko tudi ustvarjal zakone, ki njemu ustrezajo, kajti sistem je tako široko zastavljen, da mu to dopušča.«
Ob koncu razgovora je sogovornik razložil »recept« za uresničevanje politike stabilizacije. Dejal je, »da se veliko govori o stabilizaciji, primanjkuje pa konkretnih akcij. Treba bi bilo dosledno uresničevati tisto, za kar se domenimo, ne pa. da vse ostane le pri besedah in na papirju. Pomagalo bo le to, da bomo vsi skupaj disciplinirani in opravljali tiste naloge, za katere smo zadolženi. _ Tako smo pri nas ugotovili, da H opravimo v delovnem času le 6,5 ur B efektivnega dela. kar bo nujno treba povečati. V našem tozdu imam razen tega še težave s pomanjkanjem kadrov. Veliko bolje bi lahko poslovali, če bi imeli stroje 100 odstotno zasedene. Včasih smo imeli vse tri delovne izmene zasedene, danes pa. če pogledam, je že na popoldanski izmeni le nekaj delavcev. Tako bi trenutno lahko takoj postavili za stroje 25—30 novih delavcev.«
I
I
I
I I
I
I
Na vprašanje, kaj je temu vzrok, je odvrnil: »Do sedaj seje lahko vsakdo šolal, ne glede na družbene potrebe za kadri. Vemo, za katere poklice se je večina odločala, če upoštevamo, da je marsikomu nerodno povedati, da je po poklicu strugar ali pa rez-kalec. Zakaj se danes večina ljudi odloča za izobraževanje ob delu? Verjetno predvsem zato, da lahko zapustijo delo v neposredni proizvodnji in se zaposlijo v administraciji. kjerje delo fizično manj naporno in veliko bolje plačano. Dokler bodo take razmere, bo tudi veliko manjše zanimanje za delo v proizvodnji. Prepričan sem, da tudi usmerjeno izobraževanje ne bo tega spremenilo, če ne bo delo v neposredni proizvodnji bolje plačano!«
Silvo Grmovšek
1
I I
I I
J
Naši kraji in ljudje
Stari običaji niso pozabljeni
Ni se nam treba bati, da bi stari kmečki običaji utonili v pozabo, kajti kmečki praznik — sedaj že tradicionalni — v krajevni skupnosti Plešivec znova in znova privablja veliko število ljudi, od najmlajših, za te so še posebej privlačni, do najstarejših, iz vseh krajev Šaleške doline, pa tudi od drugod.
Plešivčani so vnovič dokazali, kako pestro in razgibano je lahko življenje v posamezni krajevni skupnosti. Ob tem ne smemo pozabiti, da že nekaj let tudi nadvse uspešno organizirajo srečanja narodnozabavnih ansamblov na Graški gori. Zato so si na nedeljski kmečki prireditvi povsem zaslužili priznanje, ko je predsednik velenjskega turističnega društva Gustl Tanjšek že drugič zapored izročil prehodni pokal, ki ga podeljujejo za najbolj urejeno okoliško krajevno skupnost. Plešivčani so ga letos obdržali prav zaradi prirejanja turistično-kultur-nih prireditev, ki so, kot je poudaril Gustl Tanjšek, širšega pomena in ker so v zadnjem letu dni veliko storili za urejenost krajevne skupnosti.
Na skrbno urejeno domačijo Eda Lipnikarja je lepa sončna nedelja pritegnila kakšnih dva do tri tisoč obiskovalcev, ki so si lahko do začetka uradnega dela ogledali kuhanje žganja, razstavo pristnih domačih jedi, brez katerih si danes kn.ečkega turizma ne moremo zamišljati, precej zanimanja pa je vzbudila tudi čebelarska razstava. Kmalu se je v daljavi zaslišal glas harmonike, veselo petje in vriskanje ter topot konjskih kopit in poskakovanje lojtrskega voza na makadamski cesti. Nasmejanih obrazov so se pripeljali kosci, grabljice ter žanjci, ki so se kasneje preizkusili v teh kmečkih opravilih, ki so jih danes marsikje že izpodrinili sodobni stroji. Toda za vselej jih gotovo ne bodo nikoli.
Tudi četrti kmečki praznik je privabil tisoče obiskovalcev od blizu in daleč.
nih domačij. Zavzetost, ki sojo v občini Velenje pokazali pri organizaciji kmečkega, praznika obenem tudi potrjuje, je poudaril Leopold Krese, da je razvoj kmetijstva, s tem pa tudi kmečkega turizma, prednostna naloga naše družbe. Seveda pa doslej v naši republiki na tem področju še nismo dovolj storili, tako posamezni kmetovalci kot širša družbena skupnost. Kot eno redkih izjem je omenil LB — Temeljno banko Velenje, kije namenila za razvoj kmetijstva oziroma kmečkega turizma precejšnja sredstva. Sicer pa je v Sloveniji trenutno registriranih le 137 turističnih kmetij (dejansko je vseh približno 200) z nekaj več kot 1600 ležišči.
To pa je v primerjavi s sosednjo Avstrijo, kjerje kar 26.300 takšnih kmetij, seveda še zelo zelo malo.



»Nisem nastopil zaradi tekmovanja, ampak ker rad delam,« je dejal Martin Lenko iz Belih vod.
osnovno sredstvo — kosa, rezervnih delov pa ni imel, ker jih menda ni.
Pred tekmovalci so prišli na travnik s kosami na rameh in v kmečkih oblačilih člani Kvinteta Flamingo iz Velenja, njihova ubrana pesem je odmevala daleč naokoli in seveda je kmalu prišel tudi gospodar s pijačo, da med košnjo ne bi bili žejni. Tako je bilo dolgo, stoletja in stoletja ...
Potem so začeli kositi tekmovalci. Trava je hitro padala pod dobro nabrušenimi kosami in Martin Lenko iz Belih vod je že tretjič dokazal, da nima enakega . med kosci.
»To je bil moj zadnji nastop na kmečkem prazniku,« je vesel povedal. »Že lani, ko sem drugič zmagal, sem si dejal?" d a ne bom več odšel na kmečki praznik kot tekmovalec. Toda v krajevni skupnosti so me letos spet prepričali. To pa je bilo resnično zadnjič. Kosim že od desetega leta naprej in še vedno rad kosim. Doma sicer kosim s kosilnico, nekaj pa še vedno s koso, saj mi je to konjiček. Zakaj sem zmagal? Navajen sem delati,« je povedal po končani košnji Martin. No, seveda mu ne verjamemo, da ga naslednje leto ne bo več med kosci. Saj je dejal, da zelo rad kosi...
Med kosci je bil drugi Herman Veternik iz aktiva mladih zadružnikov Šoštanj, tretji pa Jože Jevšnik iz Gabrk.
Pokošeno travo so morale nato grabljice pograbiti v dve kupice, ali plasta, kot ponekod še vedno pravijo. Tu se je najbolj izkazala Marta Virbnik iz Plešivca, druga pa je delo opravila Jožica Jevšnik iz Gabrk.
klestiti veje, domačini pa so prikazali še sekanje stelje.
Vse obiskovalce in še posebej predstavnike tistih krajevnih skupnosti in aktivov mladih zadružnikov iz Šoštanja ter Šmartnega ob Paki, ki so tekmovali v posameznih kmečkih opravilih, je najprej pozdravil predsednik krajevne skupnosti Plešivec Milan Krenker. V imenu pokrovitelja — izvršnega sveta skupščine občine Velenje jim je pozdravne besede izrekel predsednik Franjo Kljun, v imenu turističnega društva Velenje pa Gustl Tanjšek. led gostije bil tudi predsednik enske turistične zveze Leo-J Krese, kije poudaril, da ima mečka prireditev velik pomen, obuja in prikazuje zlasti nila-m, kako so včasih delali na netih. obenem pa še tesneje ovezuje prebivalce teh raztrese-
Že tretjič Martin Lenko
Navsezgodaj, še pred sončnim svitom, so včasih vstajali kosci (v marsikaterem v hribih še danes) in odhajali na delo. Seveda so tudi ob takšnem rednem kmečkem opravilu tekmovali, kdo bo prvi prišel na travnik, kdo bo najlepše kosil, kdo bo imel najširšo red, pa seveda tudi najboljšo koso ipd. Na nedeljskem prazniku v Plešivcu je marsikdo pričakoval samo stare kmečke grče, toda ni bilo tako. Tekmovali so tudi mladi zadružniki. Preseneča morda le to, daje bilo samo osem koscev, prijavljenih pa jih je bilo menda deset. Eden menda ni prišel, drugemu pa je — kot je dejal Ivo Goro-granc, kije seznanjal obiskovalce s potekom praznika, pokvarilo
In že so zapeli srpi
Pri tem opravilu sta bila dva tekmovalca: žanjica in vezač, ki sta morala povezati snope in jih postavili v slavo, ki je morala biti napravljena s streho, oziroma je morala imeti kapo. Tu sta bila najhitrejša in najspretnejša Pavla Pajer iz Hrastovca in Ivo Arlič iz Škal. Takoj za njima sta delo opravila Marija Rezoninčnik in njen zet Stanko Goličnik iz Belih vod, tretja pa sta bili Ivanka Dvorjak in Marija Rončnik iz Cirkovc.
Nadvse zanimivo je bilo tekmovanje v lupljenju hlodov. Vsak tekmovalec si je moral sam narediti lesen kol in to je bilo njegovo edino orodje. Najhitrejši je bil Drago Jeromel, drugi Jože Krenker, tretji pa Andrej Lenko.
Gibčni fantje so nato splezali na smreke in pokazali, kako je treba
Mleko in krompir /a ,,požeruhe"
Verjetno danes ni posameznika ali družine, ki ne bi rada videla na mizi pripravljeni za kosilo dobrega domačega kislega mleka in krompir v oblicah. Domačini so ga v nedeljo pripravili kar deset skled in nato povabili k mizi s temi skledami obiskovalce. Nekateri so že čakali na to vabilo, saj je bila miza v trenutku zasedena. Reči je treba, da so se tudi nam sline cedile, tako okusno je izgledalo mleko, saj je bila na njem debela plast smetane. Mleko so morali tekmovalci pojesti z žlico, največjega požrešneža je čakala za nagrado velika deska za re-/aifje mesa, drugi je dobil malo manjšo desko, tretji pa še manjšo. Hitro so izpraznili posode z mlekom in, kot smo lahko v naglici videli, ga ni ostalo niti za žlico. Nekaj težav pa je bilo s krompirjem. Ne za to, ker morda ne bi bil okusen, ampak ga je bilo za nekatere ..silake" kar preveč. Vsakdo gaje dobil kilogram. Na presenečenje vseh pa je domačin Miran Lepko ovrgel trditev, da so debeli ljudje ludi največji požeruhi. V primerjavi z nekaterimi tekmovalci je bil pravi suhec, toda usta je imel največja.
Od navijanja in gledanja so postali tudi drugi zelo lačni, tako da je krompir, ki je ostal, kmalu izginil v lačnih ustih posameznih obiskovalcev. Resnično, zelo dober je bil . . .
Vendar Plešivčani niso samo dobri jedci, ampak so njihova dekleta in žene tudi odlične kuharice, drugo in tretje mesto pa so si razdelile kuharice s Konovega in Starega Velenja.
Tako je bil uradni del kmečkega praznika, ki ga je organizirala krajevna skupnost Plešivec v sodelovanju s turističnim društvom Velenje, ERA-Tok Kmetijstvo Šoštanj, Gozdnim gospodarstvom Šoštanj, TGO Gorenje ter čebelarsko družino Mlinšek Velenje, končan. Veselje pa je nato trajalo še pozno v noč.	'	. .
Preden sklenemo tale zapis o četrtem kmečkem prazniku, naj dodamo še,'da bi bilo morda prav, da bi vendarle v občini razmislili o pobudi predstavnika krajevne skupnosti Bele vode, da bi organizirali kmečki praznik še v kakšni drugi krajevni skupnosti.
Stane Vovk
Stanko Miklavc z Ljubnega ob Savinji
ff
Bili so to težki, a lepi časi!"
Minila je prva nedelja v avgustu in z njo 21. Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji, ki je tako stopil v tretje desetletje zapovrstnih prireditev. Vse je bilo več ali- manj ustaljeno in zvesto dolgoletnemu izročilu. V prostorih osnovne šole so v petek otvorili razstavo del domačih likovnih umetnikov, kije do nedelje zvečer privabila veliko obiskovalcev. V toplem sobotnem večeru naj bi številni obiskovalci ob hladnih sapicah bližnje Savinje prisostvovali večeru domačih pesmi in plesov. Pa je ostalo le pri pesmi, kajti folklorne skupine iz Šempetra na Ljubno ni bilo, prireditelji pa si niti pojasnila niso zaslužili. Bilo je kljub temu veselo, vse tja do ranega jutra. Seveda so se na balu izkazali tudi odbojkarji in nogometaši, celo zmajarji so nastopili in pihalna godba tudi.
gozdarstva, kije v pretežni meri rezalo kos kruha tukajšnjim prebivalcem. Še rosno mladi smo se mladeniči udinjali pri spravljanju lesa, plavljenju in tudi pri flosariji. Če si bil dovolj močan, klen in odporen, tak je pač moral biti vsak flosar. si lahko pričel že z dvanajstimi leti. seveda le kot tretji flosar-ček. Kakšen kovanec v žepu ni bil nikoli odveč. Ko si v nekaj letih prebrodil prve težave, si že lahko peljal na zadnjem delu flosa do Celja, bil si »Celjan zadnek« in kasneje dovolj vešč tudi »Celjan prednek«. S tem si že imel možnost za plovbo do Roglice. To pa je bilo že bolj zahtevno delo, V Celju smo združili dva flosa in nastal je dolgi flos. Večji flos in bolj zahtevna voda sta seveda terjala več znanja, spretnosti in izkušenj. Do Radeč in Brežic je bila vožnja ustaljena, zato smo
Stanko Miklavc: »Ob težkem delu je bilo tudi veliko veselih trenutkov!«
Višek prireditve je seveda v nedeljo popoldne, s povorko, udiranjem flosa, pa flosarskim krstom za zaključek. Povorka je bila letos nekoliko skromnejša kot prejšnja leta, a še vedno privlačna, udiranje flosa, vožnjo do obrežja z malico in krst, so fantje in dekleta tokrat dobro pripravili in opravili, tako da vsaj tistim, ki na balu niso bili večkratni gostje, ni bilo dolgčas. Udiranja flosa. krsta in flosarskih zapovedi sicer ni moč spremeniti, prireditelji pa bi
Po letu dni so spet zapeli cepci
-Debeluhi niso največji požeruhi
Flosar pač mora biti moker!
(Foto: T. Tavčar)
morda bal v prihodnje le lahko malce popestrili. Lahko je soliti pamet, vendarle pa bi se s sodelovanjem ostalih nosilcev turizma v kraju in dolini lahko našlo kaj novega. Vreme je bilo lepo, obiskovalcev veliko oba dneva in temu primeren je tudi zaslužek, ki bo sodelujočim prišel še kako prav. in nemara bi. se tudi zato morali skupno potruditi za kakšno novost.
Spominsko darilo za najstarejšega flosarja je tokrat prejel Stanko Miklavc. eden redkih, ki mu nekdanja flosarska opravila niso skrivnost, predvsem seveda pravilno vezan flos. Tudi letos je prispeval levji delež k vezanju flosa in drugim zahtevnim poslom, pa tudi spomine na težke in lepe čase flosarije je rad obudil.
»Z gozdovi porasla dolina je razumljivo pogojila razmah
lahko vozili tudi ponoči, sicer pa smo bili na poti večinoma podnevi.
Razumljivo je, da smo imeli flosarji tudi svoje postaje, šta-cioni smo jim pravili. Po navadi so bile to gostilne, kot na primer v Celju, Zidanem mostu, Krškem, Brežicah in Pod-susedu, kjer smo se ustavljali in se okrepčali. Zanimivih dogodivščin pri tem seveda ni manjkalo, kot tudi med vožnjo ne. Na Roglici se je vsa rajža združila. Skupaj smo zvezali od šest. pa tudi do dvajset flosov in tako dobili 15 metrov široko in celo 100 metrov dolgo plovilo. Na tem velikem flosu, bilje kot njiva, je bilo šest flosarjev s krmanišem. Ta je moral poznati vse veščine, pa vodne tokove in predpise o plovbi.
Obvezno smo se namreč morali ustavljati v Sisku, kjer smo na kapetaniji prijavili vožnjo in dobili dovoljenje zanjo, hkrati pa so nas seznanili o vseh mogočih vodnih objektih, ki niso bili na stalnih mestih in jih zato nismo poznali. Poleg njih in mlinov so bile za nas največje ovire visoke in razlite vode. Eno samo morje si videl in tu pa tam grmovje, ki je štrlelo iz njega. Ob takih primerih si se moral držati presneto dobro, da si jo srečno zvozil. V času moje flosarije smo pluli najdalj do Velike Gradiške, niže Beograda. stari flosarji pa so pripovedovali, da so v prejšnjih časih pluli celo do Calafata na ustju Donave pred Črnim morjem. Sam skozi Djerdap nisem vozil.
Res je bilo delo flosarja zahtevno, težko, terjalo je veliko moči in spretnosti, doživeli pa smo tudi veliko lepega in zanimivega. Že ko si krenil od dorna. si vedel, da bo ob mirni vožnji in pravi meri sreče tudi zaslužek lep. Ženske so bile vesele, da smo se malo umaknili od doma. moški pa tudi. Za tiste čase smo videli veliko sveta, spoznali vse mogoče in kaj koristnega prinesli tudi domov. Ob lepi rajži je bilo seveda veliko veselih trenutkov, petja in dobre volje. Flosar pač mora biti moker zunaj in znotraj«	J. Pesnir
šaleška dolina
Krajevna skupnost Gorenje
I Težave s trgovino	Vse več urejenih kmetij
KS Kavče- Podkraj
Območje
Še vedno veliko vinjenih vaznkov
Prometna varnost še vedno ni takšna, kot bi morala biti. Ob upoštevanju te ugotovitve in glede na dejstvo, da je med povzročitelji prometnih nesreč alkohol še vedno na drugem mestu, so miličniki konec julija izvedli tudi 10-urno prometno akcijo. Med njo so ustavili 913 voznikov in pri 438 (skoraj pri polovici) ugotovili kršitve; 238 voznikov je storilo lažje kršitve in te so miličniki le opozorili, 110 so izrekli
mandatne kazni, Za 90 pa so podali predlog za uvedbo postopka o prekršku. Med temi jih jekar48 ali nekaj več kot 53 % vozilo pod vplivom alkohola.
Vse to kaže, da se udeleženci v prometu premalo zavedajo, da s tem, ko sedejo vinjeni v avtomobil ogrožajo svojo varnost in varnost drugih.
Voznike naj tudi opozorimo, da se začenja obiranje hmelja zato naj nadvse pazljivo vozijo
po cestah, ki potekajo blizu hmeljišč. Čeprav je do začetka jesejii še dober mesec pa je dež v začetku tega tedna že napovedal, da se začenjajo drugačni pogoji za vožnjo. Ne bo odveč, če ponovimo, da so ceste ob dežju spolzke. Nič drugače ne bo jeseni, ko bo morebiti na cesti mokro listje. Cesta je v takšnem primeru skorajda enako gladka kot ob poledici. Zato — vselej prilagodimo vožnjo razmeram na cesti.
Manjše povpraševanje sili trgovce, da se kar najbolj stabilizacijsko obnašajo ter da z različnimi ukrepi izboljšujejo svoje poslovanje. Najbrž je takšno načelo vodilo tudi delavski svet tozda Maloprodaje delovne organizacije ERA, ki je odločil, da se spremeni delovni čas v trgovini v Gorenju. Ta trgovina naj bi bila sedaj odprta od 8. do 15. ure.
Odločitev je delavski svet utemeljil s slabim prometom v popoldanskem času in s kadrovskimi težavami. Ni sicer razumljivo, kakšne so te kadrovske težave, vsekakor pa je odločitev delavskega sveta sprožilo precejšnje razburjenje v kraju.
Svet krajevne skupnosti je tozdu Era-Mgloprodaja namreč poslal dopis, da se s takšno spremembo delovnega časa krajani ne strinjajo. Obenem so ponovno poslali tudi predlog, da se trgovina preuredi v samopostrežno, kar bi precej dvignilo promet. Ker pa je temeljna organizacija vztrajala pri svoji odločitvi, je bil sklican sestanek sveta krajevne skupnosti in potrošniškega sveta, ki se ga je udeležil tudi predstavnik izvršnega sveta skupščine občine. Na sestanku, ki bi se ga morali udeležiti tudi
I I
| Na s
predstavniki trgovskega podjetja ERA, a jih iz nerazumljivih razlogov ni bilo, so krajani sprejeli več pomembnih sklepov, ki naj bi prispevali k razrešitvi spornega vprašanja.
Tako predlagajo da se združita enoti Prodaja keramičnih ploščic in Trgovina z mešanim blagom, ki sta v isti stavbi in obe pripadata temeljni organizaciji Maloprodaja. Z notranjo reorganizacijo dela in združitvijo enot bi bila lahko trgovina z mešanim blagom ob enakem številu zaposlenih še naprej odprta ves dan. V trgovini naj skušajo zaposliti trgovce, ki se sicer s teh krajev vozijo na delo v Velenje, trgovino pa naj bi tudi obnovili in preuredili v samopostrežno. Skrajšanje delovnega časa pa za kraj vsekakor ni sprejemljiv.
Ta stališča je obravnaval tudi izvršni svet skupščine občine Velenje in z njim soglašal. Temeljna organizacija Maloprodaja bo sedaj gotovo prisluhnila željam krajanov, ostaja pa občutek, da pogosto skušamo probleme, ki bi jih lahko razrešili z uspešnejšim delom in boljšo organizacijo, razrešiti na način, ki zahteva najmanj truda.
1
I I I I
Pašna skupnost Korte
Planinska idila, a za koga?
Pri Velenjskem Turističnem društvu že dolga časa delujejo komisije za ocenjevanje urejenosti okolja, ki so lani v to ocenjevanje vključile tudi okoliške krajevne skupnosti. Ob prvem obisku domačij so bili člani komisij po besedah Amalije Hohkraut, podpredsednice velenjskega turističnega društva kar malce razočarani, saj so v tako lepi naravi našli tudi velik nered in precej navlake okrog poslopij.
Da bi člani društva spodbudili krajane k skrbi za urejenost domačij, gospodarskih poslopij, oken, vrtov, so organizirali več predavanj, na katerih so prikazovali tudi barvne diapozitive o lepem okolju.
V letu dni se je stanje v okoliških krajevnih skupnostih precej spremenilo. Tudi krajani sami so spoznali, da si kmečkega turizma in sploh turizma brez urejenega okolja ne moremo zamišljati. Kmalu
so pokazali, da se ob delu v rudniku, tovarni ali pa na polju vendarle najde tudi čas, za ureditev okolja. Lani je društvo podelilo le 14 priznanj za urejeno okolje, letos pa je kar 56 kmečkih in pol-
Predsednik TD Velenje Gustl Tanjšek je izročil predsedniku sveta KS Plešivec Milanu Krenkerju že drugi prehodni pokal kot priznanje za najbolj urejeno KS
kmečkih domačij iz 12 krajevnih skupnostih prejelo priznanja.
Najbolj so se potrudili Ple-šivčani, ki so dobili kar 16 priznanj, krajani Bevč pa si niso zaslužili (?) nobenega. • Poleg dvanajstih priznanj so lani podelili še bronasto in srebrno vrtnico, letos pa so podelili vse tri. Zlato vrtnico so na nedeljskem kmečkem prazniku podelili družini Že-
Čudovita jasa sredi gozdov na sicer strmem pobočju Mozirskih planin; svež zrak, ki ga hlastajo ,.dolinska" pljuča; opojnost govorice narave, sicer neizrečene z besedo, a še kako zgovorne; mirno zavetje planine, ki ga zmotijo le preleti letal, ali oddaljen hrup doline; živina, ki se pase, pozvanjanje zvonca in pastir s palico.
Idila torej, o kateri večini pripovedujejo le še filmi in knjige, pa naši starejši predniki. Pa vendarle najbrž idila le za slučajne obiskovalce. Za pastirja tudi, poreče kdo. Morda nekoliko. V takšni meri namreč, v kakršni ljubi naravo, planino in živali. Sicer njegovo delo niso le občasni sprehodi in uživanje v miru. Veliko je njegovih poti in precej skrbi je z njimi. Skrbi takšne ali drugačne vrste. Kdo ve, kdaj se bo zgubila mlada telica, morda jo bo kdo odpeljal (celo tega se mora bati pastir), kdaj si bo zvila gle-ženj, se ranila, lahko jo piči kača. Za vse je treba poskrbeti in predvsem pomagati. Ob staji in koči prav tako ne zmanjka dela, marsikaj je treba postoriti, za govedo, pa tudi zase in gospodarja (a ne gospodarja v slabem pomenu besede).
Pašna skupnost Korte ;e to >n pastir Pavel Goličnik, ki na 18 hektarih pašnikov skrbi za 33 glav. Od tega sta dva čudovita lipicanca, kobila in žrebička. Zanimiva je pripoved Pavla Goličnika. Skupaj z njegovim ravnanjem dokazuje, kao rad ima živino, ta pa se v zahvalo za njegovo skrb izkaže z ubogljivostjo. Živina je na planinski paši od 15. maja do 30. septembra, odvisno pač od vremena. Pavel pove, da se krave in telice v vročih dnevih ne pasejo. Zaradi muh in drugega mrčesa večinoma počivajo. Pasejo se ponoči, celo v dežju. Ob premočnem hladu se na pašniku stisnejo skupaj, a vedno tako, da so mlajše na sredini in jim je topleje. Pravi, da so to neponovljivi prizori v mesečni noči.
Pavel Goličnik ima torej rad naravo, živino in svoje delo, ima pa tudi precej skrbi. Boji se kraje, v svoji poštenosti najbrž malo
Planinska paša nudi moč in zdravje
tudi zato, da ne bi lastniki pomislili nanj. Izguba plemenske telice je namreč presneto draga reč. Boji se tudi, da dolina s svojimi ,.dosežki" ne bi kaj kmalu skazila planine in pašnikov, naj bo v obliki vikendov, ali v kakršnikoli drugi. Ne samo zaradi njene podobe in idile, tudi zaradi naporov, ki jih pridni rejci namenjajo za večjo prirejo mesa in mleka, hrane torej.
Obisk je bil namenjen pastirju, naključje pa je hotelo, da sta dva izmed petih rejcev, katerih živina se pase na Kortah, na pašnik pripeljala suho krmo. Živina jo občasno potrebuje, ob obilici sveže in dobre planinske trave pa jo ima še kako rada, kar je takoj dokazala. Jože Marolt in Anton Brinjevec sta bila to. Tudi njune besede ne bodo odveč. Povedala sta, da so pašno skupnost ustanovili pred štirimi leti in je bila ena prvih v Gornji Savinjski dolini. Sestavlja jo.pet rejcev, vendar trije planinsko pašo plačujejo. Začeli so z 20 glavami, zaradi neurejenih pašnikov pa je bilo hrane bolj malo. Z veliko volje in predvsem dela so pašnike očistili, jih razširili in ogradili, z dognojevanjem pa izboljšali količino in kakovost krme. V začetku je živina na planini le bolj preživela, danes pa se že kažejo pravi
učinki planinske paše. Tudi sicer so v pašnike veliko vložili. Položili so cel kilometer vodovoda, prekrili bodo streho stare štale in novega poslopja, zgradili cesto od najbližjega dela nove ceste na Golte. Ta del seveda niti ni tako zelo blizu, pa še teren je strm in zahteven. Cesta sicer še ni v celoti dograjena, bo pa kmaki in bo pašnike močno približla Mozirju in lastnikom. Krmo in ostalo sedaj vozijo na Korte preko Rečice in Poljan.
V vseh petih letih so se vsi dobro razumeli in zares bi bilo škoda, če bi bilo v bodoče karkoli narobe. Se zlasti zato, ker Jože Marolt in Anton Brinjevec na bližnjem lastnem pašniku načrtujeta izgradnjo novega hleva.
V njem bo prostora za 70 govedi, kar je vsekakor neprecenjljive vrednosti. Vedeti je namreč treba, kolikšno vrednost ima planinska paša za živino. Močno si izboljša telesno moč, zdravstveno stanje, boljši je dnevni prirastek in še kaj. Seveda ne samo od sebe. Veliko dela, časa, sredste predvsem pa močne volje in trdne odločnosti morajo rejci prispevati za za to. In v bitki za večji pridelek hrane so nam takšni ljudje še kako potrebni, mar ne?
J. Plesnik
Na udarniškem delu se jih je zbralo obakrat po trideset
Pavel Goličnik
vart iz Hešivca, srebrno družini Lipnikar, kjer -je bil kmečki praznik in bronasto Upnikovi (Štorovi po domače) domačiji iz Škal. Medkrajevni prehodni pokal, po oceni stroge komisije turističnega društva se je lahko letos zanj potegovalo sedem krajevnih skupnosti, pa so, podobno kot lani, podelili KS Plešivec.
S. V.
Kljub vročini udarniško delo
Kljub vročim avgustovskim dnem — zadnji teden je resda prišel težko pričakovani dež in so popoldnevi vendarle nekoliko znosnejši — je bilo sredi preteklega tedna v krajevni skupnosti Kaviče—Podkraj nadvse delovno. Ze lani so si namreč krajani Starega Velenja, ki živijo ob Ljubljanski cesti, uredili razsvetljavo ob njej, prejšnjo sredo ter četrtek pretekli teden pa so za krampe in lopate poprijeli krajani Kavč in nadaljevali z napeljavo kabla do bližine, kjer se cesta Velenje —Šentilj odcepi za Kavče. Oba popoldneva se jih je zbralo na udarniški akciji po trideset.
Opravili so delni izkop kanalov za položitev kabla in ga nato naslednji dan tudi zasuli. Ker izvajalca del zasebnik Skornšek in elektrostrojna oprema — tozd fclektro obrati upoštevata dogovorjeni rok, so medtem postavili tudi že betonske temelje za stebre in te dni bo po besedah predsednika gradbenega odbora Franca Turniška tudi ta del ceste vetjetno že razsvetljen.
Osvetlitev tega dela ceste jih je veljala približno 360 tisoč dina-ijev. Od tega je krajevna skupnost Kavče—Podkraj prispevala tri četrtine denarja, krajevna skupnost Staro Velenje pa eno četr-
tino. S tem pa ta naloga še ni v celoti opravljena, saj bi krajani Kavč radi, da bi cesto osvetlili do samega križišča na vrhu klanca. Za to bi morali postaviti še dva stebra. Kot je dejal Franc Turnšek upajo, da bodo zbrali manjkajoči denar in tudi to nalogo uresničili s tem, da bodo morali električni tok dobiti iz omrežja v Kavčah. Ko so namreč prebivalci Ljubljanske ceste na območju krajevne skupnosti Staro Velenje lani začeli napeljevati cestno razsvetljavo, niso predvidevali, da bodo ostali želeli, da bi bila cesta razsvetljena do vrha klanca, zato niso potegnili dovolj močnega kabla. S. V.
W\vJi
Anton Brinjevec
•lože Marolt
6l\5	Zanimivosti, slikanica	Številka 32 (594) — 14. avgust 1981
		
Topolšica
Celo uro „barantali" za nevesto
Tudi v Topolšici še obujajo stare ljudske običaje. Tako so fantje pripravili predzadnjo zadnjo soboto »šrangarijo«.
Da je nevesta med njimi zelo čislana in da je ne dajo kar tako, so zatrjevali ženinu in da bo morala prestati še nekaj preizkušenj, predno jo bo lahko popeljal pred matičarja.
Fantovsko sodišče je zastavilo ženinu številne uganke in začetna, že tako visoka cena •za nevesto, je po nepravilnih odgovorih priče in ženina naraščala. Kljub temu, da so bili fantje besedno založeni z vsemi vragolijami, pa tudi različnih pijač, od mleka do domačega jabolčnika ni manjkalo, jim je ženin tudi katero zagodel in takrat je padla cena fantom v škodo.
»Barantanje« je trajalo kar celo uro. Tako je fantom in ženinu, pa številnim nasmejanim krajanom, ki so se zbrali na »šrangariji« postalo že kar vroče...
Ženin je končno priznal, da ima nevesto rad in da je pripravljen plačati skrb fantom za izgubljeno dekle. Tako jim je iz »črnega kovčka« odštel kar 12.000 dinarjev. Zadovoljni
fantje so veselo dvignili šran-go, ženin Bojan pa je lahko odpeljal nevesto Ireno skupnim ciljem in željam nasproti.
Milan Matko
Vsem, ki so se zbrali na »šrangariji« je kaj kmalu postalo vroče ...
Vsak petek tednik Naš čas
umetnina ^ vedno narejena po
9H	A. CAMUS
« iNeKaterim ljudem smo hvaležni zgolj zato, ker živijo skupaj z nami. F. M. DOSTOJEVSKI
V človekovi navezanosti na življenje je nekaj, kar je jše od vseh bridko
A. CAMUS
12.000 din za nevesto
MARJAN BREGAR
8. zlet zveze tabornikov Slovenije
Ilirska Bistrica '81"
ti
Tudi taborniki i/ občine Velenje smo se udeležili S. zleta zveze tabornikov Slovenije ,,Ilirska Bistrica 'SI". Skupaj s 1.700 taborniki smo postavili platneno mesto, v katerem smo bivali taborniki iz vse Slovenije skupaj z. gosti iz bratskih republik in zamejstva. Letošnji zlet je bil organiziran v počastitev 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, 40-letnice Osvobodilne fronnte slovenskega naroda in 30-letnice dela taborniške organizacije v Titovi Jugoslaviji.
Zletni dnevi so bili izpolnjeni s tekmovanji v taborniškem mnogoboju, organizirana je bila akcija NNNP, i/kazali smo se tudi na delovnih akcijah. Vsaka področna zveza je z določenim številom tabornikov sodelovala na delovni akciji, s katerimi smo se taborniki, udeleženci 8. zleta, oddolžili domačinom za gostoljubnost. Taborniki — brigadirji smo sodelovali na dnevnih delovnih akcijah pri urejanju cestišč, kopanju jarkov za vodovod, čiščenju in poglabljanju reke Bistrice. Rila je tudi ,,gora"
zanimivih i/letov po okolici, kulturnih prireditev, plesov, kinopredstav in športnih tekmovanj. Pomerili smo se v malem nogometu, streljanju — z zračno puško, košarki, rokometu, plavanju itd. Lokostrelska zveza Slovenije pa je pripravila lokostrelski turnir.
Mimo drugega je vodstvo zleta organiziralo razstavo taborniške fotografije, propagandisti pa so nam vsak dan pripravili ',,Zletni Tabor", ki je poleg ,,7.1etnega radia Kričač" poročal o vseh novostih, ki so se zgodile na zletu.
V Ilirski Bistrici smo si velenjski taborniki pridobili mnogo novih spoznani, navezali smo precej novih prijateljskih stikov in izmenjali izkušnje. Vsi potrti smo velenjski taborni-
ki zapuščali Ilirsko Bistrico že pred zaključkom zleta. ker se je v Ribnem pri Bledu pričel odredov tabor. Na zletu pa so do konca ostali šoštanjski in šmarški taborniki.
Iz Ilirske Bistrice smo velenjski taborniki, ki smo vsi tudi vodniki in smo to dolžnost opravljali tudi na od-redovem taboru v Ribnem pri Bledu, odnesli nove izkušnje in spoznanja, predvsem pa prelepe spomine.
Nataša Dolejši, Abir Al Savegh, Andrej Golobinek, Andrej Trampuž in Boris Kompare
12. Cez (as je misel postala jasnejša. Ken se je v duhu vrnil pred knežje ležišče in v mislih je dvignil meč, da bi spet priklical zvonki glas mlade Keltinje. Da bi se srečal s pogledom, ki je za večno stri v njem temno slo maščevanja.
Novo, neznano čustvo je planilo vanj, ga vroče preplavilo od peta do temena in Ken je vedel: ta ogenj je v njem prižgala ONA.
,,Ne smrt, življenje vidim! je dejala stara Setra.
Da, to je bil omamni, večno novi okus po življenju.
Ken se je zazrl-v bledi krog lune, ki je tonila k obzorju, in globoko vdihnil hladni zrak zgodnjega jutra, ki je vel s površja reke. Nato se je sprehodil vzdolž vode in sonce ga je našlo v bregu, spokojno spečega.
Nočni strahovi so pobegnili visoko v Gorovje — rodil se je nov dan.
Ken se je prebudil, se zagledal v prvo zelenje na bližnjih rebrih. Sum vode pod njim ga je opomnil, da je v dolini, in komaj slišen „pinka — ponka" nekje daleč ob reki je pritegnil njegovo pozornost. Vstal je in se napotil v smeri glasov.' Široke strehe starih ilirskih kovačnic in plavžev so ga pozdravile. Sajasti kovači, sključeni nad nakovali, so se radovedno ozrli vanj, ko je stopil na prag delavnice.
..Nam boš pomagal?" so ga spraševali v šali.
,,Bom" je odvrnil preprosto in stopil mednje.
.tKaj kujete, Iliri?" ga je zanimalo. ,,Meče za keltskega kneza, mladenič!" so razlagali črni možje in mu ponudili kladivo, da preizkusi svoje mišice nad težkim nakovalom.
Nov glas, močnejši od ostalih, seje pridružil kovaškemu orkestru in fantje so vedeli: z nami ostane!
\
Vaš obveščevalec
Koledar
Petek, 14. avgusta — DEMETRIJ Sobota, 15. avgusta — MARIJA Nedelja, 16. avgusta — ROK Ponedeljek, 17. avgusta — PAVEL
Torek, 18. avgusta j— HELENA Sreda, 19. avgusta — LJUDEVIT Četrtek, 20. avgusta — BERNARD
Dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Petek, 14. avgusta — dr. Zupančič (dnevni), dr. Kralj (nočni)
Sobota, 15. avgusta —dr. Grošelj (dežurni), dr. Zičkar (pomožni dežurni)
Nedelja, 16. avgusta — dr. Grošelj (dežurni), dr. Zičkar (pomožni dežurni)
Ponedeljek, 17. avgusta — dr. Pustavrh (dnevni), dr. Zupančič (nočni)	*
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
. Sobota, 15. avgusta — dr. Martinu Erdelji, Velenje, Prešernova 22 b
Nedelja, 16. avgusta — dr. Martina Erdelji, Velenje, Prešernova 22 b
(Dežurna od 8. do 12. ure v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Petek, 14. avgusta — dr. Lazar Sobota, 15. avgusta — dr. Lazar Nedelja, 16. avgusta — dr. Lazar Ponedeljek, 17. avgusta — dr. Pirtovšek Torek, 18. avgusta — dr. Pirtovšek
Sreda, 19. avgusta — dr. Lazar Sreda, 19. avgusta — dr.Lazar Četrtek, 20. avgusta — dr. Lazar
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE — •SEDEŽ ŠOŠTANJ
Od petka, 14. avgusta do četrtka, 20. avgusta — dipl. veterinar Franc Blatnik, Velenje, Prešernova 22, telefon 852-253.
POTREBUJEM VARSTVO ZA MALEGA OTROKA od septembra, če je mogoče v Pesju. Stojan Knez, Šolnova 14, Pesje, Velenje.
PRODAM R-4, dobro ohranjen. Ivan Slatinšek, Mozirje 57. . NSU-1200 letnik 1971, prodam. Ogled mogoč vsak dan popoldan pri Trinkaus, Jurčičeva 3, Velenje. Cena po dogovoru.
IŠČEM PRAZNO SOBO S POSEBNIM VHODOM. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro ..Predplačilo ali darilo."
PRODAM PS1CO VOLČJE PASME, rodovniško, staro 7 mesecev, stroj za mletje sadja in grozdja (nov) — iz hrastovega lesa — str-gač, stroj za izdelavo cementlrih strešnikov in skobelni stroj — malo rabljen. Cena po dogovofu. Ana Ovčjak, Topolšica 133
MLADI PAR 1ŠCE SOBO Z V/C. Naslov v uredništvu.
PRED MESECEM DNI IE IZGINIL CRN NEMŠKI OVČAR, čuje na ime Dingo in ima navzgor zavihan rep. Za informacije o njem damo lepo nagrado. Rabič, cesta IV/I. Velenje, tel. 852-526 zvečer ali 881-374 dopoldne.
PRODAM AVTO Dl ANA, letnik 77. Informacije po telefonu 881-320.
PRODAM LEPO POROČNO OBLEKO, št. 38, bele barve, z rahlim zelenkastim vzorcem za 2.800'din. Interesentke naj se ogla-sijo po telefonu na št. 063-852-441.
Kino
REDNI KINO VELENJE
14. 8. — petek ob 18. in 10. uri ŠKOFOVA SPALNICA — italijanski. V gl. vlogi: Ugo Tognazzi.
15.16.8, — sobota in nedelja ob 18. in 20 uri KUNG FU - ZELENI SRŠEN, honkonški. V glavni vloei: Brnce Lee.
17., 18.8. —ponedeljek in torek ob 18. in 20 uri ŠPECIALNA
POLICIJA — italijanski, krimi-nalka. V glavni vlogi: Enco Ca-navale.
19. 20. 8. — sreda in četrtek ob 18. in 20 uri KAKO IZGUBITI ŽENO IN NAJTI LJUBICO — italijanski, komedija. V glavni vlogi: Carlo Banjo. 21. 8. — petek ob 10 uri GLOBINA — ameriški, grozljivka. V glavni vlogi: Robert Shaw.
KINO DOM KULTURE VELENJE
13. 8. — četrtek ob 20 uri ŠKOFOVA, SPALNICA - italijanski.
KINO ŠOŠTANJ
15.	8.-sobota ob 19.30. ŠPECIALNA POLICIJA — italijanski, kriminalka.
16.	8. — nedelja ob 17.30 in 19.30 ČRNI MEČ - španski, zgodovinski. V glavni Vlogi: Ma-ribell Martin.
17.	8. — ponedeljek ob 19.30 KUNG FU — zeleni srečen — honkonški.
19. 8.-sreda ob 19.30 NORA DIRKA — ameriški, komedija. V glavni vlogi: Jerry Lewis
KINO ŠMARTNO OB PAKI
14. 8. — petek ob 20 uri ČRNI MEČ — španski, zgodovinski.
18.	8. — torek ob 20. KUNG FU - ZELENI SRŠEN - honkonški.
21.8. — petek ob 20 uri KAKO IZGUBITI ŽENO IN NAJTI LJUBICO — italijanski, komedija.
Celjsko obmoqe
Zakaj so ponekod vratarji samo številke?
Na celjskem območju se je v zadnjem času spet povečalo število tatvin družbenega premoženja. poškodovanj družbene lastnine in tudi požarov, kar je povzročilo veliko materialno škodo. Zato so delavci organov za notranje zadeve izvedli konec preteklega meseca dvodnevno preventivno akcijo na vsem območju uprave za notranje zadeve Celje. Med njo so pregledali kar 278 organizacij združenega dela, trgovskih objektov, skladišč raznega materiala, šolskih in vzgojno-varstvenih objektov, gradbišč, zdravstvenih domov, kmetijskih zadrug, bencinskih črpalk, pošt itd. Zanimivo je, da so kar v 133 objektih ugotovili vrsto pomanjkljivosti. Na območju velenjske občine so miličniki obiskali 18 objektov in naključje je hotelo, da so pri vseh ugotovili pomanjkljivosti.
Akcija je pokazala, da imajo v nekaterih okoljih posamezniki.
Ribiška družina »PAKA«Šoštanj
obvešča
ljubitelje narave in ribolova, da je sezona lova krapov in smuča na šoštanjskem jezeru v polnem razmahu. Dnevne dovolilnice dobite ob sobotah popoldne, ob nedeljah pa ves dan. Ribiškim gostom bomo vsako soboto in nedeljo postregli z jedrni na žaru in pijačami.
Se priporoča ribiška družina »Paka« Šoštanj.
kot odgovorne osebe, nerazumljivo malomaren odnos do varovanja družbene lastnine. Najslabše so varovana gradbišča, kjer se nepoštenim ljudem sam od sebe ponuja razni material in podobno.
Tudi v občini Velenje so miličniki ugotovili, da imajo marsikje nepridipravi neoviran dostop do gradbenega materiala. Vratarji so marsikje nepoučeni, kako morajo ravnati v posameznem položaju, ne vedo koga morajo obvestiti v primeru nevarnosti, niti kdo je dežurni. Ponekod so še vedno vratarji oziroma čuvaji ostareli in oslabeli delavce, takšni, ki niso sposobni, da bi opravljali kakšno drugo delo, nekateri so nagnjeni uživanju alkohola, posameznikom tudi kakšna urica spanca prav pride. Na gradbišču Šalek II je bil vratar celo brez žepne svetilke. Drugi čuvaj, ki je varoval skladišče ene izmed delovnih organizacij, pa je dejal, da ni njegova naloga, da bi pazil še na material zunaj ograje.
Nič bolje ni zavoravan gradbeni in drugi material okoli posameznih trgovin. Na enem izmed Erinih parkirnih prostorov so odkrili kar tri nezavarovane tovornjake naložene z dragim blagom. Pri drugi organizaciji so našli večjo količino alkoholnih pijač.
Tudi proti požarom so marsikje gradbišča slabo zavarovana. Hi-dranti so ponekod založeni z gradbenim materialom, kar seveda onemogoča hitro posredovanjem ob morebitnem požaru. Prav tako so na nekaterih gradbiščih neuporabni gasilni aparati ali pa jih čuvaji ne znajo uporabljati. Ko so miličniki prišli v eno izmed delovnih organizacij, so bili delavci okrog 22.30 zbrani v po-
Ob
ZAHVALA
nenadni in prerani izgubi našega dragega moža in očeta
Ivana Tajnika
iz Gorenja, roj. 28.6.1928,
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami ter darovali cvetje in vence. Prisrčna hvala pevcem, vsem govornikom za poslovilne besede, posebno hvala tudi KS, vsem DPO in GD za humano pomoč ter njegovim najdražjim prijateljem.
Žalujoči: žena Fanika, sin Miloš z ženo Anico, hčerki Majana in Dragica ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete
roj. ČANC
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala dr. Grošlju, dr. Dovšku, Pepci Čekun. rudarski godbi, častni straži, govorniku in
duhovščini.
Žalujoči: hčerke Ivica, Mira, Tonika z družinami in ostalo sorodstvo.

ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi ljubega moža, očeta, brata in strica
Mrka Pivka
se zahvaljujem zdravstvenemu osebju intenzivne nege Splošne bolnice Slovenj Gradec, delovnemu kolektivu Velenje—TOZD Transport, vsem sosedom, predvsem Ferlinovim, Ocvirkovim, Govedičevim in Sevškovim za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo VVZ Velenje, tovarišema Kordežu in Gorograncu za poslovilne besede, strelski družini iz Rečice pri Laškem, pevcem, godbi na pihala in duhovščini za opravljen obred.
Žalujoči: žena Heda s hčerkama Rosvito in Marjetko, brata Franc in Jean ter sestra Jožica z
družinami in ostalo sorodstvo.
sebnem prostoru — pri ne delu. To kaže. da vodstveni ali vodilni delavci ponoči verjetno bolj slabo nadzorujejo, kako teče delo.
Z vsemi temi ugotovitvami so organi za notranje zadeve opozorili vse odgovorne. To storijo po vsaki takšni aciji in tudi po kontrolah, kijih opravljajo miličniki med svojim rednim vsakodnevnim delom. Toda kljub nenehnemu opozarjanju se opaža, da se vedno pri istih delovnih organizacijah pojavljajo težave. Zdi se, da k takšnemu stanju, ki pogojuje rast .kriminala. marsikdaj pripomorejo — so poudarili na novinarski konferenci — sami organi samoupravljanja in odgovorne
osebe vozdih.kikljub opozorilom in znanim nalogam, ki so postavljene pred vse nas v sistemu družbene samozaščite, ne ukrenejo prej ničesar, ampak šele, takrat, ko se že nekaj zgodi. Zdi se, kot da ne vedo, kaj je zapisano v samoupravnih aktih delovne organizacije, ali pa je to vprašanje preveč površno zajeto ...
S tem stanjem bodo postaje milice seznanili tudi komiteje za LO in DS v ozdih kot občinske komiteje, saj se s takšnimi nepravilnostmi v ozdih ne moremo sprijazniti, ko pa je v nekaterih okoljih stanje vendarle zelo dobro.
S. V.
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
o. sub. o., Velenje. Vodnikova 1
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE Delovna skupnost skupnih služb razpisuje prosta dela in naloge
referenta za družbeni standard, izobraževanje, rekreacijo in kulturo.
Pogoj:
višješolska izobrazba družboslovne smeri in 1 leto delovnih izkušenj.
Sklenitev delovnega razmerja je za nedoločen čas, poskusna doba traja 90 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ZDRAVSTVENI CENTER, kadrovska služba, Velenje, Vodnikova 1.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
k
REK Avtopark
p. o., Velenje
REK DO AVTOPARK
p. o. VELENJE
Komisija za delovna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge TEHNIČNEGA VODJE
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo šolo strojne smeri,
—	3 oziroma 5 let delovnih izkušenj,
—	znanje vsaj enega tujega jezika,
—	organizacijske sposobnosti,
—	moralno-politične kvalitete.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi z oznako ,,za komisijo za delovna razmerja" na naslov: REK DO Avtopark Velenje, Koroška 62, 63320 Velenje.
Dela in naloge se razpisuje za nedoločen čas s 60-dnevnim poskusnim delom.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku razpisnega roka.
t
REK Elektrofllterski elementi
p. o., Družmirje, p. Šoštanj
REK - ELEKTROFILTRSKI ELEMENTI
Šoštanj
Komisija za delovna razmerja objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1.	DEŽURNO VZDRŽEVANJE (1 delavec)
2.	VZDRŽEVANJE STROJEV (1 delavec)
3.	ELEKTRIČARSKA DELA (1 delavec)
/
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. in 2.
KV strojni ključavničar, 3 leta delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok;
pod 3.
KV elektrikar — jaki tok, 3 leta delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo na REK — DO Elektrofiltrski elementi Šoštanj v 15 dneh po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku objave.
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom 40 dni.
Od začetka avgusta odmeva na pobočjih Mozirskih planin, podobno kot že v mesecu juniju, brigadirski ho-ruk. 59 mladih iz Kikinde, Pucarjevega, Subotice in Velenja urejujeje smučarske terene na Golteh, da bodo proge še boljše, predvsem pa še bolj varne, kot so bile doslej. Brigado Karel Destovnik-Kajuh je organizirala občinska konferenca ZSSMS Velenje objfcmoči delovne organizacije TC?P »Rdeča dvorana« Velenje. >
Pred dnevi smo preživeli nekaj ur med brigadirji. Kljub sončnemu vremenu v dolini na Golteh ni bilo tako. Privlekla .se je megla, ki se je od časa do časa spustila do tal, vendar to brigadirjev ni motilo pri delu. Skupaj s komandantom brigade Sadifom Omerčičem, ki je zaposlen v velenjskem Vegradu, smo se sprehodili od skupine do skupi-
Smučišča bodo pozimi še boljša
V brigadi je 26 delavcev, drugi pa so dijaki oziroma učenci. Med njimi je tudi pet pionirjev in dva cicibana.
Tabor vsak dan zaživi že ob štirih zjutraj. »Resda je to malce zgodaj,« je dejal Sadif, »vendar porabimo za pot na zajtrk v Mozirsko kočo na vsako stran po petnajst minut. In če upoštevamo še sam čas, ki ga porabimo za zajtrk, nazaj se vrnemo po dobri uri, to ni prezgodaj. Delamo od šestih do štirinajstih s tem da imamo vmes pol ure odmora za malico in vsako uro po deset minut odmora za cigareto.
Po vrnitvi v naselje imajo brigadirji uro prosto da pospravijo ali popravijo orodje, nato pa sledi kosilo. Enako razgiban pa je čas do večera. Velenjski foto klub je za brigadirje organiziral
foto tečaj, ki ga obiskuje petnajst brigadirjev. Prvi njihovi izdelki so razstavljeni v galeriji »Mesnica« ob Cankarjevi cesti v središču Velenja. Poleg tega so za brigadirje v popoldanskem času pripravili na Golteh tudi plesni tečaj. Nekaj jih spoznava veščine karateja, precej pa jih obiskuje tudi tečaj prve pomoči. Brigada bo ostala na Golteh predvidoma do 20. avgusta. Kot nam je povedal predsednik občinske konference ZSMS Velenje Milan Kretič bodo na koncu 15 podelili udarniške značke, prav toliko jih bo prejelo posebna priznanja.
Predno smo odšli z Golt, smo zapisali še mnenja nekaterih brigadirjev o delu. Takole so spregovorili:
Marjan Delič, komandir druge
čete: »Na to delovno akcijo nas je prišlo iz Subotice sedem. Jaz sem v vaših krajih prvič. Ne bom
povedal nič novega, če rečem, da so vaši kraji zelo lepi, enako prijetno pi je seveda tudi v brigadi, kjer smo mladi iz več pobratenih oz. prijateljskih mest.
Delo zame ni naporno, so še težja dela, tudi vremeje bilo dosedaj v redu. Dopoldne delamo, popoldne pa smo prosti ali imamo kakšne akcije v taboru, pa tudi na trasi. Ob prostem času prirejamo tudi razne druge aktivnosti tako, da smo praktično ves dan zaposleni. Ob večerih zakurimo tudi taborni ogenj in pripravimo kulturni program. Skratka, pre-sko življenje lepo, vsi se med sabo zelo razumejo in da je sestav brigade nov izraz bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Glede na to, da je z ravninskega področja, je delo na
Sadif Omerčič
strmih progah zanje kar malce težko seveda pa ne pretežko, kot je dejala.
Dragana Arsenijeviča, ki je
zaposlen v šoštanjskih Termoelektrarnah je prijavila za brigado njihova mladinska organizacija, nato mu je kolektiv odobril izredni plačn dopust in Dragan se je lahko prvič v življenju udeležil brigadirske akcije. Dejal je, da bodo z opravljenim delom opravičili zaupanje in tako prispevali pomemben delež k na-pričan sem, da bom tukaj preživel lepe dni in prispeval, da bodo smučišča še bolje urejena kot so bila doslej.«
Olgica Miškilin je prišla na Golte iz Bašaida, kraja, ki je približno 20 km oddaljen od Kikinde. Povedala je, da v brigadi še ni bila nikoli, daje brigadir-daljnji ureditvi rekreacijsko turističnega središča Golte.
Olgica Miškilin
Faniko Dobnik z Dobrne, zaposlena pa je v TGO Gorenje v Velenju, smo zmotili pri malici. »Še nikoli nisem bila na takšni akciji, zato sem si že vseskozi želela, da bi spoznala brigadirko življenje. V Elektroniki, kjer delam, so pokazali razumevanje za to mojo željo. Tudi meni so odobrili izredni plačan dopust. Delo, ki ga tukaj opravljamo, vsaj za dekleta ni tako lahko, kot izgleda na prvi pogled. Odstranjujemo kamenje in korenine s trase, kjer bodo pozimi smučarske proge. Smuka bo za smučarje kar najbolj ugodna, predvsem pa varna. Sama spadam med občasne smučarje, tudi na Golteh sem se že smučala, zato si še s toliko večjo zagnanostjo prizadevam, da bi načrtovano delo opravili čim bolje.
V brigadi Karel Destovnik Kajuh na Golteh sta tudi dva brigadirja iz Pucarjevega. Oba sta dijaka tamkajšnje gimnazije. Poklepetali smo z Darkom Džu-kičem ki je letos končal tretji letnik. »To je moja peta brigadirska akcijar v Sloveniji, in s tem v Velenju, pa sem prvič. Delo ni preveč naporno, je pa precej odgovorno, saj moramo kar najbolje pripraviti progo, da bo pozimi za smučarje kar najbolj varna. Morda bom tudi sam kdaj prišel semkaj na smučanje. Smuči sicer nimam, vendar se znam smučati.«
Toliko smo si zapisali med našim sprehodom po strmih pobočjih. Vso pot nam je družbo delal komandant brigade, ki nas je na koncu popeljal še v njihov tabor, kije nadvse skrbno urejen. Enega izmed večjih šotorov so namenili za priložnostno učilnico, kjer organizirajo razne aktivnosti v prostem času. Urejujejo sten čas, na pobočju nad taborom so iz kamnov sestavili peterokrako zvezdo, ki simbolizira bratstvo. Njihovo zagnanost pa kaže tudi napis, prav tako iz kamenja, sredi tabora: »BRIGA-DIRI SRCA MLADA, NE BOJE SE RADA «
Stane Vovk
Šoštanj - Čazma
Šest mlajevzašst zastav
Pred dvema letoma so šo-štanjski gasilci praznovali 100-letnico svojega društva. Njihovega slavja se je takrat udeležila tudi delegacija gasilcev iz Čazme. Med slavnostno sejo društva so predstavniki obeh društev podpisali listino o pobratenju. Med gosti iz Hrvatske je tedaj posebno pozornost vzbudilo deset mlajev, ki so jih šoštanjski gasilci postavili okrog doma. V prostem pogovoru so takrat dejali, da bi mlaji na njihovi 110-le-tnici, ki jo bodo slavili čez dve leti, torej letos, gotovo vzbudili zelo veliko zanimanje, saj jih doslej še nikoli niso postavljali.
Ko je pred nedavnim iz Čazme prišlo vabilo šoštanj-skim gasilcem za udeležbo na proslavi UO-letnice društva, so sklenili, da bodo na to proslavo odšli z mlaji. Pri kmetih v Šoštanju, Skornem, Ravnah, Florjanu in Gozdarstvu Šoštanj so dobili kar dvanajst smrek, ki jih bodo prerezali na polovico in 12 metrov dolge hlode odpeljali v Čazmo. Smreke so gasilci podirali v začetku prejšnjega tedna sami s tem.
da sta jim strokovno pomagala dva gozdarska delavca, prevoz do gasilskega doma pa so jim brezplačno opravili kmetje. Mlaje bodo prepeljali v Čazmo 21. avgusta. Šoštanjski gasilci jih bodo še isti dan postavili, ker pač i-majo že dolgoletne izkušnje s tem delom. Postavili bodo kar šest mlajev, visokih 22 metrov, sestavili jih bodo iz dveh debel, preostali les p^ bodo razrezati in ga prav tako dali gasilcem iz tega kraja za postavitev slavnostne tribune. Žene gasilcev bodo spletle šest vencev za mlaje, na vsakega izmed mlajev pa bodo šoštanjski gasilci obesili zastavo iz posamezne republike-torej šest mlajev za šest zastav, kot izraz bratstva in enotnosti.
Kot je povedal predsednik GD mesto Šoštanj Ivan Stvarnik, bo na slavje v Čazmo v začetku septembra odpotovalo približno petdeset šoštanjskih gasilcev, čeprav bi njihovi pobrafimi radi. da bi jih prišlo še več. Bodo pa z njimi odpotovali tudi cfam šoštanjske delavske godbe Zarja.
S. V.
Nogomet
V nedeljo spet za točke
V nedeljo se bo začelo nogometno prvenstvo tudi v drugi zvezni nogometni ligi-zahod. Prejšnje je bilo nadvse razburljivo. za kar so poskrbeli Mariborčani, ki bodo morali zaradi znanih dogodkov v naslednji sezoni igrati v slovenski ligi. Tako bo imela Slovenija v novem prvenstvule dva predstavnika — Rudarja in Svobodo, kajti niti republiški prvak Šmartno ne Slovan, Mura in mariborski Železničar niso hoteli v drugo ligo zaradi enostavnega razloga ker je predraga. To občutijo že nekaj časa tudi Velenjčani, saj njihovo financiranje še vedno ni rešeno in kaže, da bodo morali životariti tudi v novem prvenstvu. Ob tem pa v upravi kluba poudarjajo, da tako dobro, kot zadnje leto, doslej še niso delali. Vso pozornost so namreč usmerili vzgoji lastnega igralskega kadra, namesto dragih okrepitev od drugod, pa so skušali dobiti čimveč igralcev iz sosednjih klubov.
V novo sezono bodo startali v precej spremenjeni postavi. Namesto Purača, ki se je vrnil v Vojvodino, bo v vratih Stojanovič. prej Iskra Bugojno. To je edina Rudarjeva okrepitev izven občine. Iz kluba sta odšla Trninič in Numanspahič, v novem prvenstvu pa se bo pri Rudarju najbolj poznala odsotnost Janeza Huda-
rina in Jožeta Prelogarja. ki sta odšla k ljubljanskemu prvoligašu. Zanj jim je Olimpija v odštela skupaj 900 tisoč dinarjev (700 tisoč za Hudarina in 200 tisoč za Prelogarja, s tem, da bo Rudar polovico denarja, ki ga bo dobil za Prelogarja nakazal Litiji. Olimpija bo odškodnino za omenjena igralca plačala Rudarju v treh obrokih.
Torej so Rudarjeve vrste pred novo sezono precej razredčene. Toda v nogometu velja pravilo, da brez tistega, ki ga ni, se mora. Tega se zaveda tudi trener Krivošej, odkar je prišel v Velenje namenja vso pozornost mladim igralcem. Tako je že vključil v pravo moštvo nekai igralcev Rudarjevega po-mladka. iz Šmartnega ob Paki je prišel Kodre, iz tega kluba seje vrnil tudi Klamfer. Usnjar pa je Rudarju odstopil Osterca iz Jelena. Ker se bosta iz JLA vrnila še Kljajič in Jalušič, bo trener vendarle imel na voljo precej igralcev, sicer še neizkušenih vendar ljubitelji nogometa pričakujejo, da bodo to pomanjkljivost nadoknadili z večjo srčnostjo v igri.
V prvem kolu v nedeljo bodo Velenjčani igrali na domačem igrišču. Njihov nasprotnik bo Jedinstvo.
Tekma se bo začela ob 16.30. Želimo, da hi igralci Rudarja uspešno »pluli« skozi novo prvenstvo, da bi si izborili mesto v sredini lestvice, da bodo igrali borbeno in športno, pričakujemo pa tudi odgovorno sojenje mož v črnih dresih.	S. V.
Marjan Delič
Dragan Arsenijevič
Fanika Dobnik
Darko Djukič
VELEBLAGOVNICA
nama
VELENJE
Vse za šolo -
torbice, copate, zvoke, barvice in druge potrebščine
Med brigatiiji na Golteh
Brigadirji sna mlada, ne boje se rada"